odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

S kolesom z Raven v Gornjo Radgono
Vsako leto, ko se v društvu
sladkornih bolnikov Mežiške
doline pripravljamo na športno-rekreativno
srečanje sladkornih
bolnikov Slovenije, smo
pred določenimi izzivi, pred
podobnimi izzivi pa so tudi
posamezni naši člani. Med
njimi je tudi Miran Stropnik z
Raven na Koroškem, ki se je že
lani nameraval s kolesom pripeljati
na srečanje v Velenje,
vendar je to odločitev prestavil
na letos in se je s kolesom pripeljal
v Gornjo Radgono. Z Miranom
sem nekaj dni pozneje
opravil kratek pogovor.
KKaajj ttee jjee pprriippeelljjaalloo ddoo ttee
ooddllooččiittvvee,, ssaajj jjee ppoott kkaarr ddoollggaa
iinn nnaappoorrnnaa??
Že tretje leto z velikim veseljem
in vztrajnostjo kolesarim.
Prekolesaril sem marsikatero
pot po okoliških hribih, okrog
Pohorja in tudi prek tega hribovja.
Tako mi je bilo to še dodaten
izziv, da se po dolgem
času spet udeležim rekreativno-družabnega
srečanja sladkornih
bolnikov Slovenije v
Gornji Radgoni.
ZZaa ttaakkššnnee ttuurree,, kkoott jjee bbiillaa ttaa
zz RRaavveenn vv GGoorrnnjjoo RRaaddggoonnoo,,
jjee ppoottrreebbnnaa vveelliikkaa ffiizziiččnnaa iinn
ppssiihhiiččnnaa pprriipprraavvlljjeennoosstt.. KKaakkoo
ttii ttoo uussppee pprrii ssllaaddkkoorrnnii
bboolleezznnii iinn pprrii tteehh lleettiihh,, ssaajj
nniissii vveečč ttaakkoo rroossnnoo mmllaadd??
Pred leti sem se veliko ukvarjal
s pohodništvom in tekom,
kjer sem si nabral veliko kondicije,
ki je potrebna za premagovanje
naporov pri kolesarjenju.
Bližam se petdesetim in že
več kot trideset let sem na inzulinu.
S pravilno prehrano in
rekreativno dejavnostjo mi
uspeva vzdrževati in premagovati
bolezen in napore, ki jih
doživljam pri kolesarjenju, in
tudi nasploh v življenju.
62
KKaakkoo jjee ppootteekkaallaa vvoožžnnjjaa ttjjaa iinn
nnaazzaajj iinn kkoolliikkoo ččaassaa ssii ppoorraabbiill??
Že v pripravi na to turo sem
vedel, da bom za tja potrebo-
ŠPORT IN REKREACIJA
Skoraj vsi udeleženci letošnjega 11. športno-rekreativnega srečanja, so se v Gornjo Radgono pripeljali z abtobusi
ali avtomobili, razen enega. Ta eden je Miran Stropnik z Raven na Koroškem, ki se je tja pripeljal s kolesom.
Miran na eni od kolesarskih tur
J U N I J 2 0 0 6
val okrog pet ur in še
kakšno uro za počitek,
kontrolo sladkorja in seveda
primerno pijačo in
hrano. Vožnja do Maribora
je bila lahka, ker se
pot ves čas spušča. Težave
so bile pozneje, posebej
zaradi kratkih vzponov
in spustov. Menjava
ritma me je kar izmučila,
težave pa mi je delal tudi
dež, ki se je nekajkrat
vlil. Pri povratku je bilo
naporno voziti po Dravski
dolini navzgor, saj se pot
ves čas od Maribora do
Raven dviga. Tokrat sem
prevozil 224 kilometrov v
obe smeri. Startal sem ob
peti uri zjutraj, domov pa
sem prispel ob sedmih
zvečer.
TToo ssee pprraavvii,, ddaa ssii bbiill vveess
ddaann nnaa kkoolleessuu.. KKaakkoo ppaa
ddoommaaččii gglleeddaajjoo nnaa ttaakkššnnee
ttvvoojjee ppooddvviiggee??
Nisem bil ves čas na
kolesu, ker sem na srečanju
še sodeloval pri
športnih aktivnostih, v
odbojki. Po tekmi sem se
osvežil in veliko prej kot
drugi odpravil proti
domu. Ženo vsakič, ko se
odpravim na kolesarjenje,
skrbi, kako bo z
menoj. Tudi tokrat je bilo
tako. Sreča je, da imamo
mobitele in se lahko večkrat
slišiva, kje sem in
kaj se dogaja.
Miranu Stropniku sem
zaželel še veliko uspešnih
kolesarskih poti, da
bodo varne in brez težav.
Sam pa sem razmišljal,
koliko truda in energije
je treba vložiti v takšne
podvige že zdravemu
človeku, kaj šele tistemu,
ki ima sladkorno bolezen
in ki mora vedno paziti,
da ne pride do težav v
zvezi s to boleznijo.
Bojan Proje