PRO - pomlad 2024

Ampak potem se je zgodila prigoda s Chrisom Tomlinom …
Že pred Chrisom sem preprosto rekel ‘da’ služenju v župniji.
Bil sem zadolžen za glasbo. Takrat sem napisal tudi pesem
z naslovom Your Grace Is Enough - Tvoja milost zadostuje.
Bil sem sredi zelo temnega obdobja svojega življenja. Imel
sem hepatitis C in bil zato na intenzivnem zdravljenju. V
tistem obdobju so tako nastale ta in še mnoge druge pesmi.
Na ta način sem verjetno lažje prenašal stisko in trpljenje
tistega časa. No, omenjeno pesem je Chris pozneje slišal in
jo želel posneti. In res, ta pesem je predstavljala neke vrste
’preboj’, odpirala so se nova vrata, ob tem pa sem začutil,
da mi Bog pravi: ‚Če želiš stopiti skoznje, lahko greš.’ Nisem
čutil, da me sili. Resnično se nikoli nisem počutil, da me
Bog sili k čemur koli. To je bilo torej vabilo: ‚Veš, lahko
greš skozi ta vrata. To bo radikalno spremenilo smer tvojega
življenja.’«
In jo je …
»Ja, prav zares jo je.«
Vaše pesmi so obkrožile svet. Pojemo jih tudi v Sloveniji.
Kako se kot umetnik počutite, ko slišite priredbe
svojih pesmi. Ko vidite, da se ne le izvajajo, ampak jih
prevajamo in so za nas neke vrste pastoralno orodje,
pripomoček …
»Mislim, da je to morda opomnik za vsakega ustvarjalca.
Še posebej pri slavilni glasbi obstajajo trenutki, ko nekaj
napišeš in ko to tudi zapoješ, začutiš, kot da s teboj poje
ves nebeški zbor. Vendar ne pričakujem, da pojejo v
angleščini. Ne verjamem, da v nebesih govorijo angleško.
Mislim, da to ne deluje na tak način. Sliko nebes, kot si
jih predstavljamo, sestavljajo vsi rodovi, vsi jeziki. Padec
babilonskega stolpa in dejstvo, da živimo v ranjenem
svetu, se včasih kaže prav skozi jezikovne ovire. Vendar
pa se dogajajo neverjetne stvari in v tem je moč evangelija.
Gospod v Svetem pismu pravi: Moj dar tebi je narod.
Dejansko, slišati ljudi, kako v svojem lastnem jeziku,
v jeziku, v katerem čutijo, v katerem sanjajo, častijo
Boga, to je najbližje temu, kako bodo zveneli v nebesih.
Spominjam se turneje, ko sem slišal Christine de Clario
(portoriška voditeljica slavljenja), ki je pela pesem What
a Beautiful Name. Bili smo v Philadelphii, kjer živi velik
odstotek špansko govorečih prebivalcev, in vsi so začeli
peti v španščini. Oči so mi zalile solze. Če je španščina
vaš materni jezik, je tudi jezik vašega srca - ni samo jezik
vašega uma, je jezik, v katerem sanjate, nanj se odzivate
instinktivno. In ko slišite ljudi, ki molijo in pojejo v
maternem jeziku, ne slišite samo pesmi v drugem jeziku,
slišite srca ljudi. Kadar slišim ljudi, ki katero od mojih
pesmi pojejo v svojem jeziku, je to, kot rečeno, najbližje
zvenu nebes.«
Ko sva že pri voditeljih slavljenja. Se vidite v tem, čutite
to vlogo?
»Vedno manj, manj in manj si želim biti voditelj česarkoli.
(smeh) Jezus, naša vera, uči, da je križ popolna žrtev in
hvalnica. Ni boljšega načina za češčenje Boga, kot da
daruješ svoje življenje za drugega. Ali ni tako? To je tisto,
Kadar slišim ljudi, ki katero od
mojih pesmi pojejo v svojem jeziku,
je to najbližje zvenu nebes.
česar se spominjamo in to je tisto, kar praznujemo pri
vsaki maši. Tako da sebe vedno bolj vidim kot ... No, naj
ti povem zgodbo. Ko sem izdal svoj prvi album, to je bilo
pred 20 leti, sem v cerkvi, kjer sem delal, prejel telefonski
klic Scotta Hahna, katoliškega teologa. Poslušal je celoten
album in nekdo mu je omenil, da me je, ko sem pisal
naslovno pesem The End in the Beginning, navdihnila
njegova knjiga The Last Supper. Knjiga razlaga sveto mašo
in Razodetje ter kako je velik del bogoslužja oblikovan
po tem, kar beremo v Svetem pismu. In on mi je rekel:
‚Nadaljuj, bodi osel, ki nosi Jezusa v Jeruzalem.’ Zvenelo je,
kot bi mi Sveti Duh rekel: ‚Hej, veš kaj? Slišal boš veliko,
če boš v tem dober, veliko pričevanj ljudi, kako jih je Bog
nagovoril ob poslušanju tvojih pesmi ali ob prepevanju
tvojih pesmi in kako bo to krasno. Ampak v svojem srcu
preprosto bodi osel.’ Kar je dobro, kajti osli so trmasti in
ne gredo vedno po pravi poti. Potrebujejo usmeritve in
hkrati verjetno potrebujejo tudi veliko ljubezni. Zato sem
vedno bolj zadovoljen, da preprosto poskušam biti kakor
osel. Tudi zato, ker sem verjetno zelo dober v tem in sem
mnogokrat tudi velik oslé.« (smeh) (o. a. besedna igra;
donkey - osel, big jackass - velik osel, oslé - tudi velik bukselj)
Omenili ste liturgijo in različna obdobja življenja, dele
leta. Kako izbirati glasbo ter kako jo pravilno umestiti v
svete maše, adoracije?
»Mislim, da imamo kot cerkev enega največjih darov vseh
kristjanov, ki pa se ga ne zavedamo dovolj. Obstajata dve
milijardi kristjanov po svetu, kajne? Milijarda katoličanov
in milijarda pripadnikov drugih veroizpovedi, da ne
omenjam pravoslavja. Vendar pa, kar imamo pravoslavni,
katoliki in nekatere protestantske veroizpovedi, čeprav so
to v veliki meri pozabili … katoliki in pravoslavci pa to
imamo in lahko ponudimo … so globoki zakladi. Prav
liturgično leto je eden najglobljih darov, ki jih imamo na
voljo zdaj. Ko ljudje ne vedo več, kako živeti v različnih
obdobjih, letnih časih. Nekako samo živimo iz dneva v
dan, iz trenutka v trenutek, od objave na Instagramu do
objave na Instagramu, in nismo več vpeti v neko širšo
zgodbo. In zgodba, ki jo imamo katoliki, traja od nedelje
do nedelje, 52 tednov. Eno leto je cikel A, drugo leto cikel
B, tretje leto cikel C. V treh letih tako slišite celotno Sveto
pismo. Torej, prva in najpomembnejša stran tega je, da
lahko ljudje tako dejansko predelajo celo Sveto pismo. To
je sistem, ki je preprost. Temu lahko namenite 5 minut na
dan in sčasoma 'milost nadgradi naravo', kajne? Ustvarjamo
male navade in smo ljudje navad. Hlače oblečemo vsak
dan na enak način. Svojo kavo si pripravim vedno tako,
kot mi je všeč. Pomembno je, da smo torej povezani z
verskim koledarjem in kot katoliki razmišljamo, kako
ga praznujemo. Naj bo to potem širši okvir, ki določa
pastoralne odločitve glede glasbe. Ena od mojih pesmi
Your Love Defends Me, v odpevu pravi ‚Aleluja, ti si moj
delež, moje odrešenje’. Pride post in se še vedno, čeprav
50