UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

Prim. asist.
Andrej Možina,
dr. med.
UVODNIK
Razumno in racionalno da, zategovanju pasu recimo zbogom
Kakršne koli razprave in vedno znova veliko obetajoči reformni ukrepi na področju zdravstva niso možni
brez temeljne ocene slovenskega zdravstva. To je danes dokaj kakovostno z nekaterimi izjemami, ki ne
morejo ogroziti celostne podobe in ocene. Je brez konkurence socialno pravično, finančno stabilno in
predvsem dva do trikrat cenejše kot v skupnosti evropskih držav, ki se jim želimo pridružiti. Imamo malo
zdravnikov in sester, malo postelj, zdravimo hitro in razumno hospitaliziramo, pojavi prekomernega oziroma
nepotrebnega diagnosticiranja in zdravljenja nas še niso okužili, že desetletja pišemo enako število
receptov in še bi se dalo napisati. In kar je prav tako in morda najbolj pomembno, so javne ankete, ki kažejo
da so državljani Slovenije z zdravstvom kot celoto zadovoljni. V času tranzicije s svojim ravnanjem nismo
ustvarjali javnega dolga, niti se nismo ukvarjali s privatizacijo družbenega premoženja, pač pa smo velik
del razpoložljivih dejavnosti usmerili v prizadevanja za finančno stabilnost zdravstvenega sistema. In smo
uspeli. Tudi ali pa predvsem po zaslugi smiselne in premočrtne politike ZZZS oziroma direktorja gospoda
Koširja, ki skozi desetletje de facto upravlja in nadzoruje zdravstveno sceno.
Do tu vse lepo in prav, toda že nekaj časa opozarjamo, da ima ta “dosežek” na vesti tudi
preteče nevarnosti. Desetletje reformacij, stabilizacij, reorganizacij itd. je posredno botrovalo,
da se ponekod že poslabšujejo kazalci kakovosti, da so ponekod čakalne dobe že
iz etičnih razlogov nesprejemljive in da jih zdravniki ne moremo reševati po vojaško-triažni
doktrini, da je zlasti bolnišnična oprema amortizirana in pomanjkljiva in še zlasti, da
je dolgoleten pritisk povzročil odmik od inovativne in razvojne naravnanosti slovenske
medicine. Ob razumni analizi in sprejemanju dejstev so pojavi še reverzibilni in to predvsem
z opustitvijo filozofije “zategovanja pasu”, ki lahko v nadaljevanju vodi v nepopravljive
posledice.
Dobili smo novega ministra. Je moč pričakovati, da se bomo poslovili od tovrstne doktrine,
ki je kraljevala skozi šestdeseta leta ter da se bodo v torišču družbenih interesov nanizala
že zapisana dejstva, ki govore v prid slovenskemu zdravstvu, in pa tudi tista, ki
nesporno kažejo, da kot narod živimo nezdravo, tvegano, s številnimi razvadami in v veliki
meri neodgovorno do lastnega zdravja ter na ta način nesorazmerno z deželami EU
siromašimo že tako načeto zdravstvo? Je moč pričakovati od novega ministra, da bo svoje
sposobnosti in polno mero energije in dejavnosti usmeril v prizadevanja po novih sredstvih,
ki jih zdravstvo krvavo potrebuje za oživitev? Bo morda vsaj malo ublažil polet profitnega sektorja,
ki agresivno in brez zadržkov in kodeksov trži na 300 milijard vrednemu neprofitnemu tržišču in ima s
svojimi praviloma nesorazmernimi dobički tudi zasluge za težave slovenskega zdravstva. Je morda v tej
družbi kdo, ki je sposoben doseči ob polni podpori vseh zdravniških organizacij in zdravo mislečih državljanov,
da se kot narod alkoholnih prvakov obremenimo z določeno, zdravstvu namenjeno trošarino na
gram čistega popitega alkohola? Ali smo s skupnimi močmi sposobni prekiniti dolgoletno podporo lažni
socialni politiki do obrobnih zdravstvenih problemov in smiselno uravnotežiti obseg pravic z realnim stanjem
in zmogljivostmi? Ali smo pod novim vodstvom sposobni popraviti eno večjih napak zdravstvene
politike v preteklih letih, to je odpravo participacije, ki je sprožila številne neželene dogodke. Vse to je
možno, morda samo nekaj ali pa tudi nič.
Kakor koli že, samo želimo si lahko, da v prihajajočem obdobju ne bo osrednji problem slovenskega zdravstva
ponovno plačna politika zdravnikov in sester. Ta pritisk bo namreč skozi naslednje obdobje pridruževanja
Evropi bolj ali manj stalen in se bo zaostril še zlasti po vstopu Slovenije v EU.
Kot vsem ministrom do sedaj, tudi prof. dr. Kebru, novemu ministru za zdravstvo, želimo uspešno vodenje
tako zapletenega sistema, kot je zdravstvo, z željo, da bo ubral nova pota, tista, ki najhitreje vodijo iz pretečih
nevarnosti slovenskega zdravstva.
Drage kolegice in kolegi, naj vam ob iztekajočem se letu 2000 zaželim vesele praznike, zdravja, sreče in
zadovoljstva, tako v vsakdanjem življenju kakor pri opravljanju vašega lepega poklica.
Andrej Možina
januar 2001 O ISIS

ISIS - leto X. Številka 1 O januar 2001
Vsebina
uvodnik Andrej Možina • Razumno in racionalno 3
novice • 6
fotoreportaža France Urlep • Zdravniški koncert na ljubljanskem gradu 26
intervju Marjan Kordaš • Pogovor s prof. Andrejem Brenom 31
aktualno Mara Popović • Prioni in anti-prioni 40
Mirjana Stantič Pavlinič • Nova različica Creutzfeldt-Jakobove bolezni 45
Žarko Pinter • Varuh človekovih pravic 49
Janez Stare • Slovenska medicina potrebuje biostatistični center 51
Žarko Pinter • Doping 52
Živa Novak Antolič • European Board and College European Board
and College of Obstetrics and Gynaecology
54
Slavko Ziherl • Strokovni sestanek psihiatrične sekcije U.E.M.S. 58
J. Pretnar, D. Domanovič • Presajanje kostnega mozga 62
zanimivo Pavle Kornhauser • Spomini pediatra na kirurga 67
S. Frim, U. Prelesnik,
J. Vidic, V. F. Rejec
• Predlogi za organizirano šolanje psov 73
program strokovnih srečanj • 77
delo Zbornice Franc Farčnik • Odbor za zobozdravstvo po novem 96
• Pravilnik o delu odbora za zobozdravstvo 97
• Spremembe in dopolnitve statuta ZZS 98
• Spremembe in dopolnitve poslovnika
o delu skupščine in IO ZZS
98
• Zapisniki IO ZZS 99
tako mislimo Ana Jevšek • Biti etičen in uspešen 109
15 20
ISIS O januar 2001
Fotografija: Dragan Arrigler
4

SV. JANEZ OD BOGA
Tumi (tudi tomi), je inštrument za trepanacijo, ki so ga uporabljali Inki, ki so te operacije dobro poznali in pogosto uporabljali. Tumi je navadno
narejen iz obsidiana ali kake druge eruptivne kamenine s školjkastim lomom. Zakrivljen nož se je uporabljal za trepanacijo in se ga je sukalo levo
- desno, pri čemer je nastala okrogla odprtina, ali pa vzdolž, tako da se je izrezala pravokotna ploščica. Upodobljeni, ki ni original, je okrašen s figuro,
ki predstavlja eno od božanstev, verjetno zaščitnika tistih, ki so umetnost trepanacije poznali in izvajali. Poldragi ahat pa ponazarja dragoceno
(lobanjo kot zaščito možganov) in odprtino (ki so jo naredili s tumijem).
Ideja: Elizabeta Bobnar Najžer
Tumi je iz zasebne zbirke prof. dr. Borisa Kluna.
odmevi Miran Pavlič • Terminologija na področju varnosti 112
strokovna srečanja Štefek Grmec • Duh kozmopolitizma 113
Nataša Smrekar • 5. evropski tečaj o gastrointestinalnih funkcionalnih motnjah 116
Tihomir Ratkajec • 26. mednarodni kongres o zdravju delavcev 119
Ana Jevšek • 6. slovenski pedontološki dnevi 122
Andrej Marušič • Preprečevanje samomora med mladimi 123
A. Rožič Hristovski, M. Musek,
N. Tržan Herman, T. Berger
• Strategije pri zagotavljanju zdravstvenih informacij 125
Rafael Kapš • Deveti mednarodni simpozij iz intenzivne medicine 128
Suzana Židanik • 1. mariborsko srečanje zdravnikov družinske medicine 129
Melita Pretnar Silvester • Na stičiščih psihiatrije in interne medicine 132
Željko Jakelič • IX. Čelešnikovi dnevi 134
zdravniki v prostem času Alojz Ihan • Deset božjih zapovedi 135
s knjižne police Marjan Kordaš • Der Vorleser 138
zlata obreza Branko Zakotnik • Ali smo Slovenci res neumni? 139
Apolonija Steinnman • Starostnik in sprememba 140
Janko Kostnapfel • Vnuk 141
nove publikacije Jurij Šorli • Astma pri odraslem 142
Elizabeta Bobnar Najžer • Odvisnosti 142
France Urlep • Nova revija za zobozdravnike in tehnike 143
Elizabeta Bobnar Najžer • Holesterol 143
koledar zdravniških srečanj • 145
misli in mnenja uredništva David B. Vodušek • Kdo odloča o zdravilih? 158
31
5
134
januar 2001 O ISIS

6
ISIS O januar 2001
N O V I C E
Klini~ni center Ljubljana
odslej tudi na spletu
ta preko relativno po~asnih modemov i
kanje na nalaganje potratnih animacij
vra~alo obiskovalce. Prioriteto pred
dernej{imi grafi~nimi prijemi je pa~ i
kovost vsebine in prijaznost do upora
To dokazuje tudi dejstvo, da so spletn
Klini~nega centra ene izmed redkih, k
jim uporabnikom nudijo tudi pomo~, ki
Za pripravo strukture spletne malega predsta- spletnega mesta, pri kateri vodi so po sode- sistemu navigacije in prikaz
vitve Klini~nega centra Ljubljana lovali predstavniki je
vseh klinik posameznih in klini~nih podatkov.
bila ustanovljena me{ana delovna oddelkov. Informacije o ustanovi, Podobno vseh klikot
pri vsakem mestu se tudi
skupina, katere delo sta vodila nikah mag. Simon in oddelkih, njihovih predstojnikih,
spletnih straneh Klini~nega centra g
Vrhunec, pomo~nik strokovnega direktor- lokacijah, ordinacijskih ~asih, ne zgodovini bo ustavila, ter temve~ se bo nenehno
ja Klini~nega centra in pri komunikacijski
strokovnih dose`kih obsegajo skoraj ljevala 1.000 s ciljem zadovoljstva uporabn
skupini SPEM. Prva odlo~itev je bila, pisanih da mora strani besedila in ve~ kot obeh 100 straneh. slik terSpletne
strani bodo ras
spletna stran zadovoljiti ve~ razli~nih tako vsakemu potrebobiskovalcu
jajo ponu veliko paj s {tevilom uporabnikov in pri~aku
zelo {iroke publike; od tistih, ki izbiro jih zanimajo zanimivih tem. Tehnike, ki lahko, so bile da upo- bodo le-te v prihodnje post
le splo{ne informacije o ustanovi rabljene, ter posa- so se podredile predvsem na~in hitrosti informiranja.
nameznih
klini~nih enotah ali aktualni laganjadogod- strani, saj povpre~en uporabnik Strani in- so od 27. novembra 2000 dosto
ki, informacije za bolnike in obiskovalce, terneta {e zmeraj do dostopa do svetovnega na spletnem sple-
naslovu http://www.kclj.s Q
tistih, ki jih zanima zaposlitev, slovenski
zdravstveni sistem ali nasveti za zdravo `ivljenje.
Klju~nega pomena za spremljanje vsakodnevnega
dogajanja v ustanovi so novice
iz Klini~nega centra ter z dogodki povezane Novi minister za zdravstvo:
informacije za novinarje. Z vklju~itvijo aktualnih
anket za obiskovalce ter mo`nosti
prof.
podr.
Du{an Keber
{iljanja predlogov in pripomb obiskovalcev,
pa si je skupina zagotovila tudi kanal za pridobivanje
povratnih informacij s strani obiskovalcev
spletnih strani. Predstavitev Kot ponuja novi minister za zdravstvo je bil potrjen prof. dr. Du{an Keb
tudi pisano izbiro povezav na druge nister spletne spec. akad. st. Andrej Bru~an mu je predal posle v torek,
strani, povezane z zdravjem, zdravstvom ter
Foto: Amadej Lah
s sorodnimi organizacijami in temami.
Velik poudarek pri pripravi strukture in
vsebine spletne predstavitve je bil posve~en
hitrosti nalaganja, prijaznemu grafi~nemu
vmesniku in enostavnosti navigacije med
vsebinami. Spletna stran kot celota namre~
komunicira identiteto, vizijo ter poslanstvo
Klini~nega centra Ljubljana, njegovo celostno
grafi~no podobo in kot tak{na omogo~a
pove~anje ugleda ustanove ter zaposlenih
strokovnjakov. Seveda se cilji in zgodba o
Klini~nem centru kot elektronski zdravstveni
ustanovi tukaj {e ne kon~ajo. V prihodnosti
~aka spletno predstavitev najprej {e
prevod v angle{ki jezik, uvedba izmenjave
informacij med obiskovalci in zdravniki v
obliki forumov, uprava pa `e razmi{lja o
nadgradnji sistema za elektronsko rezervacijo
terminov za preglede ali zdravljenje v
prihajajo~em letu, s ~imer bi vsekakor olaj-
{ali delo administratorjem in prihranili kar
nekaj dragocenega ~asa pacientov.
Gradnja spletnih strani Klini~nega centra
Ljubljana je pomenila pripravo pravega

Specializacije
- sprememba
pravilnika!
^ez 50 let
12. oktober 1950 - 12. oktober 2000
N O V I C E
Iz vpisnice na{ega letnika je razvidno, lokvijih iz daanatomije,
fizike, kem
se je vpis za~el 2. oktobra 1950. gije v Do decembru 10. 1950 in januarju 19
oktobra se nas je vpisala ve~ina. Vpisanih Zadnjev
III. semester (v 2.
dejanje vpisa je bilo, da smo eden izpitih za drugim iz fizike, kemije in biol
vstopali v sobo, v kateri je sedel kot prodekan,
100.
Zaradi zaenkrat neuspelega dogovora
profesor Janez Mil~inski. Potem ko Od je teh vsanas
je vsega skupaj dipl
o financiranju specializacij zdravnikega
pozdravil, se z njim rokoval 87 in {tudentov sprego- (v Ljubljani 79, v zam
kov je skup{~ina Zdravni{ke zbornivoril
nekaj besed, se je podpisal 8). v {tudentov
@ivih nas je {e 70; 51 nas `iv
ce Slovenije na koresponden~ni seji 21. 11.
indeks. Tako smo postali medicinci. 19 v zamejstvu).
2000 sprejela spremembe pravilnika o vr-
Na{e sre~anje - 50 let pozneje - Glavnina sta orgadogajanja
je bila pri U
stah, vsebini in poteku specializacij, ki do
nizirala Meta Pov{e in Boris [u{ter{i~. se mi, da Posmo
se {ele tam prav ra
28. 2. 2001 omogo~ajo, da se specializacija
magal jima je Andrej Schnur. Domenjeno In preden je smo se raz{li, smo nared
kandidatu odobri na podlagi vloge predla-
bilo, da se bomo zbrali v bralnici gasilskih na deka- slik. Ena je prilo`ena.
gatelja, ki je izvajalec javne zdravstvene
natu, potem pa bomo {li na kosilo v resta-
slu`be ali druga pravna ali fizi~na oseba, ki
vracijo Ur{ka.
Ljudje radi pretiravamo z govorj
je pla~nik oziroma ima pla~nika za specia-
Po prijaznosti tajnice MF, gospe lepih, Nastje enkratnih, nepozabnih dogo
lizacijo. Spremembe za~nejo veljati osmi
Bab{ek-Omahen, se je na mizi v bralnici danes, ko zna- to pi{em in se spominjam
dan po objavi v Uradnem listu RS (objav-
{el {opek cvetlic in nekaj steklenic tobra {ampanj- 2000, ne pretiravam. Ne bom
ljene v Ur. l. RS 113/2000 z dne 8. 12. 2000)
ca. Pozdravil nas je in nam potem zabil. nazdravil Pred mano so sami ljubi obr
in se glasijo:
dekan MF, prof. Miha @argi. Ker se je mi, bil v da ~aje
bil prijeten tudi za
“Ne glede na dolo~ila tega pravilnika se do
sovni stiski, je kmalu od{el. In in ko kolege, smo se ki vsiso
pri{li. Smo se mar
28. 02. 2001 uporabljajo naslednja dolo~ila:
pozdravili, preden smo Ur{ki, od{li je k {eli
svoje mladosti? Smo se spra{eva
Zbornica odobri specializacijo kandida-
enkrat nastopil Boris in nam prebral se odzvali, stati- ~e bi nam v oktobru 19
tu brez javnega razpisa na podlagi vloge.
stiko na{ega letnika po semestrih; napovedal, takrat se da se bomo sre~ali ~ez
Predlagatelj je lahko izvajalec javne zdravs-
namre~ nismo vpisovali v letnike, Proti temve~ koncu v septembra 1950 smo vs
tvene slu`be ali druga pravna ali fizi~na ose-
semestre:
jeli dopisnico z brezosebnim spor
ba, ki je pla~nik oziroma ima pla~nika za spe-
Vpisanih v I. semester: 268. Zadnji zna~ilnim se je za takratni brezosebni
cializacijo.
vpisal 20. novembra 1950. moji, ki jo {e vedno hranim za spo
Pravna ali fizi~na oseba, ki sama naslovi
Vpisanih v II. semester (po selekcijskih slabim pisalnim ko- strojem {e vedno z
na Zbornico vlogo za odobritev specializacije,
mora k vlogi prilo`iti tudi izjavo o kritju
stro{kov specializacije.
Zbornica izda odlo~bo o specializaciji.
Specializant, ki mu je bila specializacija
odobrena na podlagi vloge predlagatelja - izvajalca
javne zdravstvene slu`be, mora biti
ves ~as opravljanja specializacije zaposlen pri
predlagatelju specializacije.
Na podlagi odlo~be o specializaciji specializant
pri poobla{~enih izvajalcih izvaja
specializacijo skladno s programom specializacije.
Postopek odobritve za vse prijavljene
kandidate opravi Zbornica. Zbornica odlo-
~i o vlogi za specializacijo najkasneje v 45
dneh po prejemu vloge.”
V tem ~asu si bo Zbornica prizadevala
urediti financiranje specializacij, ki bo omogo~alo,
da bomo v letu 2001 objavili razpis
specializacij. Q 12. oktober 2000
Mojca Vre~ar
..................................................................................................
7
januar 2001 O ISIS

8
N O V I C E
Ljubljana, 23. IX. 1950 lege. Malo me je tudi stiskalo. Potem uzrl sem ho- jih {ele v drugem letniku.
Sprejeti ste na Medicinsko fakulteto dil skoraj po vrsti od enega do drugega, me je u~il, se pokako
se izra`ati. Da, zda
v Ljubljani.
govarjal in v glavi so se mi za~ele me je pisati tako zgod- pritegnilo: njihova samoza
Razpored vpisovanja je objavljen be. Koliko se jih je nabralo doslej? odli~nost. ^e se ne motim, je bila
v ~asopisih.
Zgodbo o Andreju sem zapisal `e prva pred - neali
vsaj ena prvih - diploman
kaj leti. Zato sem stopil k njemu ga in letnika. ga vpra- Jeseni 1955? Jaz sem bil
Vse za petletko!
{al, ali jo je zapisal tudi on. zadnji: Ne, mi je spomladi odvr- 1958.
nil. Da je takrat bilo tako te`ko, Vesela da bi - zdaj morda celo prisr~na - je
Tajnik medicinske fakultete: najraje vse skupaj pozabil. Kaj o pa Mariji. tvoji h~e- Opisuje zapleten postopek
Podpis (faksimile z `igom) je ne~itljiv, ri, sem vpra{al? `ig Mar ne bi bilo vredno katerega zgod- smo Frco, Axel (tj. Branko)
fakultete pa dobro razpoznaven. bo Tudi zapisati vsi zato, da bi vedeli, kako Mariji je podarili bilo ta- {opek cvetlic. Razen
drugi `igi so takrat Medicinska
imeli napis krat s tabo, njunim o~etom? Te re~i da nas ju pa je ne de` premo~il skoraj do ko`
fakulteta. Zakaj le, ko smo se pa takrat zanimajo, urad- mi je odgovoril in se na~rt nasmehnil. izvedli do konca.
no imenovali Medicinska visoka ? {ola Zgodbo o Bojanu sem do konca sestavil Tudi zgodbo o Vojku sem do konca s
Petdeset let pozneje sem ve~ino {ele kolegic Ur{ki, pri v jedilnici pod Ko`eljevo stavil sliko {ele pri Ur{ki. Njen naslov
in kolegov zagledal `e od dale~. Skute. Stali Stali so obsmo
in ga mol~e poslu{ali. ble{~e~ Za~el {tudent medicine postane ~la
zapornici pred vhodom na dekanat je in pripovedovati se po- kar tako, sam od `avne sebe. reprezentance Imel v odbojki.” Da je
govarjali. Ustavil sem se, {e dale~, je oto`ne in jih o~i, po- kot vedno, in govoril matiko z pri gren{tudiju
mogo~e uporabiti
skusil spoznati in razlo~iti. Od kobo, kolegov a brez sem sovra{tva.
stematiko pri odbojki.
prvega prepoznal Toneta, takoj nato Ne pa vem, Voj- kdaj sem se spoznal s Stanetom. Zgodba o Borisu je pou~na, tudi zat
ka. Od kolegic pa Meto; prepoznal A takrat, sem jo ko se je zgodila zgodba sem o vklju~en njem - sam. Zajema abecedo t. pri i.
{ele potem, ko sem jo videl v profil. vesela In zgodba pred - sva bila `e nekako izpitu ustaljena. iz psihiatrije, pohod v ~udne
bralnico sem `e od dale~ zagledal Bil Staneta: je precej starej{i od mene in (23.00-1.00 moj odnosh)
v hudem de`ju na relac
nasmehnil se mi je tako prostodu{no, do njega kot je bil kot odnos mlaj{ega lje-Ljubljana, brata. Sva izpit iz nevrologije o
znal le on. Tega sem se zavedel se {ele morda potem, objela prav zato? Mlaj{i {e in premo~eni starej{iobleki
ter padec.
ko sem ga objel.
brat?
Zgodbe brez konca. Za~etek in sre~e
Ve~ina se Ur{ki je k odpravila po skupiPosebno
mesto ima zgodba o Marjanu, nec zgodbe, spoznanja o kolegialnost
nah. Jaz sem {el sam. Preplavilo Petru, me je Mariji, pre- Alenki, Andreju in Kolegice Ivu. Spra- in kolegi, hvala za Q lep sp
ve~ spominov. In ker se nisem mogel {ujem pogo- se, ali je k njim sodil tudi Milo{. Prav
varjati z vsakomer, sem lahko pri{el k sebi le
tako, da se nisem z nikomer. @e nekaj dni
pred na{im sre~anjem sem se spra{eval, ali
sem se v teh 50 letih spremenil. In vedno znova
sem si odgovoril, da sem v bistvu {e vedno
tak{en kot takrat: enako trmast, enako
nor, enako plah. Morda zdaj, na stara leta,
zaradi izku{enosti svojo plahost skrivam
Marjan Korda{
manj nerodno, a do`ivljam jo enako.
Na
In za-
“delovnem” obisku
radi izku{enosti bolj pogosto razmi{ljam o
prihodnosti, v~asih tudi za nekaj let naprej.
Takrat pa, v oktobru 1950, tega ni bilo.
pri
Prav-
~e{kih zdravnikih -
zaprav sem mislil le nekaj mesecev naprej,
na december 1950 in januar 1951, na selekcijske
kolokvije.
Spomini so me zasipali tudi potem, ko
triatletih
smo bili `e Ur{ki. pri In da bi vse skupaj kar
se da dobro skril, sem pomagal Andreju. Za
vsakega od nas je namre~ priskrbel kopijo
obvestila o Frcotovi knjigi. EnoNaslovil
V
za~etku jo je septembra so ~e{ki dokumentov zdravni- in denarja na povratku na
`ivljenje je premalo. Pravkar je iz{la pri zaki priredili svoje dr`avno ni prvenstvo bilo `al. ^e{kih kolegov je za tri
lo`bi Debora. Obvestilo sva z Andrejem pov
triatlonu. Chomutow, industrijsko predvsem je razmeroma ve~ kolegic, ve
lo`ila ob sede` vsakogar od nas. mesto Mnogi in so zdravili{ki kraj, ima presene~enje pa smo relativno - gledano nekako na i
me spra{evali, zakaj Frcota ni, celo pa sem jezero jim kisle aluminij-slikatne ^e{ki vode, zdravniki kjer imajo sicer svoj tr
odgovarjal, da je po stari navadi je spet bil na plavalni triat- del triatlona. Ogled imajo kraja, tudi duatlon kjer plavanja in teka,
lonu Ironman na Havajih.
bo prihodnje leto evropsko prvenstvo, pa {e ustaljenih bolj tekmovanj, kot so n
Kosilo je bilo dobro, a mi ni {lo odprti v slast. ~e{ki Vedkolegi
in sam triatlon na suhem so naju in na z smu~eh. Prva ljubezen
no znova sem vstajal in gledal kolegice `eno zvabili in ko- k udele`bi. Kljub dolgi veda poti, tudi kraji zanje tenis. Q
r{
ISIS O januar 2001

Skrivnost poti virusov influence
Mika Likar
N O V I C E
Virusi influence so med tistimi Webster ki se in ne- sod.) je ugotovila, da kitajski je v Hong- pokrajini Guangdong.
nehno porajajo kot “novi” ogro- in kongu in na jugu Kitajske velik odstotek O~itno pre- so “preurejeni” virusi i
`ajo ljudi. Viruse influence pelic poznamo oku`en z virusom influence nevarni H9N2. [te- in v Hongkongu se posku{aj
`e od 30. let dvajsetega stoletja, vilni njihova geni ded- tega seva so po izra`anju rovati silno tako, poda
je na trgih dovolj
na snov pa se kar naprej spreminja dobni in njiho- genom nevarnega virusa H5N1. prodajati Prvi le eno vrsto perutnine,
ve variante so {tevilne. Med temi in najdemo drugi virus pa sta pogosto hkrati ~ance pri ali pti- prepelice. Tudi klavnic
tudi nove in nevarne tipe virusov. cah Dober in raziskovalci pri-
predvidevajo, ukvarjale da lahko vedno le z eno vrsto, kaj
mer je iz leta 1997 v Hongkongu, vedno ko je vzne- nastane nevaren virus influence
hajanje z vrste na vrsto daje ne
miril svetovno javnost posebno siven viagre
H5N1. V Hongkongu so leta 1997 H5N1 pokon- virusa. Me{ane infekcije pa n
rus. S hitrimi ukrepi so takratni ~ali virus nekaj v krat- milijonov perutnine in jo u~inek prepre~evati, je kajti ve~ino peru
kem zatrli. Umevno pa je vedno mo`no, bil o~itno da nadvse zadovoljiv, bivajo epidemija z ju`nokitajskega pode`elj
se tak{na epizoda ponovi kje drugje. H5N1 je Epide- pri ljudeh in `ivalih usahnila. me{ana prodaja Pre- dovoljena.
miologi, virologi in molekularni biologi ventivni so ukrep ne- je tako najbr` prepre~il Temeljno {irvpra{anje
je, kako je s
davno o tem vpra{anju razpravljali jenje na Kreti. nevarnega virusa po svetu. proti tak{nim nevarnim sevom viru
Posku{ali so podobno kakor detektivi Epidemiolo{ke po ge- raziskave so pokazale, luence. daStrokovnjaki
so ~rnogled
neti~nih sledeh pojasniti nastanek so se nevarne- leta 1997 ljudje oku`ili s H5N1 sevom je H5N1 pokazal, da proti nenadno
ga virusa Hongkong. O vpra{anju sem z enim nedavod
virusov perutnine. Virus nim pa virusom se ni influence cepiva ni mo`
no pisal (prispevek Porajajo~e se prena{al nalezljive s ~loveka na ~loveka. Predvideva-
praviti ob pravem ~asu. Novi virus
bolezni), pa vidim, da me virusi influence jo, da nevaren pre- sev H5N1 sicer oku`i li umevno ~love- najprej oslabiti in {ele
hitevajo kar “po desni”. ka, ne prena{a se pa s kaplji~no njenim oku`bo sevom med posku{ati pridobiti
Virus influence H5N1 je leta 1997 ljudmi, oku`il kar je tako zna~ilno za cepivo. druge viruse Genska tehnologija edina
18 ljudi, {est jih je umrlo. Virus influence. pa ni bil Nove ne- variante pa bi razre{itev. prav lahko Tako pripravljeno cepi
varen le ljudem. Pri pi{~ancih in pridobile racah je tudi bila to sposobnost, dovolj bovalo bi odlomke bilo ve~ vrst virusov in
infekcija s tem virusom skoraj vedno `e nekaj smrtmutacij.
ki bi omogo~ili imunsko varstvo lju
na. Zanimivo pa je, da so pre`ivele Zgodba `ivali, pa ki {e ni pri kraju. V njih preteklem letih so raziskovalci napredo
so bile pred infekcijo s H5N1 oku`ene letu 1999 z viso
v Hongkongu na{li prava nov virus cepiv z gensko tehnologijo
rusom influence H9N2. Tak{ne `ivali perutnine so si- H9N2, ki pa se lahko prenese mo`na. tudi Molekularno biolo{ki posto
cer izlo~ale virus H5N1, imele pa na ~loveka so delnoin
izzove oku`bo. Videti vsak je, dan da popolnej{i. ta
Nesre~a ob e
za{~ito.
sev izvira iz prepelic. Virus H9N2 influence so na{li v letih 1918 do 1920 pos
Zgodba pa je dobila dodatke. Ameri{ki pri ljudeh in v zadnjem ~asu ve~krat dan v le ju`no- {e bolj teoreti~na. Q
hongkon{ki virologi ponujajo novosti. O~itno
je postalo, da je za ~loveka nevarna varianta
virusa nastala v pti~ih. Virusi influence
imajo genom iz osmih kosov RNA, ki so
sposobni za “preurejanje”, kadar isto `ival
oku`ita dva razli~na seva. Potomke imajo
dedno snov obeh materinjih sevov. Videti
Smu~arke
je,
in smu~arji
da izvira virus influence H5N1 iz gosi. Novo
pa je, da je geneti~na sled kazala, da se je
preuredil izvirni sev H5N1 z me{anjem s sevom
H6N1 ali H9N2 v prepelici. [ele v Vabimo pre- vas, da se udele`ite svetovnega prvenstva zdravnikov i
pelici naj bi nastal nevaren hongkon{ki sev.
v smu~anju
Zamisel, da je prepelica tista, v kateri 28 nastanejo
za ~loveka nevarni virusi influence,
je presenetljiva. Doslej smo verjeli, da je pra-
{i~ poglavitni vmesni ~len in pomemben izvor
novih virusov influence. Pra{i~i so bili
`e dolgo znani gostitelji za viruse perutnine
in ~loveka.
Skupina raziskovalcev iz Memphisa (R.
th Medical Doctors and Pharmacist SKI-WORLD CUP v
Garmisch-Partenkirchenn Nem~ija
od 18. do 21. januarja 2001
Tel.: + 49 89 5482340
E-mail: contact @drhaury.de
Iatroski krije kotizacijo ~lanom dr`avne reprezentance
9
januar 2001 O ISIS

10
N O V I C E
Nedavno smo lahko prebrali, sti”. kot vedNormalno
je hodil v slu`bo presnovo. skoraj tri Omogo~a pretok po energijs
no, zanimiv povzetek o u`ivanju tedne, nato je dobesedno kolabiral. kanalih Pot - je meridianih - v zna~ilni sme
presne hrane izpod peresa prof. prekinil, dr. svoje usmeritve pa ne. bi Tak za je razporejanje bil pri- krvi. V okviru te
M. Korda{a. Pisanje sem razumel kot mer nekak- hitrega poteka do prizadetosti je treba vseh {ti- iskati znake pomanjkanja en
{no svarilo, popoprano z zna~ilnim rihhumor- stebrov `ivljenja - energije, Tako toplote, so “na krvi oko” jedci surove hrane
isti~nim tonom. Predvidevam, da je in bila substance. vse- Sicer se pa podoben telesne potek od- mase je manj. Na izgled so t
bina mnogim v{e~, ker je med zdravniki vija ~asovno zelo razli~no in razli~no bledi. glede Bolj na pri- mirni v obna{anju. Sicer
malo prista{ev take prehrane. Nikakor zadetost paposameznega
`ivljenjskega snih stebra. podatkov o morebitnih obolenjih,
tega ne moremo trditi na splo{no. @e Dru{tva od nekdaj je surova hrana hrana bi izstopala filozo- od normalnega. Poudarj
v svetu in v Sloveniji so kar {tevilna, fov. Pu{~avniki dejav- so svoja videnja motenj do`ivljali menstruacije brez analize vz
na, ~lanstvo pa trdno prepri~ano, tudi da hodi zaradi po take hrane. Mnoge, predvsem kjer je nevzrok
lahko hrana, vendar n
pravi poti. Prav pred nekaj dnevi bojevite sem znanverske
skupnosti, temeljijo ima nekaj na su- tendecioznosti.
ca povpra{al po po~utju. Dobro mi rovi je, prehrani od- ali vsaj na vegetarijanstvu. Dejstvo je, Po- da taki ljudje so, da
kar jem presno hrano, mi je odgovoril. leg samote Toda, pa~ olaj{a duhovno ustvarjanje.
huj{ih odstopanjih od normalnega po o
kaj pa energija, sem nadaljeval. Energija Nisem botorej
ni prva, ki povzro~i levnosti v telesih niso izstopajo~a skupina. Ni
lan, delam veliko, tudi psihi~no jedcev se bolje presne po- hrane znake bolezni. dljivi, Sploh ker pa, presna hrana ne daje tak
~utim. Tako je mnenje jedcev presne kaj hrane. po~ne energija v na{em telesu. vitosti Daje kot gi- meso. So pa vzneseni v
Prisegajo na njeno u~inkovitost. balne Da bi impulze si ka- vsemu, kar se premika. prepri~anju. Urav- Po logiki bi bilo pri~ak
teri od teh dovolil re~i, da ima nava premalo telesno ener- temperaturo. [~iti telo lo~ena pred stanja pa- pomanjkanja, ker surov
gije bi te`ko do`iveli. Obratno, tolo{kimi ob~utek poagensi,
vro~ina, mraz, na bakterije,
ne daje dovolj toplote za {tevilne
vrnjene in obilne energije, je veter, eden glavnih vla`nost, suhost. Nadzira je telesne v na{em so- telesu, vendar, kot re~eno
motivov za njihovo usmeritev. Ta kove,usmeri- in skrbi, da je o`ilje ~vrsto. polago Omogo~a ni dovolj obse`nih {tudij. Q
tev gre celo v take dejavnosti, kot je 42-dnevni
post, ki naj bi po~istil {e tistih nekaj stru-
Rudi [kapin
penih snovi v telesu. Ker je slika na terenu
druga~na od slike, podane v povzetku, zaslu`i
zadeva dodatno pojasnilo.
Pozornost pritegne stavek, ki govori o
premajhni telesni te`i. Pri jedcih presne
Nadin
hra-
Bad Endorf
ne osnovni problem dejansko predstavlja telesna
te`a. Po nezmotljivem principu bipolarnosti
vodi zmanj{evanje telesne mase v
nara{~anje du{evne mase. Povedano druga-
~e, zmanj{uje se jin, zvi{uje se Prijazno jang. Stanje bavarsko je zdravili{ko snil mesto tretje mesto v svoji kategoriji.
podobno ob~utkom vznesenosti, ko dose- Bad Endorf je bilo letos gostitelj {e eno triat- ime? Marta [kapin je dobila z
`emo neki cilj, ~eprav bolj ali manj loncev, iz~rpan. ~lanov svetovnega zdravni{ke-
ni{ko prepoved nastopanja. Q
Ta proces gre s~asoma tudi v smeri ga zdru`enja, zmanj- ki so se pomerili za naslove sve-
r{
{evanja janga, a razmerje ostane tovnega vedno v prvenstva prid v za~etku junija. Poldru-
janga, zato tudi ostaja navdu{enje, ga stotnija, kljub med njimi {tirje Slovenci, je lah-
temu da je shuj{anost o~itna. Upo{tevajmo,
ko u`ivala v ugodnih tekmovalnih razme-
da je jang energija in toplota, jin rah, pa tako substanca v vodi kot na kolesarski in teka{ki
in kri - teko~ine. Potem bo pravilneje cesti. trditi, Obvezen spremljajo~i strokovni sim-
da je pri jedcih presne hrane najprej pozij je prob- bil, kot vedno, tudi letos nekak{na
lem izgubljanje telesne mase, kot izravnava tudi mno- fizi~nemu naporu. Doma~ini
gokrat omenjena slabokrvnost. Nemci Motnje {e lep ~as ne bodo pustili najbolj{ih
menstrualnega ciklusa in amenoreje mest so v do- razvrstitvi posameznikov, pa seveda
datni znak takega poteka. Menstruacija mo{tveno. jeLetos
bi jim skoraj povsem za-
odvajanje vi{ka, ki ga v teh primerih godla ni. v `enski Ven- konkurenci Nada Kozjek, ki
dar pride z leti do kriti~nega pomanjkanja,
je pobrala prvo mesto v svoji kategoriji, dru-
tako jina kot janga, ko je seveda go o~itno mesto tudi v absolutni razvrstitvi, skupaj z
energije premalo.
Gregorjem Kravosom in Francem Sven{kom
30-letni jedec presne hrane je pa v je solidni pripomogla k mo{tvenemu tretjemu Nada Rotovnik Kozjek in Rudi [kapin
kondiciji za~el 42-dnevni post “brez mestu. milo- Rudi [kapin je v zadnjih metrih izti-
ISIS O januar 2001
Presna hrana in energija
..............................................

Izjava, sprejeta na skup{~ini
sindikata Fides
N O V I C E
Na desetletnih izku{njah in spoznanju,
da samo ustrezno organizirani,
lahko uspemo v aktualnem sistemu
dru`benih razmerij, zdravniki in zobozdravniki,
udele`enci letne konference Fides sindikata
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije,
dne 8. decembra 2000 v Ljubljani,
i z j a v l j a m o,
da ho~emo svoje poslanstvo v letu 2001
uresni~evati zlasti:
1. Pritrjujemo urejanju organizacijskih in
finan~nih razmer v slovenskem zdravstvu.
Pri tem pa ho~emo biti enakopraven in dejaven
partner v urejanju delovnega in ekonomsko-socialnega
polo`aja zdravnikov in zobozdravnikov
v zdravstvenih zavodih in drugih
organizacijah, ki zaposlujejo zdravnike.
Vsakoletno “dogovarjanje” o razporejanju
sredstev za zdravstveno dejavnost, ki poleg
dr`avne sfere vklju~uje tudi del “civilne
dru`be”, po nemarnem izklju~uje sindikate
kot predstavnike zaposlenih, med Z njimi leve: asist. tudimag.
Andrej [ikovec, dr. med. in Konrad Ku{trin, dr. med. (foto:
Fides. Posledice tega stanja so Amadej vidne. Lah) Zlasti
nas pri “dogovarjanju” motijo nekatera, ..................................................................................................
`e
sistemsko napa~na pojmovanja, npr. delovnega
~asa in dela zdravnikov, statisti~na povpre~ja
kot postulati dogovarjanja in drugo,
kar vse vodi do malicioznega odnosa do izvajalcev
in nosilcev zdravstvene dejavnosti.
2. Zakon o zdravni{ki slu`bi naj skozi svoje
uresni~evanje dejansko postane temeljni
dokument delovnega in strokovnega polo-
`aja slovenskih zdravnikov.
Dana{nja letna konferenca pri~akuje, da
bodo dr`avni organi, zbornica in vse ostale
zdravni{ke asociacije s pospe{enimi prizadevanji
uresni~ili “duha” tega zakona in s
tem prispevali k ureditvi polo`aja in dela
zdravnikov.
Zlasti opozarjamo na probleme “normalnega”
delovnega ~asa, nepotrebno in birokratsko
oviranje usposabljanja mladih
zdravnikov, probleme pridobivanja in podalj{evanja
licence in vse drugo, kar je predpisano
kot pogoj za opravljanje zdravni{kega
dela.
3. Pri~akujemo tudi, da bo nova delovna
zakonodaja odpravila nedore~enost Delovno obeh se- predsedstvo (foto: Amadej Lah)
danjih zakonov o delovnih razmerjih ..................................................................................................
in
15

16
N O V I C E
ISIS O januar 2001
2. kongres
mnogokrat iz tega izvirajo~o samovoljo
resni~no postala “splo{ni akt” v slehernem
poobla{~enih, ki ob pomanjkanju zdravstvenem splo{nih zavodu, ki kaj da na zakoni-
aktov, spro`a nove in nove delovnopravne
tost svojih ravnanj.
konflikte.
5. Izpolnitev zadnjega aneksa h kolektiv-
radiologov
Javni sektor je v tem smislu ni specifi~en.
pogodbi, je za nas zgolj nastop vnaprej do-
Vendar so tudi znotraj javnega sektorja lo~enegato- datuma. Ne dvomimo v po{tenost
lik{ne razlike, da jih je potrebno in pripravljenost upo{tevati ostalih podpisnikov
Slovenije
in
in posebej urejati. Zdravni{ko delo “udele`encev”, je `e eno ki planirajo potrebna sreds-
takih, saj ga omenja in deloma ureja tva v zakon letu 2001.
o zdravni{ki slu`bi, ki ga bo v urejanju 6. Glavni deodbor
in zlasti zaupniki v enolovnopravnih
posebnosti potrebno tahustrez- Fidesa naj ustrezno poskrbijo,
V
da ~asu bo od 19. do 21. oktobra 200
no dopolniti.
~lanska, sindikalna zavest zdravnikov Portoro`, in zo- natan~neje kongresni c
4. Kolektivne pogodbe so logi~no bozdravnikov,nada- temelje~a na dosedanjih ter usGrand
hotela Emona gostil u
ljevanje podrobnej{ega urejanja pehih,delovno- ustrezno rasla tudi v bodo~e. le`ence Na{ II. ciljkongresa
radiologov Slov
pravnih razmerij - tudi v javnem je: sektorju. vsi slovenski zdravniki in zobozdravniki
Organizacija kongresa, s pribli`n
Kolektivna pogodba za zdravnike - in prostovoljni zoboz- ~lani Fidesa. udele`enci, je bila za organizatorje
dravnike v praksi `ivi in je primer, 7. Sprejemljivi kako se smo za vse dobronamer- ka in odgovorna naloga, {e posebej,
lahko na konkreten na~in ureja medsebojne
pobude o sodelovanju in skupnem bili nasto- med udele`enci tudi ugledni tuji
no razmerje med delodajalcem in panjuspecifi~- - pri tem pa v zadevah na{ega predsednik temelj- evropskega kongresa za ra
nim delojemalcem. Podpisniki moramo negaseposlanstva ostajamo samostojni logijo in (ECR) prof. dr. Holger Pett
veda to kolektivno pogodbo vzeti neodvisni.
za svojo.
(Lund, [vedska), predsednik Royal Co
Pri Fidesu smo jo! In si prizadevamo, V Ljubljani, da bo 8. decembra 2000 Q of Radiologists prof. dr. Ian McCall
stry, VB), glavni urednik vodilne ev
radiolo{ke revije European Radiology
dr. Albert Beart (Leuven, Belgija).
Poleg doma~ih je sodelovalo tudi 13
ljenih tujih predavateljev iz Evrope
ve~ina svetovno priznanih strokovnjak
posameznih podro~jih radiologije.
Na kongresu se je zvrstilo 116 pred
predstavljenih je bilo 29 plakatov.
ki, razdeljeni v 9 sklopov po posamez
diolo{kih diagnosti~nih podro~jih, so
gli visoko strokovno raven, zadevali
zanimivej{a dognanja sodobne radiolo
zadnjih let.
Z organizacijo tokrat `e II. radio
(foto: Amadej kongresa v samostojni Sloveniji, ki j
Lah)
li~no izpeljan, smo dokazali da slove
....................
diologija nedvomno sodi v zahodnoevr
ski radiolo{ki prostor kot ostalim
vredna udele`enka.
Poleg slovenskih radiologov starej
srednje generacije, ki uspe{no sledi
dom svetovne radiologije, smo se na ko
su uspe{no predstavili tudi {teviln
slovenski radiologi.
Udele`enci so bili z organizacijo
kovno ravnijo kongresa zelo zadovolj
posebej s ponosom pa lahko povemo,
smo dobili ~estitke in pohvale tudi
treh uglednih tujih gostov.
Posebno ~ast nam je izkazal tudi mi
za zdravstvo spec. akad. st. Andrej
(foto: Amadej
dr. med., ki udele`il se je prvega dne kongre
Lah)
sa in je pozdravil udele`ence.Q
....................
Mojca Glu{i~

Je 1. december -
svetovni dan boja proti aidsu -
pri nas res le “modna muha”?
N O V I C E
[tudentje medicine smo pod okriljem
na{ega dru{tva SloMSIC (Slovensko
dru{tvo {tudentov medicine z mednarodno
aktivnostjo) `e tretje leto zapored ob
dnevu boja proti aidsu pripravili obse`no
akcijo osve{~anja ljudi. Na 12 stojnicah smo
razdelili 20.000 kondomov, informativnih
bro{uric ter 15.000 pentljic. Ve~ kot 60 {tudentov
je ves dan odgovarjalo na vpra{anja
mimoido~ih. Razgovori v `ivo - to je bilo najuspe{nej{e!
^esa vsega ljudje ne vedo, ne glede
na starost! Spra{evali so oni, nosljivih spra{evali boleznih, hepatitisu, o njihovih
smo mi in vsi smo nekaj odnesli. malih Ljudje in nevelikih
te`avah. Prakti~ni smo in
kaj novega znanja, mi ob~utek, da neposredni. smo spet Nau~imo jih uporabe kondo-
naredili nekaj pozitivnega. Dan ma, smo vsak zaklju- pa dobi za popotnico {e bro{urico
~ili skupaj z obiskovalci s tradicionalnim
z najosnovnej{imi nasveti.
koncertom STOP AIDS na Kongresnem Projekt VIRUS, delavnice varne in zdrave
trgu. Ta dan je bil eden vrhuncev spolnosti na{e ve~za
osnovne in srednje {ole, ki se izletne
dejavnosti na podro~ju preventive.
vajajo po metodi vrstni{kega izobra`evanja,
Za~elo se je pred {tirimi leti je z vrnitvijo v preteklih na-dveh
letih postal ena najbolj od-
{e odprave s tajsko-burmanske meje, mevnih kjer dejavnosti v slovenskih {olah. Pov-
smo se {tudentje na{e generacije pra{evanje prvi~ iz o~i {ol je preseglo na{e zmogljivosti
v o~i v okviru projekta pomo~i `e beguncem kmalu po uvedbi delavnic. Samo v prete-
spopadali z oku`bo HIV in pri tem klem ostajali {olskem letu je bilo vklju~enih v na{e de-
popolnoma nemo~ni. To, da je potrebno lavnicene- 3.500 u~encev. Mladi so navdu{eni
kaj narediti tudi pri nas, nam je nad bilo vsebino jasno, in na~inom izvajanja delavnic,
vendar to~no kaj, takrat {e nismo u~itelji vedeli. nad Letou~inkom,
ki ga imajo, mi pa nad
kasneje je na{e dru{tvo SloMSIC dejstvom, v Portoro- kako z veseljem nas sprejemajo
`u organiziralo svetovni kongres medse. {tudentov Delavnice izvajamo kot prostovoljci
medicine STOP AIDS, ki je zdru`il po ve~ vsej kot Sloveniji brezpla~no, {olam mov kot zara~u- pa za oku`bo s HIV. Naj to
sto udele`encev in predavateljev namo s celega le materialne sve- in potne stro{ke. ni, da kri`em rok sedimo in ~akamo
ta. Ob zaklju~ku je bil odgovor na Na~elo dlani: vrstni{kega vrst- izobra`evanja pri smo nas izAIDS
postane eden od pomem
ni{ko izobra`evanje.
koristili tudi v preventivni dejavnosti {ih zdravstvenih ob 31. problemov? Zakaj
Mladi so najbolj ogro`ena populacija maju, svetovnem za dnevu boja proti ri tobaku, {e vedno mislijo, da je Sloven
oku`bo s HIV. So v obdobju, ko ko naredijo smo z mladimi spregovorili, zakaj pred epidemijo naj ne aidsa? Ob spremljan
prve korake v spolnost, se prvi~ pri~nejo sre~ujejo kaditi. z Ugotovili smo, gajanja da znanje v svetu in in dr`avah blizu n
drogami in so najbolj dovzetni za prakso vsakovrst- vodenja vrstni{kih delavnic da je lahko njen izpojav
samo vpra{anje ~as
no eksperimentiranje. So pa tudi koristimo tisti, ki tudi se na drugih podro~jih nam zdravs- biti `al vlo`enega truda v pr
o spolnosti najla`je in najraje tvene pogovarjajo preventive. Z isto metodo Tega smo uspe- se mo~no zavedamo v na{em dru
prav s svojimi sovrstniki. ^e se {ni v to torej vlogo marsikje. po-
kar dokazuje na{e celoletno dejavn
stavimo {tudentje medicine, ki nas Ali {e je vzares
boj proti aidsu v podro~ju Sloveniji varne le in zdrave spolnosti
mejo in dojamejo kot sovrstnike, modna so kako- muha? To trditev sem zasledila Za konec. v ^e pa je boj proti HIV
vostne informacije hitro in neposredno `ol~ni razpravi na zdravnikov nekaj muha, dni po storimo 1. vsi skupaj, da bo t
pravi poti v njihova `ivljenja. decembru. Z njimi se V ne primerjavi s svetom ventiva AIDS pri-
boj proti ostalim bolez
pogovarjamo samo o nevarnosti oku`be nas {e sne
dosega vratolomnih {tevilk. stala Res enaka je, modna muha. Q
HIV, temve~ celostno: o medsebojnih da letno odno- umre v Sloveniji veliko ve~ ljudi za- Maja Ebert
sih, prvih korakih v spolnosti, o radi spolno {tevilnih pre- drugih zdravstvenih proble- Foto: Amadej Lah
17
januar 2001 O ISIS

18
N O V I C E
Spolno prenosljive oku`be (SPO) vih pred bolezni (3) mora zdravtumom
rojstva osebe,
stavljajo velik javno-zdravstveni nik v prob- treh dneh po postavi-
omogo~a izlo~anje dvojlem
in so eden od pomembnej{ih tvivzro- diagnoze vsak primer te
nikov. Obenem zagotavkov
za akutno in dolgotrajnej{o bolezni obolevnost prijaviti pristojnelja
popolno anonimnost
ter neplodnost v svetu (1). Predvidevamo,
mu zavodu za zdravstveno
podatkov o prijavljenih
da je obolevnost s SPO precej{nja varstvo. tudi v Slo- Prijavljanje spolno
pacientih. Na prijavnic
veniji, ~eprav za ve~ino teh oku`b prenosljivih nimamo bolezni sodi v
so navedene SPO, skupaj
zanesljivih podatkov.
okvir ustrezne zdravstvene
s {iframi po MKB-10.
Podatki, ki jih na osnovi zakonsko oskrbe obvez- bolnikov s SPO. Ta
Posebej bi opozorili na
ne prijave (2) zbiramo na In{titutu obsega za varo- postavitev diagnoze,
sindromsko diagnozo
vanje zdravja RS (IVZ RS), izrazito zdravljenje, podcenju- svetovanje za var-
izcedek iz se~nice mo{jejo
nacionalno breme {tevilnih ozdravljivih
nej{o spolnost (4), obve{~anje
kega, ki je relativno p
SPO. Razlogi za tako podcenjene podatke kontaktov so in bele`enje podat-
gost. Za to diagnozo
med drugim, da te oku`be pogosto kov ostanejo za namene epidemiolo{ke-
predlagamo enotno {i-
neprepoznane, da je mikrobiolo{ko garazjasnje- spremljanja (3).
friranje po MKB-10:
vanje etiologije simptomatskih SPO Zakon redko o inzbirkah
podatkov
R36.
da {tevilne diagnosticirane SPO s niso podro~ja prijavzdravstvenega
vars-
Ob prijavi je nujno
ljene. Prijavna inciden~na stopnja tva (5) urogeni- opredeljuje dve zbirki
upo{tevati enotne
talnih oku`b z bakterijo Chlamydia trachopodatkov
s podro~ja SPO: Evi- etiolo{ke opredelitve SPO za namene epimatis
je bila tako v letu 1999 le denco 3,9/100.000 pojavnosti infekcije s HIV, demiolo{kega aidsa in spremljanja, ki smo jih pov-
prebivalcev, ~eprav je predvidoma smrti najpogo- zaradi aidsa (IVZ 52) ter Evidenco zeli po priporo~ilih po-
Centra za obvlad
steje ozdravljiva SPO in ocenjujemo, javnosti da je spolno v prenesenih bolezni bolezni (IVZ 53). v Atlanti (7) in sindromsko
Sloveniji oku`enih pribli`no 20.000 Zbiranje ljudi. podatkov o oku`bi s HIV cijo in aidsu povzeto po priporo~ilih delovne
Za oblikovanje cenovno u~inkovitega poteka nav
skladu z navodili objavljenimi ne Svetovne v zdravstvene organizac
cionalnega programa prepre~evanja Zdravstvenem in ob- varstvu (6). Evidenca (UNAIDS/SZO) pojav- za epidemiolo{ko spremvladovanja
SPO in sledenje njegove nostiu~inko- spolno prenesenih bolezni ljanje (IVZ 53) SPO (1).
vitosti nujno potrebujemo zanesljive opredeljuje podat- nabor podatkov, ki jih Navodila zbiramo za prijavo SPO bodo iz obm
ke o nacionalnem bremenu SPO in trendih, v okviru epidemiolo{kega spremljanja nih zavodov SPO. za zdravstveno varstvo (
ki jih moramo pridobiti z epidemiolo{kim
Za razliko od ostalih nalezljivih posredovali bolezni je vsem zdravnikom v Sloveni
spremljanjem, torej rednim in sistemati~nim
prijava anonimna, torej brez podatkov pri svojem o delu obravnavajo tudi paci
zbiranjem podatkov o pojavljanju, identiteti porazde- pacientov.
SPO. Navodilom bomo za za~etek doda
litvi in {irjenju SPO glede na demografske Navodila in za prijavo spolno prenosljivih
tudi po nekaj izvodov nove prijavnic
vedenjske zna~ilnosti, ki zvi{ujejo oku`b oziroma (SPO).
Upamo, da bomo na ta na~in zagotov
zni`ujejo tveganje. Zato Svetovna zdravstve-
Da bi olaj{ali prijavo SPO smo dovolj na IVZ kakovostne RS
podatke za ocenjev
na organizacija priporo~a vsem dr`avam, pripravili da navodila za prijavo SPO, bremena ki so in bila trendov SPO pri nas in da
vzpostavijo u~inkovit sistem epidemiolo{ke-
potrjena na sestanku predstavnikov ti podatki epide- mednarodno primerljivi. Q
ga spremljanja SPO, katerega sestavni miolo{ke del dejavnosti, je
dne 23. 11. 2000. Gra-
Literatura:
tudi prijavljanje primerov SPO (1). divo vsebuje:
1. Guidelines for STI Surveillance. UNAIDS/WHO
Po zakonu o nalezljivih boleznih Q navodila (2), je za izpolnjevanje prijavnice,
king Group on Global HIV/AIDS/STI Surveillance,
obvezno prijaviti:
Q definicije SPO in
2. Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). Ur. l. RS
3. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in po
Q oku`bo s HIV in aids,
Q navodila za {ifriranje po pih sistemu za njihovo prepre~evanje in obvladovanje. Ur
Q gonorejo in gonokokne oku`be, SOUNDEX.
16/99.
4. Mati~i~ M. Svetovanje splo{nega zdravnika bolni
Q klamidijsko oku`bo po lokalizaciji Nova prijavnica in
za ima SPOv
skladu z
prenosljivo oku`bo. Zdrav vars, Supl 2000; 39(Sup
povzro~iteljih,
novo zakonodajo (5) delno spremenjen 5. Zakon na- o zbirkah podatkov s podro~ja zdravstven
Q sifilis,
bor podatkov v primerjavi s prej{njo tva. Ur. in l tudi .RS {t. 65/2000.
6. Klavs I. Nova definicija za AIDS in revizija
Q druge spolno prenosljive bolezni v primerjavi po sin- s prijavnico za ostale nalezljive
AIDS in oku`bo s HIV. Zdrav Var, 1993; 32:272-5.
dromih in/ali povzro~iteljih. bolezni. Namesto priimkov pacientov 7. CDC. se Case Definitions for Infectious Conditio
V skladu s pravilnikom o prijavi uporablja nalezlji- {ifra SOUNDEX , ki skupaj z Public da- Health Surveillance. MMWR 1997; 46(No.RR-
ISIS O januar 2001
Zakonsko obvezno prijavljanje
spolno prenosljivih oku`b
Marta Grgi~ Vitek, Irena Klavs

20
N O V I C E
Spominska plo{~a utemeljitelju
slovenske urologije
prof. Slavku Rakovcu
ko Rakovec ’`ivel ve~no’, je v uvodn
voru povedal strokovni direktor Kir
klinike Klini~nega centra, prof dr. Z
Arne`, dr. med., vi{ji svetnik. Nekaj
ljenju in delu prof. Rakovca je poved
dr. Bojan Tr{inar, dr. med., predstoj
ni~nega oddelka za urologijo.
Pred odkritjem spominske plo{~e je
Drnov{ek {e slavnostno predal namenu
drobilec kamnov. Prof. Arne` je spre
ril o pomenu nove medicinske napra
“Marca 1988 so urologi na tedanji Uro
kliniki za~eli drobiti kamne v se~ili
litotripterjem v RS. Do leto{njega le
ta na~in zdravili ve~ kot 10.000 bo
Aparat je odslu`il namenu in pogosta p
vila niso bila ve~ smiselna. Vlada RS
posluh za najnujnej{e potrebe pri n
medicinske opreme v Klini~nem centr
med katerimi je tudi aparat za drob
kamnov. Novi aparat ima pred starim
vilne prednosti: ve~jo u~inkovitost,
lociranja kamna z rentgenom in z ultr
kom, prikaz tudi na rentgenu nevidn
uratnih kamnov, mo`nost kontinuirane
nadzora drobljenja, pa tudi ni`je obr
ne stro{ke in manj{o {kodljivost za
in medicinsko osebje. Zaposleni na ki
kliniki, {e posebej kolegi urologi,
Na Klini~nem oddelku za urologijo lize v sojugovzhodni
Evropi. Izvedel le`ni je vladi prvo RS za pomo~ pri nabavi l
12. decembra 2000 odkrili spomin- transplantacijo ledvic pri nas. terja Prof. in Rakov- ponosni, da je med nami pre
sko plo{~o utemeljitelju sodobne cu so namenjene besede slovenskega nik pesni- vlade RS dr. Janez Drnov{ek.” Q
slovenske urologije, prof. dr. Slavku ka, da Rakov- bo na{ narod pil in se napajal iz ~a{e
cu. dr. med. Plo{~o je odkril predsednik njegovih Vla- del. V svojih delih bo prof. dr. Slav-
Foto: Amadej Lah
de RS, dr. Janez Drnov{ek. V preddverju Klini~nega
centra `e stojijo kipi profesorjev Lavri~a,
Tav~arja, Luna~ka in ^ele{nika, ki so Errata corrige
s svojim delom prelomno zaznamovali slovensko
medicino v ~asu po drugi svetovni V reviji Isis, {t. 12/2000 je pri{lo v objavi Jesenske liste zdra
vojni. Od njihove postavitve je minilo Pri zdravilu ve~ kot Edronax je ime zdravila napa~no. Pravilno je
~etrt stoletja.
NO6AX18 EDRONAX 4 MG tableta 60 x 4 mg reboksetin P
“Zato je prav, da se spomnimo tudi 005290 njihovih
sodobnikov in drugih, ki so enako Pri ~lanku glo- 36. redna seja Zdravni{ke zbornice Slovenije je bila m
boko zaorali ledino, posejali seme, sotnimi ki poslanci je pomotoma navedena Irena Bricl. Poslanka je bila op
vzklilo, dozorelo in do`ivelo {tevilne Uredni{tvo `etve, objavlja popravek po sporo~ilu tajni{tva Zbornice.
do katerih pa okoli{~ine niso bile enako prijazne.
Tudi ti zaslu`ijo na{e priznanje Pri ~lanku in hva- Presaditev ledvic v Sloveniji, avtorjev Aljo{e Kadusa,
le`nost. V kirurgiji namre~ od nekdaj dreja ceni- F. Brena, Isis 12/2000, str. 65, je pri{lo do napake. Praviln
mo ljudi po delu, delo pa po rezultatih. zgoraj v Ki- desnem stolpcu moral glasiti: “{tevilo darovanj”, in ne “{t
rur{ka klinika je zato sklenila odkriti Pomotoma sposmo
enega od avtorjev ~lanka, prim. dr. Andreja Kmetca, dr.
minske plo{~e tistim pokojnim in {e zaposlenega `ive~im v KC, Oddelek za nefrologijo, zaposlen je v Klini~nem odd
kirurgom, ki so s svojimi strokovnimi V rubriki do- “Sodelovali”, Isis 12/2000, str. 156 smo doc. dr. Tanji
se`ki obogatili slovensko biomedicinsko
motoma pripisali naziv dr. stom. in jo predstavili kot zasebno zob
znanost in kirurgijo kot stroko ter Tanja jo uvelja- ^ufer, dr. med., je zaposlena na Onkolo{kem in{titutu v Ljubl
vili v svetu. Prof. dr. Slavko Rakovec je prvi
izmed njih. Velja za utemeljitelja sodobne Uredni{tvo se vsem prizadetim in svojim bralcem vljudno oprav
slovenske urologije. Bil je za~etnik hemodia-
ISIS O januar 2001

N O V I C E
Drugi slovenski epileptolo{ki kongres
Sekcija za epileptologijo, Zdru`enje cev, kar neje
za slovenske razmere varovanje izjemno veSlovenije.
vrologov, Sekcija za otro{ko liko.nevrolo- V nadaljevanju objavljamo bes
gijo, Sekcija za klini~no nevrofiziologi-
Ob kongresu so organizatorji predstavili
Evropske deklaracije o epilepsiji,
jo SZD in Dru{tvo - Liga proti epilepsiji tudi drugi so del svetovne akcije, oktobra Stopimo 1998 iz sprejeli v Heidelbergu
konec novembra 2000 organizirali sence, drugi slo- ki so jo skupaj organizirale je `e Medna- stara, ni odve~, ~e nanjo pon
venski epileptolo{ki kongres. Epilepsija rodne lige je proti epilepsiji, Mednarodni zorimo, urad ter s tem vzpodbudimo k r
druga najpogostej{a bolezen, zaradi proti katere epilepsiji in Svetovna zdravstvena
ljanju o tej motnji.
se v Sloveniji trenutno zdravi okoli ogranizacija. 25.000 Namen akcije je izbolj{ati spre-
ebn
prebivalcev, po vsem svetu jih jemljivost, je trenutno zdravljenje, storitve in prepre~e- Foto: Amadej Lah
okoli {est milijonov. Epileptologi vanje menijo, epilepsije da po vsem svetu. Akcija je ste-
je primernej{a oznaka za epilepsijo kla leta motnja, 1997, po {tirih letih pa jo bodo po-
saj obstajajo u~inkoviti na~ini dalj{ali zdravljenja, {e za {tiri leta. Akciji Evropska se je pridru`ila deklaracija
ki ljudem omogo~ajo normalno `ivljenje tudi Slovenija. in
o epilepsiji
torej niso bolniki vse `ivljenje. Strokovni Epilepsija nabo
na poseben na~in “stopila
predek v zadnjih {estih letih, kolikor iz sence” jih tudi je v okviru svetovnega 25. oktober dneva 1998
minilo od prvega slovenskega epileptolo{ke-
zdravja, 7. aprila 2001, ki ga Na je Svetovna sestanku 25. oktobra 1998
ga kongresa, je narekoval potrebo, zdravstvena da se vrhorganizacija
namenila du{evne- delbergu, Nem~ija, se je ve~
slovenske epileptologije znova sestane mu zdravju. in iz-
vodij evropskih profesionaln
menja izku{nje. V dveh dneh se je Slovenske zvrstilo organizacije, ki so lai~nih sodelovale teles, predstavnikov Svetov
25 referatov, ki so bili razdeljeni pri organizaciji v {est sku- kongresa, so prenekateremu
tvene organizacije in zdravstvenih
pin: diagnostika epilepsije, sodobna Slovencu terapi- z epilepsijo nudile pomo~, njakov ~e iz sovlad
in univerz soglasno
ja in vodenje bolnika z epilepsijo, poklicali zaposlo- na svetovalni telefon z za naslednjo otroke indeklaracijo:
vanje, vozni{ka dovoljenja pri osebah mladostnike z epi- z epilepsijo ter njihove [est svojce milijonov ljudi v Evropi im
lepsijo, otrok z epilepsijo in {ola, in vse, nose~nost ki `elijo nasvet v zvezi njem z epilepsijo, ~asu epilepsijo. {te- Petnajst mil
pri `enah z epilepsijo ter epilepti~ni vilka pa status. je: 01/ 432 93 93. Linijo imelo “epitel” epilepsijo `e neko~ v svojem `
Kongresa se je udele`ilo skoraj 200 tri udele`en- leta financira Zavod za zdravstveno Epilepsija zaima
resne telesne, glob
asist. dr. Toma` @gur, dr. med., predsednik
Epileptolo{ke sekcije SZD
..............................................
doc. dr. Du{an Butinar, dr. med., predsednik
Dru{tva Liga proti epilepsiji
..............................................
Ljubica Vrba, univ. dipl. psih., Center
za epilepsije otrok in mladostnikov SPS
Pediatri~na klinika
..............................................
21
januar 2001 O ISIS

22
N O V I C E
prim. Igor Ravnik, dr. med., Center za epilepsije otrok in
mladostnikov SPS Pediatri~na klinika
.......................................................................
lo{ke in dru`abne posledice. Otroci, kovnih mlado- slu`b, {olanega osebja in vpra{anja do celotne oziroma agencijami in naci
letniki in starej{i ljudje so {e izbire posebno protiepilepti~nih priza-
zdravil, nimi zato Ligami, da jim~lanicami
Mednarodne l
deti, ~e jim epilepsije ne odkrijejo postavijo dovolj pravilno zgo- diagnozo in jim proti predpi- epilepsiji. Podpreti izdajo “B
daj in ~e so pomanjkljivo zdravljeni. {ejo najbolj{e S pri- zdravljenje. Spodbuditi ge”, uradne razi- izjave, ki bo podrobno s
mernim zdravljenjem lahko ve~ kot skovanje tri ~etro
epilepsiji, njenem zdravljenju vorila o stanju in glede epilepsije, ko
tine ljudi z epilepsijo `ivi normalno celostni brez obravnavi. na- Spodbuditi tesnej{e zdravstvenega po- problema v Evropi. Pra
padov. Stro{ki povezani z epilepsijo vezovanje zna{ajo med vladami, ministrstvi no pomagati in orga- dr`avam s slabo razvitimi
v evropskih dr`avah preko 20 milijard ni, zadol`enimi EUR za zdravstvo in bami za socialna za epilepsijo v Evropi in Q drugo
vsako leto - znesek, ki bi ga lahko z u~inkovitimi
ukrepi ob~utno zni`ali.
Vabimo vlade Evrope, Evropske skupnosti
in vse izvajalce zdravstvenega varstva, da
se nam pridru`ijo pri odlo~ilnih akcijah, s
katerimi bomo dosegli cilje Svetovne akcije
Kako do
proti epilepsiji, ki jo vodijo Svetovna zdravstvena
organizacija (WHO), Mednarodna
Liga proti epilepsiji (ILAE) in Mednarodni
zdravnika
urad za epilepsijo (IBE).
Posebej spodbujamo naslednja dejanja:
Izbolj{ati razumevanje javnosti o epilepsiji
in tako zmanj{ati stigmo (zaznamovanost).
Odpraviti zapostavljanje (diskrimina- Zavod za zdravstveno zavarovanje je izcijo)
do ljudi z epilepsijo na delovnem medal
`e peto dopolnjeno izdajo knji`istu.
Pomagati ljudem z epilepsijo, da razuce, Kako do zdravnika. Vsi zainteremejo
svojo bolezen ter jih spodbuditi sirani in jim jo lahko prejmejo brezpla~no na ob-
omogo~iti, da poi{~ejo primerno zdravljemo~nih enotah in izpostavah Zavoda. Ponje
in `ivijo polno `ivljenje. Izbolj{ati leg obi~ajnih zna- osnovnih podatkov za paciennje
zdravstvenih delavcev in drugih strokovte o na~inu uveljavljanja pravic do zdravsnjakov
o epilepsiji med {olanjem in z tvenihizo- storitev je vrednost knji`ice predvsem
bra`evanjem po diplomi. Zagotoviti bolni- v evidenci novih telefonskih Q{tevilk.
kom bolj{i dostop do sodobne opreme, stro-
ISIS O januar 2001
mag. Bo{tjan ^ebular, dr. med., vodja dejavnosti za epileptologijo
SPS Nevrolo{ka klinika
.......................................................................

N O V I C E
Kaj potrebujeta slovenski zdravnik in
zobozdravnik za varno elektronsko
zdravstvo (e-zdravstvo)?
Sodobne digitalne komunikacije je in mo`no zbir- z raznimi povezavami pribli`ati ni{ke opreme.
ke so postale varne po za kriptografijo
posameznemu bolniku, kriptografsko Menim, za{- da naj bi bila naloga sl
epohalni uvedbi asimetri~ne kriptograf-
~itene in podpisane z elektronskim Zdravni{ke podpi- zbornice:
ske metode (public-key cryptography), som odgovornega ki sta zdravnika. Qda posreduje svojim ~lanom zgor
jo objavila W. Diffie in M. E. Hellman Sodobni leta brkljalniki (npr. Internet vedene Exploprakti~ne
informacije,
1976. Njuno metodo je kasneje El rer Gamal in do- Netscape Communicator) vsebujejo Qda sama vse zagotovi svojim ~lanom d
polnil z elektronskim podpisom. potrebno Leta 1978za
enostavno uporabo asimetri~ne klju~ (preko interneta in/ali el
so Ron Rivest, Adi Shamir in Leonard kriptografije Adle- pri komuniciranju in kartice prenosuin/ali
varne diskete, z
man objavili celovito re{itev z zbirk elektronskim v mre`ah in omre`jih, tako neposred- izvoza) ali sklene pogodbo z us
podpisom kot algoritem, ki je znan no pod kot ime- posredno preko elektronske poobla{~enim po{te. izdelovalcem le-teh
nom RSA (po za~etnicah njihovih priimkov). In kaj potrebujeta slovenski zdravnik Qda overi injavne
klju~e svojih ~lan
Nova varna metoda se je hitro zobozdravnik?
raz{irila
pis predsednika Zdravni{ke zborn
in se danes vse bolj splo{no uporablja, QPotrebujeta zlastiprakti~ne
informacije Qda o na pointernetu
vzdr`uje imenik
na podro~ju elektronskega ban~ni{tva menu, in po- mo`nostih in na~inu uporabe ljavnih asi- in overjenih javnih klju
slovanja. Metoda je uporabljena tudi metri~ne pri karkriptografske
metode. ~lanov ter jim omogo~i dostop do
tici zdravstvenega zavarovanja. QPotrebujeta Zakon o svoj dvojni klju~ (javni klju~ev in za- in njihovo preverjanje.
elektronskem podpisu, ki ga je sprejel sebni)dr`av- po navedeni metodi za elektron- Le ob izvedbi vseh zgoraj navede
ni zbor, ureja njegovo uporabo v Sloveniji,
sko podpisovanje, ki ga bosta lahko log, bo izva- slovenskemu zdravniku in
tako da je elektronski podpis postal `ala pravno v razli~ne sisteme za svoje dravniku potrebe. omogo~en varen in enostav
veljaven in enakovreden pisnemu podpisu. QPotrebujeta overitelja svojega ~in javnega komuniciranja s svojim kolegom
Lahko re~emo, da je danes v naprednem klju~a.
talni obliki doma in po svetu, kako
medicinskem svetu sprejeto mnenje, QPotrebujeta da mo- dostop do imenika ren vseh na~in ve- posredovanja podatkov o
rajo biti vse digitalne komunikacije ljavnih zbirke, in overjenih javnih klju~ev kih oziroma sloven- osebah, ki jim nudi sv
ki vsebujejo osebne podatke o bolnikih, skih zdravnikov ka- in zobozdravnikov. kovno pomo~. Q
kor tudi sicer anonimne zbirke, iz QPotrebujeta katerih se dostop do ustrezne ra~unal- Darko D. Lavren~i~
Epidemiologija astme
V
Kongresnem centru Bernardin bilo pribli`no v 80 posterjev, na katerih kovne izku{nje je bil in vzajemno izmenjal
Portoro`u je od 16. do 18. najbolj novem- poudarjen napredek v diagnosti~nih
ge in nasvete za nadaljnji razvoj s
bra 2000 potekal 2. slovenski metodah pnevza
odkrivanje tuberkuloze, nit ki tematike skraj- je bila astma, sistems
molo{ki in alergolo{ki kongres z {ajo mednarod- ~as diagnoze z enega meseca na reakcije nekaj dni. in bolezni plju~nega inter
no udele`bo, kjer so predstavili Svoje epidemio- delo na tem podro~ju je najbolj sebej pa vidno so se posvetili tudi bolezn
lo{ke podatke o astmi in nacionalne predstavila smer- Klinika za plju~ne bolezni halnih in poti, alerki
jim je sicer pogost
nice za vodenje bolnikov z astmo. gijo,Organizi- na vrsto pa so pri{li tudi premalo pulmologi, pozornosti. pe- Poudarili so tu
rali so ga Klinika za plju~ne bolezni diatri in in aler- alergologi iz drugih pulmologi bolni{nic in inalergologi
zelo odvis
gijo Golnik, Zdru`enje pnevmologov zdravstvenih Slove- domov po Sloveniji. Mednarod-
predka v imunologiji, molekularni b
nije in Alergolo{ko-imunolo{ka sekcija ni prostor SZD, so zastopale nekdanja razvoju Jugoslavija, rekombinatnih beljakovin.
udele`ilo pa se ga je okrog 250 udele`encev.
Velika Britanija in Savdska Arabija. Kongres so prakti~no obogatile d
Kongres je opozoril na intenzivno V dejav- okviru plenarnih sklopov so doma~i ce, dve inje
vodil T. G. Suted, pri
nost in strokovni napredek na podro~ju tuji strokovnjaki pul- iz ZDA, Kanade zemski in dr`av bronhoskopist. Q
mologije in alergologije. Predstavljenih Srednje in je Vzhodne Evrope izmenjali stro- Aleksandra [arman
27

28
ISIS O januar 2001
FOTOREPORTAŽA
Zdravni{ki koncert
na ljubljanskem gradu
Ple~nikov memorialni sestanek je `e 31
let dogodek, ki na edinstven na~in zaznamuje
prizadevanje za dvig in razvoj
slovenske medicinske misli. Tudi to pot so
strokovni sestanek z mednarodno udele`bo
pod pokroviteljstvom predsednika republike
organizirali In{tituti za patologijo, anatomijo,
histologijo in embriologijo ter sodno
medicino Medicinske fakultete. Soorganizatorji
so bili {e Klinika za otorinolaringologijo
in cervikofacialno kirurgijo, Klini~ni
center in Zdru`enji za otorinolaringologijo
ter patologijo in sodno medicino Slovenskega
zdravni{kega dru{tva. Generalni
sponzor je bil Ventana Medical Systems Inc.
Tuscon Arizona ZDA. Ob 80-letnici akademika
prof. dr. Vinka Kambi~a so se organizatorji
odlo~ili za vsestransko obravnavo
epitelijskih tumorjev glave in vratu.
Ob zaklju~ku simpozija v petek Dekan 8. decem- prof. dr. Miha @argi podeljuje Ple~nikova priznanja.
bra je bil ob sedmih zve~er v stanovski dvora-
Prof. dr. Du{an Ferluga podeljuje Hribarjevo priznanje dr.
Zdenki Ov~ak.
........................................................................
..................................................................................................
Prof. dr. Du{an Ferluga podeljuje priznanje Franceta Hribarja
dr. Borisu @idaniku.
........................................................................

Pevski zbor dr. Bogdan Der~ poje Hipokratovo prisego.
..................................................................................................
F O T O R E P O R T A Ž A
29
prazni~nih lu~eh nad razsvetljenim
navdu{il vsakogar, ki se je povzpe
pa je bila grajska dvorana o~itno
za vse, ki so pri{li na koncert. Pr
ga se je zato udele`encem opravi~i
snil, kako je vse te`je vsako leto
no kulturno okolje za zdravni{ki k
A tudi prostorska stiska ni prepr
dicionalnih glasbenih do`ivetij. Me
ski zbor dr. Bogdan Der~ je na za~
tin{~ini zapel Obljubo Hipokratu, k
lasbil mariborski kirurg dr. M. Dr
nadaljeval z ven~kom narodnih Trig
jo je priredil Josip Flei{man.
Zbor {tudentov Medicinske faku
COR pod vodstvom Mateje Starbek j
daljeval z Glorio J. S. Bacha, nat
sonato v C-duru G. Ph. Telemanna z
Andreja ^erne na flavto, Nina Osta
violino in Alenka Okorn na kitaro
sodelovanje {tudentov na za~etku in
cu koncerta je letos s svojo mlado
z dovr{enim izvajanjem prijetno pr
lo in osve`ilo ves ve~er.
Eden od vrhov koncerta je bil got
stop sopranistke Rebeke Radovan, k
spremljavi klavirskega tria Pro me
vle Kornhauser, klavir, Marko Zupa
lina, in Zvonimir Rudolf, violon~e
Rahmaninove romance: Vse mine, Oto
in Ne poj, krasotica. Ob odli~ni i
se poslu{alci tudi zavedli, kako i
sti~na je grajska dvorana.
Izjemno do`ivetje je bil tudi na
kalne skupine Klini~nega centra Vo
corum, ki jo sedaj vodi Judita Cve
Prvi~ smo poslu{ali skupino Folk
umetni{kim vodstvom Antona Cerarja
izvajala irske skladbe. Poslu{al
Klavirski trio Pro medico in sopranistka Rebeka Radovan
skladbi T O’Carolana in tradiciona
.................................................................................................. Monaghan jig. Na gostovanju v Avs
skupina s svojim nastopom dosegla
uspeh, navdu{ila pa je tudi ljublj
ni na ljubljanskem gradu tradicionalni predmetih zdravanatomija,
histologija ~instvo. embrioloni{ki
koncert. Priredilo ga je Kulturno gija in umet- patologija. Prejela sta ju Andrej [koni{ko
dru{tvo Klini~nega centra in berneMedicin- in Miha Weiss. Podeljeni sta Pavle bili Kornhauser, tudi Marko Zupan,
ske fakultete v Ljubljani skupaj priznanji z In{titutom profesorja Franceta Hribarja nimir Rudolf Zden- in u~enke Srednje gla
za patologijo. Na slavnostnem koncertu ki Ov~ak sta in Borisu @idaniku, za vrhunske baletne do- {ole iz Ljubljane pod vods
dekan Medicinske fakultete, prof. se`ke dr. v Miha stroki in znanosti ter za reografa pomembne Henrika Neubauerja so izve
@argi, in prof. dr. Du{an Ferluga prispevke podelila k razvoju patologije v ko Sloveniji. Anino ~etverko za klavirski tr
priznanja profesorja Janeza Ple~nika najbolj-
mina Ipavca. Enkratni dogodek: sk
{ima {tudentoma medicinske fakultete ^eprav prije
prostor, ki je ves `arel zdravnik, v pred- glasbenik zdravnik, ko

30
F O T O R E P O R T A Ž A
zdravnik.
Veli~asten zaklju~ek koncerta je bila skladba
G. F. Haendla Mesija, zbor ({t.4): And the
Glory of the Lord, ki sta jo izvedla ljubljanski
zdravni{ki orkester Camerata medica in zbor
{tudentov medicinske fakultete Cor pod
vodstvom dirigenta Andreja O`bolta.
Ko primerjamo veli~astne in drage simpozije
po svetu, s slavnostnimi ve~erjami,
obiski gledali{kih predstav, ogledom kulturnih
znamenitosti, spremljevalnimi programi
za svojce udele`encev, ostaja Ple~nikov
memorial, za katerega se ni nikoli pla~evalo
kotizacij, na videz skromna prireditev, ki pa
po vsebini nikakor ne zaostaja za drugimi. S
svojo izvirnostjo in iskrenostjo preka{a mar-
Vox medicorum, vokalna skupina Klini~nega centra pod vodstvom Judite Cvelbar
sikatero med njimi. To je bilo sli{ati ..................................................................................................
tudi od
nekaterih ~lanov diplomatskega zbora in
vabljenih gostov, ki so se udele`ili koncerta.
Komaj se je vrnil domov, je profesor Leslie
Michaels, s histopatolo{kega oddelka londonske
medicinske fakultete, svoje navdu-
{enje nad koncertom izrazil z naslednjimi
besedami: “Kakovost izvajalcev je bila zelo
visoka, kar velja tudi za dekleta v baletu. Nikoli
doslej na kongresih v drugih dr`avah,
nisem med zdravniki do`ivel tako razvitih
umetni{kih sposobnosti. Na koncertu so mi
v o~i stopile solze ...” Q
Zbor {tudentov medicinske fakultete Cor pod vodstvom Mateje
Starbek
.......................................................................
ISIS O januar 2001
France Urlep
Ljubljanski zdravni{ki orkester Camerata medica in zbor {tudentov medicinske
fakultete Cor pod vodstvom diregenta Andreja O`bolta
..................................................................................................
U~enke baletne {ole so prisr~no zaplesale na glasbo Benjamina
Ipavca.
.......................................................................

Dovolite, da za~nem s svojo delovno hipotezo:
va{a delovna skupina na Klini~nem
oddelku za nefrologijo je kolegialna,
strokovno dobra in, kot se zdi, je `e presegla
intelektualno kriti~no maso. Kako
komentirate to hipotezo?
Najbr` tega niste povedali brez razloga,
verjetno zato, ker sledite delu mnogih na-
{ih zdravnikov. Verjetno ste ob tem imeli v
mislih moje sodelavce, ki so pa tudi v najbolj{ih
letih svojega ustvarjanja. Pri nas je
18 specialistov-nefrologov in dva mlada raziskovalca,
od tega pet profesorjev, dva docenta,
trije asistenti, deset zdravnikov ima
doktorat znanosti. Zato se strinjam z vami,
da smo dobra klini~na, raziskovalna in pedago{ka
skupina. Seveda imam sre~o, da
sem v njej in da sem uradni vodja skupine,
kljub temu, da so seveda zdravniki v njej popolnoma
samostojne osebnosti. Nekateri
imajo dosti ve~ znanja iz svojega o`jega podro~ja
kot jaz. Moja naloga je le, da vsem
omogo~am enakomeren razvoj in da spod-
Predstojnik Klini~nega oddelka za nefrobujam
tiste, ki pri svojem delu poka`ejo {e
logijo, prof. dr. Andrej F. Bren, dr. med.
ve~. Ko se tako ocenjuje, kaj smo .......................................................
dosegli,
so med temi dose`ki tudi to~ke za kliniko.
INTERVJU
Pogovor s prof. Andrejem Brenom:
“V bistvu imam sre~o,
da `ivim med tak{nimi ljudmi”
Marjan Korda{
Kolegialnost je re~, ki jo med
na splo{no pogre{am. Zamisel o te
veliki dru`ini mi je prvi~ pri{la
leta 1996 na va{em kongresu v Port
Takrat, ko je na slavnostnem ba
hrupno nastopila pevka Helena Blag
kako ste nastopili vi. Bilo je iz
pati~no. To je sicer le nekak{en m
klic, zato naj se vrnem h kolegi
Verjetno ni naklju~je, da je pri
zdravnikov, ki imajo doktorat zna
Kaj menite: kaj je temeljni razlo
kot skupina strokovno in razisko
dobri. Kak{na je bila pot?
To seveda ni nastalo samo od se
trenutku. Pogledati je treba nazaj
vino. Na kliniko sem pri{el leta
paj z nekaterimi svojimi kolegi i
se je `e od vsega za~etka kazala p
lovna vnema. In bilo je, kot da b
nekako oku`ili.
Kdo pa je ustvaril tak{no atmos
Ko sem pri{el, je bil prof. Luza
nik klinike, prim. Karo pa predst
delka. Dalje sta bila tu {e prof.
Na {tiri leta se namre~ pregleda, kaj posamezni Klini~ni prof. Jezer{ek. oddelek To doso
bile vodilne osebnosti in mi
se`e, in tako predvidevamo, da bo v zadnjem obdobju ki, smo Klini~ni njihovi od- usmeritvi sledili. Za svoje delo
delek za nefrologijo presegel za pribli`no 200 svojega odstotkov mentorja. minimal- In ~e je imel idejo, je lahko tu
nih to~k, nujnih za ohranitev naziva na{ega klini~nega so se pa oddelka. vse te Tako re~i, ki jih zdaj kar na{tevam, op
se strinjam z delovno hipotezo, da smo presegli intelektualno pono~i. Redni kriti~- delovni ~as je bil rezerviran za obi~
no maso. Po drugi strani pa `elim tudi poudariti, ^e da ho~em glede svoje na obseg kolege pohvaliti zdaj, jih moram po
obremenitev in dela ter - kot to danes modno poimenujemo bo svojega - prostega ana- ~asa. In tako smo v zadnjih de
lizo delovi{~, nam {e vedno primanjkuje tako zdravnikov reli, da kot smo sester. postali mentorji mlaj{im generacijam,
In ~e govorim za celoto, je na Klini~nem oddelku nekak{en za nefrologijo plaz, da 144nas
mladi glede dela v prostem
ljudi. Od tega je 20 zdravnikov, ostalo je vi{ji, In srednji tako tudi in nemedicin-
otipljivih rezultatov dela ne zmanjk
ski kader, ki tudi bistveno prispevajo h kakovosti dela. Precej{en del
ljudi se ukvarja s pedago{kim in klini~no-raziskovalnim Ko sem delom, se pripravljal ki na pogovor z vami, sem se
ga predstavljamo na kongresih doma in v tujini. sem [e zadnja bil doslej va{a nekak{na pri- stara teta pri skoraj vseh doktoratih
pomba, da se dobro razumemo: res se dobro razumemo se`enih in posku- na va{em klini~nem oddelku. Zelo `ivo se sp
{amo te odnose, kot pravimo, gojiti; vsekakor se jih pa na{a pripomb zavzetost k va{em zadoktoratu.
Takrat ste mi poved
klini~ni oddelek in za skupno delo ter interese me poka`e je zelo vselej, presenetilo ko se in ~e bo treba, bom to pove
po~utimo ogro`ene od zunaj.
sem torej razmi{ljal o pogovoru z vami, sem se do
31
V
januar 2001 O ISIS

32
I N T E R V J U
vam ne zdi, da je tisto, kar je bistveno prispevalo vrnila k va{emu - sem razvoju si vedno znova rekel: “To je pa sre~anj
in kakovosti dela prav dejstvo, da imate poleg Klini~nega Morda bi oddelka rekel takole: eden od razlogov, da se dobr
za nefrologijo tudi oddelek za dializo? Mar ni (bila) je tudi dializa to, da nekak- vsi zdravniki posku{amo opravljati vsa
{na delovna postaja, ki odpira naravnost neverjetne tudi mo`nosti tisti zdravniki, ra- ki smo starej{i od 50 let, {e v
ziskovanja? Kaj menite o tem?
pravi, da smo {e vedno v stiku z vso urgentno medicin
Strinjam se. Sodobna nefrologija zajema ve~ podro~ij: v de`urstvu, najprej pono~i, je kadarkoli...
klasi~na klini~na nefrologija, kjer je ogromno mo`nosti za raziskovanje,
je pa omejena na posteljne bolnike. Sledi ambulantna Se pravi: vi dejav- vsi de`urate?
nost, kjer je obilo mo`nosti, predvsem za preventivo Takole in prepre~eva-
bom rekel: prakti~no vsi - z redkimi izjema
nje napredovanja ledvi~ne bolezni, tako da bolnikom de`uramo. ni treba Zdravnike, na dia- starej{e od 50 let zakon sicer
lizo. Potem dializa kot razmeroma mlada disciplina, de`urstvo, kjer je tudi vendar mnona{a
generacija zdravnikov de`ura
go nere{enih vpra{anj ter mo`nosti za raziskovanje dalje: in kon~no vsi delamo trans- v nefrolo{ki ambulanti na poliklin
plantacija, ki zajema raziskovanje predvsem z vidika lanti imunologije za bolnike s intransplantirano
ledvico. V ~asu d
zavrnitve presadka. Res pa je, da je bilo pri nas delajo najve~ na doktoratov bolni{ni~nem s oddelku, delajo tudi z dializ
podro~ja dialize. Takrat je bilo to pri nas najbolj obratno: aktualno tisti, podro~je. ki de`urajo na dializi, delajo hkrat
oddelku. Vsi razmeroma dobro poznamo vse probleme i
Ko gledam tako, se mi zdi, da je dializa sicer la`je rutinsko in bolje podro~je, razumemo tudi strokovno.
ki pa nima tistega vidika klini~nega dela, kli- ki ga poimenujemo
nikov ob~utek v trebuhu , ki je sicer pomemben, a tu, na dializi, Se pravi, soimate
izdelano hierarhijo glede nazivov i
pomembne koli~inske metode. Bolnik mora biti na va postelji delo, ste in ~e pa vsi enaki?
je treba, ga opazujete, kako se njegova te`a zmanj{uje V glavnem ali pove~u- bi lahko rekel, da je tako. Morda bi kdo
je, skratka, temu bi nekdo lahko rekel, da “nema to mrdanja”. ni statistika, Pou- a kljub temu menim, da je tako. R
darjam: nikakor no~em re~i, da je ob~utkom klini~no v delo trenekateri
z vpeti bolj v program raziskovanja (predvsem
buhu manj pomembno, a za mladega ~loveka, ki {e nima nosilci klini~nih raziskovalnih tem), drugi pa bolj v pedago{ko
izku{enj, je delo kot je dializa morda bolj privla~no, v prostem kjer ~asu... izku{njo
lahko nadomesti z meritvami. Kaj menite o tem?
Res, tu gre za koli~ine, ki jih je mogo~e meriti: ...kar od te`e priznajmo, in tlaka da do predvsem ali celo izklju~no v
odvzema teko~in in koncentracij raznih snovi v krvi. su. Druga~e To je privla~no `al ne gre.
za mladega ~loveka in tu ne gre le za medicino, temve~ ...to tudi je dober za bio- tehni~en nasvet, a kar zadeva magist
kemijo ter fiziko in matematiko. Kon~no pridemo nekateri do modeliranja mlaj{i sodelavci {e vedno menijo druga~e.
razporeditve snovi po telesu ter do farmakologije. A kljub vsemu
temu moramo gledati na bolnika kot na celoto. ^e je Se na morda hemodiali- spominjate mag. Marka Boha?
zi, prebije pri nas na teden v povpre~ju 15 ur. In Seveda, za dolgoro~no dobro prog- se ga spominjam, saj je svoj magist
nozo ni pomemben le ~as, ki ga bolnik prebije na pri dializi, nas. temve~ tudi
takrat, ko je doma. Pomembno je tudi njegovo delo, socialno stanje,
splo{no po~utje, stik z njegovim splo{nim zdravnikom. Marka Se Boha pravi, sem pospoznal,
ko je bil {e {tudent in ze
membna ni le procedura, ki se opravi pri nas, in v{e~. ves ta Ko sklop se je dejav- potegoval za delo pri vas, sem mu napi
nikov, ki utegne vplivati na dolgoro~no pre`ivetje, lo in analiziramo potem ste v ga am- sprejeli. ^e se prav spominjam,
bulanti za dializne bolnike.
pri prof. Kandusu. A ~ez nekaj let ga je zlomilo. Pr
Ali to pomeni, da je va{ socialni kontakt z bolnikom druga~en
ali bolj{i ali morda bolj kakovosten zato, ker imate dializo, v primerjavi
s tak{nim bolnikom, ki le`i na oddelku. Bojim se, da je to
kar hudo vpra{anje, vendar se mi zdi, da je pose- dializa nekak{en
ben vidik nefrologije.
Seveda je. Dializni bolniki se zdravijo dolgo: 10, 20, 25, 30 let in
ve~. So kroni~ni bolniki, ki se nenehno, do 3-krat na teden, vra~ajo
na dializo in se neprenehoma sre~ujejo z na{im osebjem. Z bolnikom
v bolni{nici pa se sre~amo morda enkrat na oddelku v ~asu hospitalizacije
in potem ob~asno v ambulanti. Lahko ga vodi internistnefrolog
v podro~ni bolni{nici ali celo splo{ni zdravnik.
Je morda ta vidik, pogostno sre~evanje zdravnika z dializnim
bolnikom, eden od razlogov, da se sami kot skupina zdravnikov
med seboj dobro razumete? Ne morem si pomagati: ko vidim, kako
skupaj delujete, si vedno re~em: “To je pa fenomen”. Ko sem vas
opazoval, kako ste nastopali na kongresu - h kongresu se bova {e
ISIS O januar 2001
Akademik
prof. dr.
Marjan Korda{,
dr. med., na I.
slovenskem
nefrolo{kem
kongresu v
Portoro`u.
.......................

I N T E R V J U
vpra{anjem, kaj naj stori, ker ne zdr`i ve~ take ju. zvrsti V zvezi dela, s a tem naspro- vam `elim opisati, kako je profe
ti vam se je po~util kot nekak{en izdajalec. In del jaz tak{nega sem mu rekel, zdravnika: da supersuperspecialista je o
“vsak ~lovek moli boga po svoje. Pojdi k tistemu, ka, ki ki te “vé je vzel vse v ve~ slu`- o vse manj”.
bo in mu povej, da psihi~no ne zdr`i{ ve~ tega dela.” No ja, To sem nekateri mu re- morajo pa tudi vedeti vse. To so
kel zato, ker poznam nekaj usod zdravnikov, ki niso ^e ne zdr`ali vedo, podob- pa morajo znati hitro dobiti informaci
nega dela v CIIM-u. Zato vas torej spra{ujem: kako pa je je s psihi~no druga~e; obre- bolj pomembno vsem je, vedo da nekaj. o V nekem
menitvijo zdravnika - zaradi posebne kazuistike smislu - v nefrologiji?
je logi~no, da se je interna medicina difer
Odkar delam v svoji stroki, je od nas od{lo nekaj gijo, zdravnikov. kardiologijo, Mor- hematologijo itn., nadaljne d
da je bilo vmes tudi nekaj osebnih razlogov. Vendar zdi nevarno. je za za~etnika Kon~alo bi se lahko tako, da bi imeli
zelo te`ko, posebno psihi~ne obremenitve. Ogromno ter stvari specialista je treba za desno ledvico. Stroka bi posta
spoznati, se nau~iti, prevzeti je treba velikansko odgovornost. Za nekatere
zdravnike to ni ni~ posebnega, za druge pa Ko je sem neznosno. pregledoval Gre va{o knjigo kongresnih povzet
za nekak{no Gaussovo krivuljo, kako so pri zdravnikih vpra{al: razporejene
“Kako dolgo pa bo {e mogo~e, da bo nefro
lastnosti. Kdor tega ne prenese, je najbolje, da enakomerno to ~im prej poznal spozna vse insvoje
podro~je? Starej{i zdr
se odlo~i. Saj veste, `ivljenje je enkraten dogodek nje dodajali in ne vidim po stopnjah prav in po~asi. Mlaj{i zdravni
nobenega razloga, da se nekdo, ki je sprva pri sti nas, ne ne bodo bi odlo~il imeli. Znanje za bodo morali asimilirati
bolj{o mo`nost - ~e jo seveda ima. A Marko Boh Ali je kljub bo {e temu dolgo pri mogo~e, da se boste na va{em klin
nas dokon~al magisterij...
vsi ukvarjali z vsem? Verjetno ne!
Za vse nas je vpra{anje, kako dolgo bomo vse to zd
...vem, saj sem bil zraven. @ivo se spominjam je tudi `e, njegove ki smo de- ~ez 50 in skrbeti bo treba, da se bo
javnosti takrat na kongresu, v popoldanski delavnici... lajevalo. A Tu naj je se sicer vr- obilo ovir, spodbudno pa je
nem nazaj, k va{emu kongresu. Iz nekak{nih zdravstvenih dobimo sodelavce razlo- v obliki mladih raziskovalcev. Pr
gov sem bil tam le eno dopoldne, kljub temu sem novo pa opazil sodelavko tole: te Izvrste.
In ~e bo sre~a, jo bomo la
knjige kongresnih povzetkov se vidi - in to me je poslili. kot nepoznaval-
Poleg tega imamo programe za zdravnike (s
ca naravnost usekalo - koliko je podro~ij, s katerimi cializante), se ukvarjate. prek katerih se seznanjajo z razli~nim
Nekako bi lahko rekel, da se vsi ukvarjate z vsem: je, od npr. dialize dializo, do ul- transplantacijo, hipertenzijo. In
trazvoka. In tako sem po koncu dopoldanskega zasedanja gih klini~nih vpra{aloddelkih
ti mladi ljudje vzdr`ujejo
prof. Buturovi}, kako je to mogo~e. In odgovorila cino. je, Vrh da je tega to smo nuj- pripravili evropski program spe
no. Tega nekako ne morem razumeti, pa vas prosim, frologije, da mi odgo- ki ~aka le {e na potrditev s strani Zdr
vorite malo bolj obširno. Ali je mogo~e zagotoviti Zdravni{ke ustrezno zbornice. kako- Se pravi, postavili smo popol
vost, ~e se zdravnik ukvarja s tako razli~nimi superspecialisti~ni-
vse iz Evrope, ki bi hoteli pri nas, v Sloveniji, o
mi podro~ji?
nefrologije. To je tisto, kar lahko naredimo za ob
To re{ujemo s sestanki vsak dan. A najbolj nas re{uje bogat in
skoraj neomejen dostop do informatike. Vsi zdravniki Kar imajo zadeva ra~u- vzgojo mladih zdravnikov, ste me prehi
nalnike in na{ klini~ni oddelek omogo~a ustrezen nem dostop z anekdoti~nim do Cen- dogodkom z va{o kolegico dr. Ale
tralne medicinske knji`nice ter prek Svetovnega ~i~, spleta ki do je vseh {la po pote`ki,
da ne re~em trnovi poti m
membnih publikacij. Do relevantne informacije
pridemo v nekaj minutah, najkasneje v nekaj urah.
Zato - kljub dejstvu, da se vsi bolj ali manj ukvarjamo
s splo{no nefrologijo - me prav ni~ ne skrbi,
da bi na kakem ozkem podro~ju pri{lo do spodrsljaja.
Bolj bi me skrbelo nekaj drugega, ~e bi se
kdo od nas ukvarjal izklju~no s kakim superspecialisti~nim
podro~jem, npr. samo s presaditvami
ali samo z imunologijo. Kako bi ta zdravnik
de`ural? Kako bi se - ~e govorim na pamet - zna-
{el, ~e bi moral nujno ukrepati pri pacientu z maligno
hipertenzijo?
Vi torej bolj cenite splo{en pregled ~ez podro~je
kot pa globoko védenje v ozkem podro~-
Otvoritev nove ambulante v Centru
za transplantacijo ledvic,
SPS Interna klinika.
..................................................
33
V
januar 2001 O ISIS

34
I N T E R V J U
Po zapletih (po moji krivdi) z njenim magisterijem stajala. sva sklenila Vi ste jo nato absorbirali in razvijali. In
dogovor: da bom oceno njenega doktorata napisal silil, v enem da mese- bi zdaj potegnili ~rto pod svojim dosedanjim
cu, ona pa da bo takoj potem napisala Isis , v ~lanek katerem za naj naredili bilanco svojega `ivljenja, ali bi lahko rekl
bi opisala, kak{na bi morala biti po njenem mnenju “Da, vzgoja to je pa klini~- tisto, kar sem jaz, naredil in s tem sem zadovoljen”
nega raziskovalca. Jaz sem se dogovora dr`al, dr. (Nekaj Urban~i~ ~asa pa razmi{lja {e in se odka{lja.) Ukvarjal se
vedno ni napisala ~lanka. Zato se trudim, da bi jo dro~ji, ob sre~anjih vendar najve~ grdo s peritonealno dializo. Tu sem
gledal, a mi ne uspeva. Torej bom vpra{al vas: kaj val je in bolje imam za najve~ vzgojo objav. In ~e bi moral za~eti {e e
klini~nega raziskovalca - najprej stroka (specializacija) istim raziskovalnim in potem podro~jem. A ~e me spra{ujete bo
doktorat ali obratno? Kako je bilo pri vas? Ste bolj postali filozofskega najprej spe- stali{~a, ali bi se morda ponovno
cialist in potem doktor znanosti ali obratno? medicine, pa ne vem odgovora. Morda bi namesto medic
Sodim v starej{o generacijo, tako da sem najprej kaj opravil bolj zanimivega. specializacijo
in {ele potem doktorat. Po diplomi na MF sem se sicer takoj
vpisal na podiplomski {tudij, a bolj za hobi. In tako Torej sem obstajajo svoj podi- poleg medicine {e druge re~i, s k
plomski {tudij prekinil, za~el, nadaljeval in dokon~al `eleli ukvarjati?
specializacijo
in {ele potem nadaljeval podiplomski {tudij ter dokon~al Da, to je magisterij glasba ali morda slikarstvo. Nekaj ~asa
in doktorat. Pri sistemu mladih raziskovalcev pa tudi je druga~e: kemija in najprej biologija; vsekakor so me naravoslovn
doktorat. Vendar pri nas usmerimo mladega ~loveka ~ile tako, precej da dela bolj vkot
pa filozofija.
bistvu kot specializant. In to tudi formaliziramo, tako da za kandidata
dobimo uradno odlo~bo za specializacijo. Se pravi, Tudi jaz dela sem na dveh se `e ve~krat vpra{al, kak{no pot bi
podro~jih hkrati: za specializacijo in za podiplomski `ivel {e {tudij. enkrat. Njegova In vedno znova si odgovarjam, da bi
obremenitev je zato zelo velika, a drugih mo`nosti isto ni. pot in ponovno za {tudij medicine. Medicina ima
raj neomejeno mnogo aplikacij. Npr. va{a peritonealn
To, kar po~nete z mladimi raziskovalci na va{em se klini~nem spominjate od- najinega pogovora o ~asovni konstanti
delku, je izjema. Bojim se, da drugod za mlade raziskovalce za difuzijo skrbi- vode in topljencev - ima vse vidike mate
jo manj ali sploh ne. Zato menim, da bi moral biti ke. pojem Ko pa mladega imate tistega ~loveka s trebuhom in diali
raziskovalca opredeljen bolj jasno. ^e bi o tem ter odlo~ali njenim vi, izmenjevanjem kako bi pred sabo, je pred vami - ~
odlo~ili: najprej specializacija in potem doktorat menim, le za da tiste, je medicina ki jih skoraj neomejeno uporabna, tako
klini~no raziskovanje veseli - ali vsi najprej na nisti~nih doktorat? kot naravoslovnih disciplinah.
Ker sem prehodil pot, opisano zgoraj, se mi zdi To ta je bolj res. logi~na. A takrat, ko se odlo~a{ za medicino, si
Nimam pa izku{nje, ~emu bi dal prednost, ~e bi bila manj. moja Odlo~itev pot druje
torej enkratna. ^e bi se moral od
ga~na. Po tem pa, kar vidim, so obremenitve velikanske. sti 30 let, [e posebej bi bila odlo~itev morda druga~na. In ob
za `ensko, ~e bi hotela imeti dru`ino ali ~e jo ljudi, `e ima. ki Kako sprva hkrati kon~ajo neko fakulteto, pa se potem p
opravljati specializacijo in podiplomski {tudij? 30 Druga let odlo~ijo re~ je pa za tole: {tudij medicine?
ko kon~a{ medicinsko fakulteto, si star 24 let in ko kon~a{ specializacijo,
jih ima{ `e 30. In ko se gre{ potem pri 35 @al, letih nekatere raziskovalca, odlo~itve je je treba narediti ob prave
~lovek `e nekoliko star. Ves ~as ima{ za vratom nekatere ~asovne omejitve ljudi pride in odlo~itev prepozno. A naj prid
najbr` ni sistema, ki bi bil enako idealen in hkrati temo. enako Profesor u~inkovit Bren, vi ste zdaj {ef, predstojnik. Mi
za vse. Vsekakor pa - vsaj po moje - si zamudil `e svoj prav uraden vse, naziv? ~e za~ne{
raziskovati, ko si star 40 let. Menim tudi, da je Zdaj nesmisel moramo delati nositi dokt.
i. identifikacijske tablice.
torat, ko si star 50 ali 60 let. Morda je bilo neko~ Klini~ni v preteklosti center Ljubljana, dru- SPS (strokovna poslovna
ga~e, a zdaj je kaj takega nevzdr`no. Z raziskovanjem terna klinika, je treba Klini~ni za~eti, oddelek za nefrologijo, Andre
ko si {e mlad - ali sploh ne.
predstojnik klini~nega oddelka.
Zakaj ste se pa vi odlo~ili za kariero univerzitetnega Kako pa u~itelja?
ste postali predstojnik klini~nega oddelka
Ko sem bil mlaj{i, sem imel pred o~mi dve mo`nosti: Objavi bodisi se razpis in- v javnih ob~ilih in kogar to zanim
ternist bodisi splo{ni zdravnik. A takrat, na tedanji razpisne nefrolo{ki pogoje, se klini- prijavi, predlo`i program dela, `
ki, so bile razmere take, da je tisti, ki ve~. je to liografijo. hotel, lahko Potem dosegel skupina strokovnjakov prou~i vse vlo
Vrata so bila odprta in bilo bi nesmiselno, ~e ne bi {el skoznje. Samo
to je bilo. A moram tudi re~i, da zadnjih mi prav 22 zato letih v - Ko na ste kandidirali, ste imeli protikandidata?
kliniki in potem na klini~nem oddelku - ni bilo nikoli Da, dolg~as. menda sem Preden ga imel. To je normalno, saj ima vs
sem pri{el sem, sem bil eno leto in pol splo{ni zdravnik. nekem smislu Po kakih povsod petih protikandidate. In to je tudi dob
mesecih, ko sem rutino dodobra spoznal in jo obvladal, razvija je konkuren~nost moje delo in zato je omogo~en dolo~en n
postalo dolgo~asno. Bil sem sicer polno obremenjen, upam, a ko da sem bo tako pri{el tudi v prihodnje.
po slu`bi domov, sem po malem za~el {tudirati kirurgijo in pediatrijo.
A bilo je premalo usmerjeno in zato tudi rezultatov Prej ste ni bilo. povedali, da - kar zadeva merila Kliza
doseg
To, kar mi pripovedujete, je pri~akovano. Vse ni~ni izhaja oddelek iz - tiste boste teletos
za pribli`no 200 odstotkov pr
meljne atmosfere, ki je ob va{em prihodu na klini~ni teve. oddelek Ali mi `e lahko ob- poveste, na ra~un ~esa boste tako
ISIS O januar 2001

I N T E R V J U
predpisana merila? Na ra~un publikacij, metod ali ...in ~esa drugega? tega je bilo kar nekaj...
Gre za ve~ vidikov. Eden je klini~no delo, nove metode ...in kopi~imo ter inovaizku{nje
s plazmaferezo z raznim
cije. Tu `elim povedati, da ima ena na{ih kolegic, gledano prof. dolgoro~no, Buturovi}, vso
se raziskave izkazale kon~
ZDA sprejet patent.
predvsem za prakso. Na{e delo je tako postalo bol
kovito, precej bolj, kot ~e bi le samo slepo sled
(Presene~eno): Glej no, glej. Ali mi lahko poveste, tujim izku{njam. s katerega In nenazadnje se na{e raziskovaln
podro~ja je ta patent?
zalcih kakovosti dela. Npr. kako je z dolgoro~nim na{ih
S podro~ja antikoagulacije pri hemodializi. dializnih pacientov smo poro~ali na na{em zadnjem
izkazalo se je, da imamo enako pre`ivetje kot razv
Mar tisto, kar je obravnavala pri doktoratu? ^e smrtnost se prav 10 spom- do 11 odstotkov, medtem ko je v ZDA s
nim, je primerjala dva tipa antikoagulansov za uporabo ve~ja. pri Nadaljnji hemo- kazalec kakovosti na{ega dela je
dializi.
rekombinantnim humanim eritropoetinom zdravi pri b
Tega ne vem. A naj se vrnem k va{emu vpra{anju stotkov o merilih dializnih za bolnikov - tako kot v razviti Ev
dosego naziva Klini~ni oddelek: kot sem `e omenil, je pomembno mogrede: uva- to je zelo raz{irjena metoda, ki prakti~n
janje novih metod. In pri dializi je tega zelo veliko. sti transfuzije, In mnogo to~k ki so se uporabljale prej pri tem
prinesejo mentorstva, npr. specializantom in tistim, nem blood ki pripravljajo
shedding disease (bolezen razmetavanja krvi). I
magisterij in doktorat. Skratka, pomembna so vsa so tri tu podro~ja infekcije, (raki
so pri dializi nadvse zoprne,
ziskovanje, stroka, pedago{ko delo) in iz njih se ki nato ju je nabirajo vedno manj, to~ke. tako kot v Evropi.
Tudi iz sodelovanja v raznih uredni{tvih. In tu smo anga`irani tisti,
ki sestavljamo visoki kader , posredno pa nas bistveno podpirajo Ker ste vsi, strokovno zelo dobri, ste verjetno tudi
{e posebno sestre.
slednje kdo o~ita? Da porabljate mnogo ali preve~
To je pa seveda povsem druga~en problem in z nji
Tisto, kar se torej na zunaj vrh vidi, ledene je , gore le mar t. ne? i. mo vsak dan. Je kot ogenj in v njem se cvremo `e
Seveda, vendar so le zdravniki tisti, ki lahko prispevajo Dializne aparature ve~ino to~k. so drage. Drago je tudi vzdr`e
stane pribli`no 40.000 DEM in `ivljenjska doba je
Ko vas tako opazujem, se mi zdi, da ste pri vas smislu `e docela imamo asimi- dogovore z upravo Klini~nega centra
lirali koncept, da klini~ni zdravnik mora raziskovati. nan~nim direktorjem, A pred leti da probleme re{ujemo brez pre
je bilo druga~e. Takrat so kliniki venomer trdili, tizacije. da “nima Pa tudi prav eritropoetin je zelo draga re~.
nobenega smisla pisati. Klini~ni zdravniki moramo delati in pacient
mora biti zadovoljen.” In jaz sem vedno odgovarjal, ...in zato da sem je to vas o tem tudi povpra{al...
res, a kako naj zdravnik ve, da je pacient zadovoljen? ...in vklju~en Kako najje
v hemodializo in samo injekci
zdravnik ve, kako dela - dela dobro ali dela slabo? 5.000 Na SIT, koncu kar kon- je v celoti 6 odstotkov cene dialize
cev pacient zdravnikovo delo ocenjuje subjektivno se spopasti in ~e je z zado- neogibno visokimi cenami. Vklju~iti
voljen, to {e ni dokaz, da je bil obravnavan dobro. valnico: ^e bi najprej zdravnik ugotoviti realno ceno dialize in
vselej pisal tak{ne recepte, kot si jih pacient `eli, valnici. bi bil Podoben slednji problem zme- je bil s transplantacijo
raj zadovoljen - dokler ne bi morda umrl. Kako bi nam torej jo je komenti- zavarovalnica obra~unavala skrajno nerea
rali nedavno izrecno zahtevo, mora da biti v kliniki raziskovalno se lotili natan~ne analize vseh stro{kov, vklju~n
delo, sicer ni napredka?
nih zdravil in tako so problem argumentirano preds
S tem se seveda strinjam. In v tem smislu smo In na tako na{em je klini~- na temelju na{ih argumentov zavarovaln
nem oddelku prispevali kar precej. Primer: operacija izra~un. arterio-ven-
Mimogrede, Slovenija je bila od za~etka le
skih fistul je mnogo bolj uspe{na, ~e se prej `ile jeta pregledajo kot 6. ~lanica z dop- v Evrotransplant, organizacijo
plerskim ultrazvokom. To je metoda, ki jo je pri ~ija, nas razvil Avstrija doc. in Ma- de`ele Beneluksa. Poudariti mora
lovrh in ki je potem o zadevi predaval tudi v ZDA. posebej To ponosni, je rezultat saj nefrologi zdravimo, pripravl
njegovega raziskovalnega dela ter njegovega doktorata. po presaditvi [lo je ledvice za ne- `e ve~ kot 30 let take bolnik
posreden prenos rezultatov raziskave v vsakdanjo letos prakso. 30. obletnico In tako dialize v Sloveniji, kar je pra
imamo na MZT prijavljenih 6 raziskovalnih projektov, dar pri npr. hemodializi o delo- in pri peritonealni dializi s p
vanju arterio-venskih fistul ob uporabi antikoagulantov cedur {e in nismo antiagre- tako dale~ kot pri presaditvah. Nik
gacijskih zdravil (raziskave prof. Ponikvarja); delati o obnavljanju z izgubo. ledvi~- A ker gledamo s stali{~a stroke,
ne funkcije (po akutni odpovedi) ob uporabi dializatorjev prvem mestu z in razli~- {ele potem pride cena. V zadnjih {t
nimi membranami. Takih raziskav je tudi po svetu oddelki mnogo, nimajo mi pa le strokovne, temve~ tudi finan~no
seveda raziskujemo dolo~ene specifi~ne vidike. Dalje zato si je prizadevamo, bilo kar ne- da bi bila poraba ~im bolj ra
kaj raziskav o aktivaciji komplementa na dializnih ramo membranah tehtati, (ra- saj je pogosto tako, da je dra`je ti
ziskave prof. Kandusa), o renovaskularni hipertenziji (raziskave prof.
Kaplan-Pavlov~i~eve), klini~nih raziskav s podro~ja Tu transplantacije
ste ponovili tisto, kar mi je neko~ povedal `
(prof. Kandus, prim. Koseljeva), vpliva dialize da na v vegetativni medicini kmalu `iv~ni sploh ne bo mogo~e govoriti o
sistem (doc.Kveder), vpliva mikroelementov (mag. nem Benedik), pristopu infekcij k bolniku, temve~ predvsem ali morda
na peritonealni dializi (prim. Gu~ek, asist. Lindi~)... no o ceni. Tisto, kar bomo {e edino tehtali, bo d
35
V
januar 2001 O ISIS

36
I N T E R V J U
Vedno poslu{amo isto razlago: imamo vre~o denarja. dializo ^e ga KC, bomo 65 v Centru za dializo Leoni{~u ter 59 j
porabljali prehitro, bo vre~a prazna {e pred koncem nealni leta, dializi. {e preden Zato je kar velik promet in marsikomu
se nam obeta nov obrok. Na nekaterih podro~jih je mirnej{e mogo~e ozra~je porabo v svoji sobi. A za zdravstveno oskr
na~rtovati, vendar se v medicini pojavljajo vedno poskrbljeno. novi zapleti, V tistem ki jihzasebnem
dializnem centru v ZD
ni mogo~e na~rtovati. Medicina gre naprej in z njo ga ogledal, tudi nefrologija;
je bilo v eni sobi 35 bolnikov, tretjina
imamo nova zdravila, ki so zelo draga in vklju~ujemo katetrih, jih kajo v in dogovor ~a na arterio-vensko fistulo, nekaj jih je
z zavarovalnico za naslednje leto. Potem ko nam uspe s HIV. utemeljiti, Na steni je zabil
napis “No drink, no food”, dia
kaj jih moramo uporabljati, pa ni nobenih ve~jih kot te`av pri ve~. nas, ^e kar bi ima pa seveda za posledico kraj{e pre`
zdaj hoteli za~eti z uporabo zdravil, ki {e niso Ameriki registrirana, je precej bi manj namt.
i. ~love{kega ugodja kot pr
pa~ zmanjkalo denarja za zdravila za teko~o porabo sobe s in 6 uporabo. bolniki. Bolje bi bilo, ~e bi imeli sobe z d
Skratka, prekratka odeja, in ~e je tako, ne pomaga to je ni~. skoraj Mi sicer nedosegljivo. lah- Morali bi imeti dvakrat ve~
ko operiramo z nekak{nimi internimi naro~ilnicami, lize, a ~e ni bi finan~- hoteli dose~i predpisane normative. In gl
ne odobritve, ni ni~esar. Vendar zaenkrat kakih - nepremagljivih v primerjavi z te- ZDA - je pri nas na enega prebivalca
`av nismo imeli, a za naprej bo treba verjetno manj vse ve~ denarja tehtati za zdravstvo, med smo lahko z na{o zdravstv
pri~akovanji in zahtevami na eni ter mo`nostmi na bolni{kim drugi strani. standardom kar zadovoljni. Druga pesem pa
jem, ki je na voljo za raziskovanje. Na televiziji la
Spominjam se nekega filma o `ivljenju vojaka, ki omizja, je bil kjer med se boji bije plat zvona zaradi pomanjkanja de
v Vietnamu ustreljen v hrbtenico, zaradi po{kodbe tako, hrbtenja~e smo pri nas je omejeni izklju~no na klini~ne razis
postal paraplegik. Opisuje njegovo potovanje od povedal, vrhunske imamo bolni-na
MZT prijavljenih 6 raziskovalnih pr
{nice za neposredno (akutno) oskrbo ranjencev do leg zadnje tega zakot- pa je nekaj tak{nih, ki ka`ejo na{e povezav
ne, kjer je kon~al kot kroni~ni pacient-paraplegik. Ena teh V tej je bolni{ni-
kolaborativna {tudija o presaditvi ledvic,
ci so bile razmere tako po strokovni kot po higienski sodelovanje plati z slabe, Avstrijo (prof. Falkenhagen, Krems) in Z
da ne re~em sramotne. Med drugim so se pod bolni{kimi novich, poste- Chicago; z njim imamo nekaj skupnih publikaci
ljami sprehajale podgane. In zdaj vas spra{ujem pa naslednje: klini~no-aplikativne. vedno
Kaj ve~ ni mogo~e pri~akovat
govorimo o tako imenovani Ameriki in od tam prihaja merah mnogo si sploh no- ni mogo~e zamisliti, da bi - tako kot v
vega, vrhunskega, mnogo odkritij. Tiste bolni{ni~ne {ni~nih ustanove, in hkrati ki raziskovalnih ustanovah (v Bergamu
imajo svoje vire financiranja, si lahko privo{~ijo muzziju) mnogo - tako pri nas za postavili laboratorij za eksperim
raziskovanje in stroko kot za bolnikov standard. `ivalih. Tam pa, kjer V ZDA tega je to precej pogosto; raziskovalci so
ni, kjer vseh - morda ne zelo dragih - zahtev zavarovalnica bolni{ni~ni ustanovi, ne po- v resnici so pa zaradi narave s
kriva, je pa `alostno. Ali vas lahko zaprosim za ti~nega komentar? dela V~asih popolnoma lo~eni od klinike. Pri nas, za
se mi zdi, da smo pri nas - ~e uporabim nationwide angle{ki klini~nega izraz dela, de`urstev itn. kaj tak{nega ni mogo~
- v nekem smislu morda na bolj{em kot v ZDA, mar ne?
^e se spomnim na dializo v Zdru`enih dr`avah, sem V uredni{kem nekaj po- odboru revije Isis sem zadol`en za sp
dobnega videl tudi sam. In zdi se mi, da je pri nas revij, na dializi, ki jih izdajajo v Klini~- zdravni{ke zbornice nem{keg
nem centru, pa tudi drugod po Sloveniji za bolnikov podro~ja. standard V zadnjem kar ~asu sem zasledil precej ~lankov
dobro poskrbljeno - kljub temu, da bo morda kdo od seveda bolnikov z dodobra temu izdelanimi kazalci - kakovosti dela v
oporekal. Pri nas imamo na dializi 334 pacientov: ustanovah. 210 v Centru Menda za je najte`je oceniti, ali je bolnik za
ISIS O januar 2001
Udele`enci
I. mednarodne
nefrolo{ke {ole
v Portoro`u.
..........................

I N T E R V J U
Zadovoljen je namre~ lahko bodisi iz subjektivnih bodisi ...in meni iz objek- se zdi, da `e po naravi niste priganj
tivnih razlogov. Ali obstoji tudi pri vas podobna dus te`nja vas za je ocenjeva-
neko~ opisal takole: “Ve~ina predstojn
nje kakovosti dela? ^e bi vas nekdo vpra{al, kako krog, bi ocenili kot da bi kako- pred sabo nosili transparent z na
vsot dela na va{em klini~nem oddelku, kako bi odgovorili?
predstojnik.’ Andrej Bren pa ne le, da nima transp
Zdaj poteka projekt, ki ga vodi prof. Pajntar, svoje in vanj predstojni{tvo so vklju~eninekako
skriva.”
tudi na{i zdravniki, prof. Kaplan-Pavlov~i~ za bolni{ni~ni No, tale {~itek oddelek, z napisom o predstojni{tvu mora
prof. Kandus za presaditev, prof. Ponikvar in prim. tak{en Gu~ek predpis... za hemodializo
in peritonealno dializo, za pripravo kazalcev za merjenje kakovosti
dela. Tako npr. je {tevilo zavrnitev presadka ...nisem grob kazalec imel v za mislih me- tega; v mislih sem imel p
rilo kakovosti dela pri presaditvi. Naslednji kazalec denje, je ki pre`ivetje je kot transparent...
presadka
ve~ kot 5 ali ve~ kot 10 let; ali pre`ivetje bolnika ...no 5, ja, 10 saj ali vem, 15 let... kaj ste imeli v mislih. Takol
da se kot predstojnik v ~love{kem smislu nisem zelo
...se pravi, merilo kakovosti dela so tu ~isto da strokovni bo temu vidiki kdo ugovarjal, va- a jaz mislim tako in pi
{ega dela...
(Se smejita na ves glas.)
...da, to so ~isto strokovni vidiki. Podobno je na dializi: pre`ivetje,
urejenost hipertenzije, urejenost anemije - skratka, Torej vas klini~ni predstojni{tvo vidi- ni pokvarilo?
ki, ki jih pripravljamo in upam, da bodo kmalu uveljavljeni. Seveda me ni Seveda in me ne obremenjuje. In ~e ne bom
je pa za vsem tem ogromno dela. Drugod imajo v ta nik, namen mi posebne sploh ne bo treba zapeti kake `alostinke.
skupine strokovnjakov, ki se ukvarjajo samo s tem, mi pa moramo
kar sami. Zato je v prvem primeru eksterna na , pri voljo nas pa le Zdi se mi, da so va{i sodelavci nekako po narav
interna ocenakakovosti
dela. Ker pa nismo le bolni{ni~na, Nekako se temve~ mi zdi, da so skromni. Prof. Ponikvarja
tudi raziskovalna in pedago{ka ustanova, bo treba denta kon~no poznal oceniti kot enega najbolj vljudnih ljudi, kar
kakovost tudi na teh dveh podro~jih. Skratka, projekt ~e se spomnim te~e. dr. Jelke Lindi~, kako je pri meni o
nar. Prijeten ~lovek med prijetnimi ljudmi. Kaj m
Se pravi, na temelju strokovnih kazalcev in statisti~ne V bistvu analize imam sre~o, da `ivim med tak{nimi ljud
boste lahko ocenili, ali delate dobro ali slabo. komunikacija ^e je npr. odstotek - raziskovalna, strokovna, pedago{ka
pre`ivetja pri vas tak{en, kot v Zahodni Evropi, mi potem poteka delate brez do- te`av.
bro, primerljivo njihovim rezultatom?
To~no tako. Pri peritonealni dializi, npr. je merilo, V zvezi v kak{nih s tem vam ~a- `elim opisati tale dogodek: n
sovnih razmakih se pri bolniku ponavlja peritonitis. pred va{im Ko smo kongresom za~eli sem v avli Klini~nega centra
s peritonealno dializo, se je peritonitis ponavljal Mido z Kandus razmakom in prof. 3 do 6Buturovi~.
Povedali sta mi, da
mesecev. Danes se ponavlja z razmakom 48 mesecev. `ale Se pravi, po nahrbtnike kako- za kongres. “Boste videli, kako
vost dela lahko izmerimo zelo natan~no. Zadovoljstvo nike bodo pacienta dobili jeudele`enci
kongresa,” sta rekli.
sicer pomembno, ni pa objektivno merilo. na kongres in dobil nahrbtnik, je bil v njem celo
pri{lo mi je na misel, da zlo`ljiv de`nik `e nekaj
Seveda, tako kot sem omenil `e zgoraj bolnika, pa ki {e je ni z uspelo zdravniiti
ponj v trgovino...
kom zadovoljen zato, ker pi{e recepte skladno z bolnikovimi Obe, ki ste `elja- jih omenili, sta bili ob kongresu -
mi... In ker se bli`ava koncu najinega pogovora, dejavni vas `elim in vpra{ati prizadevni. Obe `elim pohvaliti. Prihra
{e naslednje: ko se vam bo iztekel mandat predstojnika nepotrebnega Klini~nega dela in ~e bo tako ostalo, bo veselj
oddelka za nefrologijo - ali boste spet kandidirali za to mesto?
O tem bom razmi{ljal pozneje. Za zdaj sem pa samo In vesel, ko sem da potem smo na kongresu med odmorom pregledo
sre~no prejadrali {tiriletno obdobje mojega predstojnikovanja go s kongresnimi in da povzetki, je mimo prikorakal Raj
smo hkrati kar lepo presegli pogoje za Klini~ni ohranitev oddeprof.
naziva dr. Rajko Kenda in mi povedal naslednje: “A
lek. Vesel sem, da smo s skupnim delom - in tu `elim hec {e je enkrat to, da pou- bi s to kongresno vsebino odrasli ne
dariti po`rtvovalno delo na{ih sester - dosegli rezultate, stopili ne ki le smo v Ljubljani jih lah- in Sloveniji, temve~ kjer
ko z veseljem pokazali na na{em kongresu in ki so komentirate povsem primerljivi to izjavo?
s tistimi, ki veljajo za razvito Evropo. Zadovoljen Tu sem, smo da nekoliko smo se lahko upo{tevali va{o pobudo z na{ega
u~inkovito vklju~ili Evrotransplant v , da smo na tem podro~ju gresa, `e v ko ste nas kritizirali, ~e{, ob koncu kong
Evropi. Zdi se mi, da smo tudi v raziskovanju in publikacije pedago{kem v delu angle{~ini...
dosegli dobre rezultate, vendar bodo o tem presojali (Se drugi. sladko Kon~no smeje na ves glas.)
sem vesel, da smo lahko ne le vzdr`evali dosedanjo, temve~ nabavili
tudi novo opremo, tako za lahko delo pri nas poteka ...ki nemoteno. bi jo lahko pokazali komur koli in ki bi
videl, kaj po~nemo. Torej smo si tokrat privo{~il
Si morate sami kot predstojnik mo~no prizadevati, kateremu da sistem je najve~ prispevala prof. Buturovi} - in
te~e brez te`av? Morate biti priganja~? Ali pa ste nika le v koordinator, angle{~ini, ki s katerim se zdaj vsi postavlja
svojim podrejenim omogo~a dobro delo?
~ina ~lankov v angle{~ini...
Ne, ne, ne...
37
V
januar 2001 O ISIS

38
I N T E R V J U
ISIS O januar 2001
ro bi si lahko z enim zamahom pri~arali tisto, kar `
za`eleli? V katero smer bi zamahnili: da bi re{evali
kolegi ali probleme v stroki ali probleme v financah?
Zamahnil bi kar ~ez vse troje. Rekel bi takole: ~
evropske rezultate, moramo imeti evropske pogoje: u
store, ustrezne kadre in ustrezno opremo. ^e tega ni
kanskimi napori dose`emo nekak{ne rezultate, tisto, kar a to `e- ni
limo.
Profesor Bren, bi morda tudi vi `eleli mene kaj vp
@elim se vam zahvaliti za vse va{e delo...
(Nekaj ugovarja, a ni jasno, kaj ho~e povedati)
...z nami...
...tega pa ne bom zapisal...
...pa saj ste me vpra{ali in to je tisto, kar `eli
Vabljeni predavatelji in organizatorji II. slovenskega nefrolo{kega
kongresa na Brdu pri Kranju. Od leve: prof. Dieter ([e vedno nekaj ugovarja)
Falkenhagen, Krems, prof. dr. Hanellore Klinkmann, Ro- ...in `elim vas vpra{ati, ali boste v naslednjem t
stock, prof. dr. Peter Ivanovich, predsednik Svetovne zveze
za umetne organe, Chicago, prof. dr. Horst Klinkmann, pred- ...ampak tega pa res ne bom zapisal...
sednik Svetovnega zdru`enja za aferezo, prof. dr. Rafael ...boste zapisali, ker ho~em vedeti, ali boste {e
Ponikvar, Ljubljana, in prim. Marjan Mo~ivnik, vodja cen- venske nefrologije, da se bomo {e vedno lahko obra~a
tra za hemodializo Nefrodial, Zre~e.
lo~enimi vpra{anji...
........................................................................
Kaj sem pa naredil?
Dali ste nam mnogo mnenj, napotkov spodbud...
(Krili z rokami in ves vesel vpije):...in tako lahko (Sogovornika svoj zbornik govorita eden prek drugega; zaradi nju
po{ljete kamor koli in poka`ete komur koli, in vsak je magnetofonski bo vedel, kajzapis
nerazumljiv.)
in kdo ste in kaj ste naredili...
...in se vam zahvaljujem za spodbudo, ki je iz{la Pravzaprav iz kritike, sem v a grozno je hecnem polo`aju. Moje razis
kljub temu rodila sad.
delo ni bilo nikoli povezano z ledvicami. Moje zanim
vice izvira iz {tudentovskih ~asov, ko sem {tudiral i
Pa vas kaj kritizirajo zaradi nastopanja v angle{~ini vam `e kdaj na sloven- opisal ta hec?
skem kongresu? Ko na raznih mestih govorim v tem Ne, smislu, ne. me
vedno znova polivajo z gnojnico. Menim, da za Slovenijo lahko
naredimo najve~, ~e smo strokovno dobri. In v zvezi Takrat s tem smo je interno nuj- {tudirali po Botteriju. No, in
no napisati ~lanek v mednarodnem jeziku, morda v boleznih angle{~ini, ledvic in sem naletel na “Kod tale kroni~ne stavek: insufi-
opisati svoje dose`ke. Nastopati moramo s stroko, ciencije ne pa s bubrega sloven{-kalij
u serumu mo`e da bude povi{en
~ino, in to ne glede na ~ustveno nagnjenost do tega ili sni`en. jezika. A u najvi{e slu~ajeva In on jaz je normalan.”
sem zaklel
No, za kongres smo objavili, da sta uradna jezika “Hudi~a, sloven{~ina kdo pa je inzdaj
nor? Jaz Obupal ali Botteri?” sem in nekaj
angle{~ina. Vsak se je lahko sam odlo~il, v katerem ~asa jeziku sem razmi{ljal, bo napisal da bi se izpisal iz medicine. R
besedilo svojega prispevka in v katerem jeziku bo medicina govoril. sploh In kdor ni znanstvena je disciplina. A ko sem se
`elel, da bi ga razumeli tudi povabljeni gostje, si se rekel, je odlo~il da je za zdaj angle{- napo~il ~as, da bom zadevi pri{
~ino. Morda se je kdo tega sramoval, vendar jaz ne sem vidim si nabirati prav nobe- literaturo in zdaj vidim, da je ta iz
nega razloga za sramovanje. Nih~e od nas, ki kot pravzaprav otroci nismo zelo `iveli to~na. v A zakaj zdaj vem, je tako. In tako sem v
Angliji, ne bo nikoli govoril tega jezika brez naglasa. zgodbo o A ledvicah kdor `eli, in telesnih da teko~inah razvijal nap
okolica razume njegovo sporo~ilo, mora uporabiti z ustrezen njo obilo jezik. veselja, In dale~ pa sem od tega, da bi bil
ko smo vse to razlo`ili posameznim avtorjem, ve~jih imam zapletov stik z vami? ni bilo. Zato, ker ste mi kot skupina neznan
bi me kdo drug povabil na kongres, bi ga takoj odgn
Nedavno tega sem bil na simpoziju v Avstriji in organizirali med udele`enci kongres v Portoro`u, sem takoj privolil
je bilo tudi nekaj Angle`ev. Vse do poznega popoldneva me odpeljali je simpozij tja z avtom kot kakega predsednika... ^
potekal v nem{~ini in Angle`i so ves ~as vljudno hodnosti sedeli na {e svojih sodeloval se- z vami? Seveda! Z velikim vese
de`ih in se dolgo~asili, saj niso razumeli niti ene ~asa same bo pa~ besede. {e {lo... A ker
se res `e bli`ava koncu najinega pogovora, vas `elim vpra{ati tisto,
kar vpra{am vsakogar: ~e bi imeli na voljo ~arobno Pogovor pali~ico, je s potekal kate- v ~etrtek, 26. 10. 2000Q

40
ISIS O januar 2001
AKTUALNO
Namen prispevka o prionih in anti-prionih v kot reviji pri Isis vseh je normalnih sez- beljakovinah, konformacijska
α vinaniti
vse slovenske zdravnike in zobozdravnike ja~nice, s sicer medtem redko
v molekuli prionov prevladuje obli
ko strokovno problematiko, o kateri zadnje nega ~ase lista. veliko Zaradi be- te konformacijske oblike, ki je s
rejo in sli{ijo v javnih glasilih in se ob tem nekateri amiloid om, najverjetneje so prioni le spra- delno ob~utljivi na delovanje p
{ujejo: Kaj so prioni? Kje in kako nastanejo? Katere encimov, prionske le-ti bolezni jim odcepijo le kratek odsek na enem ko
trenutno poznamo? Zakaj en sam povzro~itelj povzro~i Ve~ji razli~ne del molekule bo- se kopi~i v mo`ganih in jih uni~uje
lezni pri ljudeh? Ali je res nova varianta Creutzfeldt-Jakobove nosa prionov z obolelega bo- na zdravega ~loveka ali na po
lezni (vCJB) nastala zaradi u`ivanja mesa goveda, razvije ali so prionska prioni v bolezen. Slo- Prion ohrani svojo ku`nost t
veniji? Ali se vCJB lahko pojavi v Sloveniji? teolizi molekule, po obi~ajnem postopku sterilizacij
Znanstveniki, ki se intenzivno ukvarjajo z raziskavanjem snovmi, ki sicer priouni~ijo
druge mikroorganizme ter po
nov menijo, da je v povezavi s prioni ve~ vpra{anj bivanju kot v odgovorov.
formalinu. Uni~imo ga lahko le z visokimi t
o
Na nekatera vpra{anja pa je le mo`no odgovoriti. (avtoklaviranje medicinskih in{trumentov C eno v pari uro), na 13
z 2N NaOH in s 96-odstotno mravlji~no kislino, ~e del
ter s 5-odstotnim NaOCl, ~e deluje dve uri. ^eprav je
Kaj so prioni?
te`ko uni~ljiva, prion ni navaden ku`ni dejavnik. Ni
Po sedaj veljavni domnevi so prioni beljakovinski
prionov,
ku`ni
bodisi
delci,
z
ki
aerosolom, umazanimi rokami, fekali
povzro~ajo degenerativno obolenje osrednjega `iv~evja
nimi teko~inami.
(spongiform-
Dokazan je prenos s presadki trde mo
no encefalopatijo) pri ljudeh in nekaterih `ivalih.
nice
Vse
in
ka`e,
ro`enice
da je
umrlih,
prion
s hormoni hipofiz umrlih, z n
patolo{ka izoforma celi~ne beljakovine poimenovane
in{trumenti
celi~ni prion-
in stereotakti~nimi elektrodami, ki so bi
C ski protein ), (PrP ki jo najdemo pritrjeno na celi~ni
obi~ajnih
membrani `iv~-
temperaturah. Prav tako so uspeli vse oblik
nih, glialnih, dendriti~nih celic limfati~nega sistema
lezni uspe{no
in nekaterih
prenesti
dru-
na poskusne `ivali z direktnim
gih celic. Gen za to beljakovino je na kromosomu
genizirane
20. Izoformi
mo`ganovine
se
umrlega s prionsko boleznijo v
razlikujeta po sekundarni in terciarni strukturi,
skusne
torej
`ivali.
po konforma-
V naravnem poskusu je dokazan prenos p
C cijski obliki molekul. V sekundarni prevladuje, strukturi PrP tako
veka na ~loveka pri “kuru”, prionski bolezni ~lanov
Papue-Nove Gvineje. Ljudje plemena Fore so bili ritua
a) b)
jedli so mo`gane umrlega zaradi “kuru” in se na ta na
Imunohistokemi~na slika kopi~enja prionov v mo`ganih
obolelih s CJB je lahko razli~na.
a) Najpogostej{i je t.i. “sinapti~ni” tip imunohistokemi~ne reakcije
v mo`ganski skorji.
b) Redko se pri sCJB prioni kopi~ijo v obliki amiloidnih plakov imenovanih
“kuru” plaki. Oba vzorca smo dobili z uporabo na{ih, za
prione specifi~nih, monoklonskih protiteles na dveh od devetih na-
{ih primerov sCJB.
........................................................................
Prioni in anti-prioni
Mara Popovi}
Kje in kako nastanejo prioni?
Prioni nastanejo oz. se pojavijo v mo`ganih ~loveka
Q spontana somatska mutacija v genu za prionski prot
na nivoju mo`ganskih celic (sporadi~na oblika Cre
kobove bolezni, CJB),
Q spontana posttranslacijska sprememba konformacijs
prionskega proteina iz {e nepojasnjenega razloga (s
lika CJB),
Q mutacija v PRNP na nivoju zarodnih celic (dedne ob
skih bolezni),
Q vnos prionov v mo`gane z oku`enim materialom (iatr
like CJB),
Q vnos prionov v organizem s hrano (“kuru” na Papuineji,
najverjetneje vCJB v Veliki Britaniji, Franc
Stanley Prusiner, ameri{ki znanstvenik in Nobelov n
medicino leta 1997, domneva, da prioni v mo`ganih vpl
P C in jo prisilijo, da spremeni svojo konformacijsko
ne prion. Na ta na~in naj bi v mo`ganih prizadetega
stavljiva veri`na reakcija, ki v kon~ni fazi privede
Navedene domneve glede prionov imajo veliko prista{
nikov, zato znanstveniki {e vedno intenzivno prou~uj
i{~ejo dokaze za in proti domnevi “le beljakovina”.
V tuji strokovni literaturi lahko zasledimo ve~ ok

A K T U A L N O
Sc BSE ne, odvisno od prionske bolezni, ki jo , povzro~ajo: PrP,
PrP
PrPCJD, PrPFFI , PrP GSS podvrstah afri{kih antilop v angle{kih parkih z d
in PrPres.
Leta 1995 se je v Angliji pojavila vCJB, leto ka
set bolnikov, ki so umrli zaradi te bolezni. Vsi so
Katere prionske bolezni trenutno poznamo? bolnikov, ki so do tedaj umirali zaradi CJB, in sic
ju stari 29 let. Pri vseh se je bolezen za~ela z p
Ve~ kot 200 let poznamo prionsko bolezen ovac in koz poimeno-
nato se je razvila negotova hoja in {ele potem dem
vano “scrapie” ali praskavec. Leta 1920 je Hans Creutzfeldt prvi~ opi-
zaradi vCJB umrlo 78 bolnikov v Veliki Britaniji,
sal spongiformno encefalopatijo pri ~loveku, eno leto kasneje pa je
ciji in 1 bolnik na Irskem. Skupen vsem tem bolnik
Alfonz Jakob opisal {e {tiri podobne primere. Tako je bila rojena
rosti in klini~ne slike, tudi enak zapis na kodonu
Creutzfeldt-Jakobova bolezen (CJB). Ameri{ka nevrologa in znans-
ski protein. Vsi so homozigoti za metionin. Sicer
tvenika Gajdusek in Zigas sta leta 1957 opisala nenavadno bolezen
pri ljudeh prisoten polimorfizem z mo`nimi kom
~lanov plemena Fore v Papui-Novi Gvineji, ki so bili obredni ljudo-
M129M, M129V ali V129V (V = valin). O~itno so hom
`erci, pripravljali in jedli so dele telesa svojih umrlih. @ivinozdrav-
metionin bolj dovzetni za razvoj vCJB. Kako je z d
nik Hadlow je leta 1959 prvi opozoril na podobnosti v histolo{ki sli-
imajo drugi dve mo`ni kombinaciji na kodonu 129 g
ki praskavca in “kuru”. Gajdusek je leta 1966 prenesel “kuru” na
sko beljakovino? Sporadi~na CJB se prav tako najp
{impanze, dve leti kasneje pa tudi CJB. Zaradi dolge inkubacije je
pri ljudeh z zapisom M129M, vendar je mo`en pojav
menil, da je povzro~itelj teh bolezni po~asni virus, ~eprav virusa ni
pri ljudeh z drugima dvema zapisoma.
uspel dokazati. Leta 1972 so prvi~ opisali prenos CJB z ro`enico umrlega.
Tako je bila odkrita iatrogena oblika CJB. Iatrogeni prenos CJB
se je `al ponovil 200-krat, najpogosteje s hormoni Zakaj iz hipofiz en sam povzro~itelj umrlih. povzro~i razli~ne
Poznane so tudi dedne oblike prionskih bolezni, bolezni ki se pri dedujejo ljudeh?
po avtosomno-dominantnem vzorcu dedovanja. Najpogosteje so to
Povzro~itelj je res pri vseh boleznih prionskega p
to~kovne mutacije na razli~nih kodonih PRNP. Tako se tudi CJB v
macijsko spremenjen prionski protein ali prion, vend
5 do 15 odstotkov pojavlja kot dedna oblika. Gerstman-Strausslerenako
spremembo konformacijske oblike beljakovine? Zn
Scheinkerjev sindrom (GSS) in smrtonosna dru`inska nespe~nost
vorijo o razli~nih sevih prionov. Samo pri CJB so u
(fatalna familiarna insomnija - FFI) sta redki dedni obliki prionskih
dva pri sporadi~ni CJB, eden pri iatrogenem CJB in
bolezni. Znanstvenikom je uspel prenos tudi teh dednih oblik na po-
Klini~na slika je narekovala razli~na imena prions
skusne `ivali. @e nekaj ~asa so znane prionske bolezni pri kanadskih
veku. Pri CJB je, ne glede na etiopatogenezo, v osp
kunah, losih, jelenih. Bolezen norih krav, ki se je leta 1985 pojavila
stopatolo{ke spremembe so najbolj izra`ene v mo`gan
v Angliji in pridobila epidemijske razse`nosti do leta 1992, je pov-
je tudi najve~je kopi~enje prionov. V klini~ni sliki
zro~ila preplah med Britanci in tudi izven Velike Britanije. Po poja-
pe~nost, {ele kasneje se razvije demenca. Patolo{ke
vu BSE so opisani pojavi prionske bolezni tudi pri ma~kah in petih
bolj izra`ene v talamusu. Pri kuru in GSS se boleze
a) b)
hojo in ataksijo (kuru pomeni tresenje). Najbolj izra
membe najdemo v malih mo`ganih, kjer se prioni kopi~
loidnih plo{~ic, poimenovanih “kuru” plaki. Pri vCJB
ljudje, v ospredju so psihoti~ni simptomi in negoto
spremembe so prisotne tudi v malih mo`ganih, bazaln
pulvinarju. Zna~ilna najdba pri tej obliki prionski
ni” plaki - amiloidni agregati prionov obkro`eni z
Navkljub razlikam imajo vse prionske bolezni pri
ni imenovalec, tako klini~ni kot tudi patomorfolo
1. klini~ni - pri vseh je potek bolezni hiter, raz
akineti~ni mutizem,
2. patomorfolo{ki - pri vseh propadajo `iv~ne celi
je reaktivna astroglija, v nevropilu se nahajaj
membe - spongiformna degeneracija. Z imunohisto
metodami pri vseh lahko doka`emo kopi~enje prio
Histolo{ke preparate vCJB smo dobili v u~ne namene iz Anglije.
a) Zna~ilna sprememba v histolo{ki sliki vCJB so “floridni” plaki -
agregati prionov obdani z luknjicami (pu{~ice).
b) “Floridni” plak je mo~no regiral s na{im protitelesom, ki je specifi~no
za prione.
........................................................................
Ali je varianta Creutzfeldt-Jakobove bolezni
(vCJB) res nastala zaradi u`ivanja mesa
goveda, ki je imelo nediagnosticirano bovino
spongiformno encefalopatijo (BSE)?
Neposrednega dokaza, da je vCJB posledica u`iva
mesa, ni in ga tudi ne more biti, vendar se od let
sredni dokazi, ki ka`ejo da je povzro~itelj BSE i
41
V
januar 2001 O januar 2001 ISIS O ISIS

42
A K T U A L N O
Q Znanstveniki so pri CJB v western blotu ugotovili poka`e okrepljen tri razli~ne signal v bazalnih ganglijih, vendar
vzorce patolo{kega prionskega proteina, ki so specifi~na. odvisni od na~ina Vsi na{i bolniki so umrli v akineti~nem
glikozilacije beljakovine. Vzorec pri vCJB je je popolnoma obi~ajno druga- za vse prionske bolezni. Sporadi~na CJB
~en od teh vzorcev in povsem enak vzorcu pri no BSE. raz{irjena po vsem svetu z incidenco 0,5 do 1,5/
Q Oku`ba opic marmoset z BSE je dala v mo`ganih valcev/leto. histolo{ko sli- Incidenca te bolezni v Sloveniji je 0
ko, ki je enaka histolo{ki sliki vCJB pri ~loveku. valcev/leto, v zadnjih dveh letih pa se je zvi{ala n
Q Transgenske mi{i, ki imajo humani gen za prionski valcev/leto. protein in Ta soporast
pripisujem le bolj{emu sprem
oku`ene z BSE, razvijejo spremembe v mo`ganih, miolo{ke ki so slike enake te bolezni pri nas. Slovenija je namr
spremembam pri vCJB.
dr`av izven EU, (poleg Mad`arske, Poljske, Slova{ke
Q Pojav vCJB kot nove oblike prionske bolezni v je geografskem vklju~ena po- v projekt spremljanja epidemiolo{ke sl
dro~ju, kjer se je deset let pred tem pojavila bolezni BSE, je pri vsaj ~loveku indicij, . . In{titut v EU za patologijo v Ljubljani j
ki ka`e na prenos, ~e ne kaj ve~.
ustanova posmrtno za diagnostiko teh bolezni. Mo`gani
bolnikov, ki umrejo zaradi hitro napredujo~e demenc
Ali so prioni v Sloveniji?
rali biti pregledani na Poleg In{titutu. mikroskopskega pregled
mo`ganov in ugotavljanja sprememb, ki niso specifi~
V Sloveniji je bila doslej prepoznana le ena oblika prionskih bo-
CJB, imamo na In{titutu mo`nost dokazati prisotnost
lezni - sporadi~na CJB. Ta oblika se pojavi spontano, najverjetneje
mo`ganih s pomo~jo imunohistokemi~ne metode. Imamo ce
iz prvih dveh zgoraj navedenih razlogov. Od leta 1988 do danes smo
na monoklonska protitelesa, ki jih je na Centru za t
na In{titutu za patologijo v Ljubljani ugotovili sCJB pri devetih umr-
republike Slovenije pripravila dr. Vladka [erbec ^u
lih s klini~no sliko hitro napredujo~e demence. V istem obdobju je
sodelavkami. Ta protitelesa, ki jih na In{titutu za
na Zavodu za varovanje zdravja RS prijavljenih 16 obolelih s sumom
testiramo, ka`ejo pomembne izbolj{ave v primerjavi
na to bolezen. Starost obolelih je bila v ~asu smrti od 54 do 74 let
mercialno dostopnimi protitelesi za diagnostiko CJB
(povpre~no 63,5). @enske so bile prizadete dvakrat pogosteje kot
Prav zaradi vsega tega je nujno, da se zdravniki p
mo{ki. Bolezen je trajala od 2 mesecev do 1 leta, v povpre~ju 4 me-
zavedajo ustreznega postopka v primeru suma na CJB.
sece. Vodilni klini~ni znaki so bili hitro napredujo~a demenca, ne-
kon~na diagnoza mogo~a le na podlagi patomorfolo{ke
gotova hoja, zgibki manj{ih mi{i~nih skupin in motnje govora. Spre-
imunohistokemi~nega dokaza patolo{ke prionske belja
membe v elektroencefalogramu (EEG), ki naj bi bile zna~ilne za CJB
prionov v mo`ganih obolelega, je nujno, da se pri sumu
in se po navedbah v literaturi pojavijo pri 64 odstotkih bolnikov s
obdukcija in natan~en pregled mo`ganskega tkiva v ce
CJB, so bile pri na{ih bolnikih prisotne pri dveh od petih bolnikov,
ustrezne pogoje za to preiskavo.
pri katerih je bila ta preiskava narejena. Magnetna resonanca (MR)
Z usklajenimi prizadevanji zdravnikov in patologov
mo`ganov, je bila zna~ilna pri enem od dveh bolnikov, pri katerih je
z gotovostjo govorili o epidemiolo{ki sliki CJB v Sl
bila opravljena. Pri precej{njem {tevilu bolnikov s sCJB ta preiskava
a) b)
Histolo{ke preparate BSE smo prav tako dobili v u~ne namene
iz Anglije.
a) Za BSE so zna~ilne luknjice v citoplazmi `iv~nih celic podalj{ane
hrbtenja~e.
b) Na{e, na prione specifi~no protitelo, je ozna~ilo kopi~enje prionov
okrog `iv~nih celic.
........................................................................
ISIS O januar 2001
Ali se vCJB lahko pojavi v Sloveniji?
Pri nas doslej ni bilo bilo primerov BSE, niti pra
Sr~no upam, da jih tudi ne bo, vendar glede na {irenj
pi, nara{~anje incidence vCJB v Veliki Britaniji, na
sti, v katero so zavite prionske bolezni, zlasti gle
in na na~ine pojavljanja in prenosa, ni mo`no zagotov
ostalo tudi v prihodnje. Zato moramo biti, tako zdra
veterinarji, pozorni na prionske bolezni, spremljati
ljanje (pri nas zaenkrat le pri ljudeh) in narediti
da do pojava BSE in vCJB pri nas ne bi pri{lo.
Q
Viri:
Ferluga D, Popovi~ M. Bolezen norih krav in druge prionske bolezni. Zdrav V
Popovi~ M. Prionske bolezni pri ~loveku - od nevropatologije do epidemiolo
netike. Poro~ilo sestanka na Dunaju. Zdrav Vestn 1996; 65: 460-461.
Janko M. Prionske bolezni pri ~loveku. Zdrav Vestn 1996; 65: 460.
Kr`an M, Popovi~ M, Kobal J. Bolezen prionskega proteina z opisom primera
bolezni. Zdrav Vest 1996; 65: 329-334.
Popovi~ M. Prionske bolezni pri ~loveku. Med Razgl 1997; 36: 181-189.
Popovi~ M. Prionske bolezni pri ~loveku - od nevropatologije do epidemi
genetike. Drugo poro~ilo sestanka na Dunaju. Zdrav Vestn 1997; 66: 151- 152
Popovi~ M. Prionske bolezni pri ~loveku. Proteus 1997; 9-10/59: 433-436,
Popovi~ M. Nobelova nagrada za medicino 1997. Stanley B. Prusiner - o~e p
6/60: 275.
Budka H. Aguzzi A, Brown P, Brucher J-M, Bugiani O, Collinge J, Diringer H
M, Hauw J, Ironside JW, Kretschmar HA, Lantos PL, Masullo C, Pocchiari M, S
in Will RG. Tissue Handling in suspected Creutzfeldt-Jakob disease (CJD) and
form encephalopathy (prion disease). Brain Pathol 1995; 5: 319-322.
Almond J, Pattison J. Human BSE. Nature 1997; 389: 437-438.
Prusiner BS. Prions. Proc Natl Acad Sci USA 1998; 95: 13363-13383.
Will RG, Ironside JW. Oral infection by the bovine spongiform encephalopa
Acad Sci USA 1999; 96: 4738-4739.
Scott Mr, Will R, Ironside J, Nguyen HB, Tremblay P, DeArmond SJ, Prusin
transgenetic evodence for transmission of bovine spongiform encephalopathy
Natl Acad Sci USA 1999; 96: 15137-15142.

Nova razli~ica
Creutzfeldt-Jakobove bolezni
A K T U A L N O
V
ZDA, kjer so raziskali ~ez 4.000 primerov zofreniji.Creutzfeld-Jaco- Nenavadni ~utilni znaki, ko je ob~utek
bove bolezni na njihovem ozemlju, niso mogli popustljivosti potrditi nitiko`e
opa`ajo pri pribli`no polovic
enega primera nove razli~ice bolezni, o ~emer so nem poro~ali stadiju nabolezni.
Napredovana bolezen se ka`e
Mednarodnem sre~anju o porajajo~ih se nalezljivih znaki, boleznih vklju~no mesecaz
motnjami pri hoji, nekontroliran
julija 2000. V Sloveniji smo do sedaj spoznali skupaj napreduje 12 primerov do popolne kla- negibnosti bolnika in du{evne
si~ne Creutzfeld-Jakobove bolezni. Letna inciden~na stopnja je v zadnjih
letih na ravni {tevilnih dr`av po svetu in zna{a Diagnoza 1 primer vCJB: na milijon
prebivalcev na leto.
Q klini~na predstavitev, napredujo~a narava bole
Po poro~ilih SZO, objavljenih meseca novembra 2000, diagnostika se kopi~ikake
druge bolezni,
jo spoznanja, da povzro~itelj goveje spongiformne Q magnetna encefalopatije rezonanca, RT, preiskava cerebrospinal
(BSE) povzro~a tudi vCJB. BSE je v znanstvenih krogih Q elektroencefalogram dele`na po- je praviloma abnormalen, va
zornosti od leta 1986 naprej, ko je bila zaznana velika za CJB epizootija ni mogo~e med zaznati,
govedom na ozemlju Velike Britanije. Do novembra Q diagnozo 2000 so potrdi na patolog s preiskavo mo`ganskega
ozemlju Velike Britanije ugotovili okoli 180.000 primerov nevronov te v bolez- razli~nih delih osrednjega `iv~evja,
ni, po letu 1989 pa je bolezen zaznana v bistveno loida, manj{em prionski obsegu protein na podro~ju spongiformn
(skupaj pribli`no 1.500 primerov) tudi pri govedu na ozemlju Francije,
Irske, Portugalske in [vice, v bistveno manj{em obsegu se je BSE
pojavljala v Belgiji, na Danskem, Liechtensteinu, Dejansko Luksemburgu stanjeter
na Nizozemskem. Relativno majhno {tevilo obolelega Kljub goveda temeljitemu so na{li nadzoru, do sedaj niso potrjen
v Kanadi, na Falklandskih otokih, v Nem~iji, Italiji ki bi bili in Omanu, posledica in transfuzije krvi, ne v Veliki
sicer pri `ivalih, ki so bile uvo`ene iz Velike drugih Britanije. dr`avah. Pred kratkim objavljeni preliminarn
Varianta CJB je redka, smrtna degenerativna bolezen nosu povzro~itelja central- BSE s transfuzijo potrjujejo `e p
nega `iv~evja pri ljudeh. Uvr{~ena je med transmisivne reti~no tveganje spongi- o prenosu humanih primerov vCJB s
formne encefalopatije zaradi zna~ilne spongiformne Stopnjevanje degeneraci- skrbi za morebitno tveganje za pren
je mo`ganov in sposobnosti prenosa oz. Poglavitno ku`nosti. tve- fuzijo je zaradi tega v {tevilnih dr`avah po svetu s
ganje za nastanek bolezni v CJB je stalno bivali{~e pov, na usmerjenih ozemlju Velike v prepre~evanje morebitnega prenosa
Britanije.
fuzijo. Velika Britanija je prenehala zbirati plazm
tva, kot preventivni ukrep pa je uvedla tudi odstra
Za razliko od klasi~ne oblike CJB, vCJB: iz krvnih transfuzij. [tevilne dr`ave so za~ele usm
Q vCJB se pojavlja pri mlaj{ih osebah (povpre~na {anja starost pri darovalcih 29 v pri- krvi na morebitno dalj{e bivan
merjavi s 65 leti),
like Britanije. ZDA je prepovedala odvzem krvi od k
Q zna~ilno je dalj{e trajanje bolezni (mediana 14 med mesecev 1980 in proti 1996 4,5 pre`iveli 6 mesecev skupaj v Velik
meseca pri CJB),
da je pred kratkim temu dodala enak ukrep tudi za o
Q tesna navezanost z izpostavljenostjo (morebiti veli preko enako hrane) ~asovno s obdobje na ozemlju Francije.
transmisivno spongiformno encefalopatijo, imenovano goveja
spongiformna encefalopatija (BSE)
Klini~na predstavitev bolezni vCJB
Mirjana Stanti~ Pavlini~
Humana in tudi veterinarska medicina po svetu in v Sloveniji spremljata pojav nove
bolezni imenovane vCJB (varianta Creutzfeldt-Jakobove bolezni), ki je bila prvi~
opisana meseca marca 1996. Do novembra leta 2000 so spoznali 85 primerov bolezni
v Veliki Britaniji, en primer na Irskem in tri primere v Franciji.
Preventivni ukrepi
Na dr`avni ravni, po priporo~ilih Svetovne zdrav
zacije mora biti prepovedan vstop `ivil (poreklo `
Na za~etku se bolezen ponavadi izka`e s psihiatri~no hransko simptoma-
verigo za `ivali ali ~loveka. Farmacevtska
tiko, najpogosteje v obliki depresije, redkeje psihoze, dustrija podobne oz. industrija shi- cepiv morata biti previdni
45
V
januar 2001 O ISIS

46
A K T U A L N O
tkiv in tkiv ostalih `ivali, pri katerih se BSE pojavlja. Q vranico pri ovcah in kozah vseh starosti.
Med preventivne ukrepe sodi prepoved uporabe plazme iz Velike
Britanije v namene frakcioniranja, odklanjanje Prepovedan darovalcev, je ki uvoz: so
bili morebiti izpostavljeni povzro~iteljem BSE/vCJB. Q mesno-kostne moke;
Q kostne moke in mesne moke;
Q topljenih ma{~ob, pridobljenih s predelavo `ivalsk
Ukrepi v Sloveniji
in trupel vseh `ivalskih vrst;
Med ukrepe, ki jih je novembra 2000 sprejela vlada Q vseh Republike
krmil, pridobljenih s predelavo `ivalskih odp
Slovenije sodijo:
pel vseh `ivalskih vrst;
Q izlo~itev centralnega `iv~nega sistema in limfnega Q krmilnih tkiva predme{anic sesalcev in me{anic, ki vsebujejo kate
iz prehrane ljudi,
ponento iz prej{nji alinej.
Q vpeljava hitre diagnostike BSE pri govedu,
Q prepoved uporabe kostne moke za krmljenje, Na obrazcu zdravstvenega spri~evala za govedo, name
Q priprava celovite informacije o uporabi cepiv kol, in drugih se na obrazec medi- pripi{e izjava imetnika `ivali:
cinskih pripomo~kov pri ljudeh.
Q da od dneva uveljavitve prepovedi uporabe mesno-ko
za prehrano pre`vekovalcev (Ur.l. RS {t. 27/96 in
Komisija za zoonoze Ministrstva za zdravstvo je niso 28. dobile novembra tak{ne moke.
2000 sprejela sklepe:
Q Podpre se prepoved uporabe mesno-kostne moke oz. Naloge tkiv in sesal- napovedi
cev v prehrani vseh vrst doma~ih `ivali, ki se uporabljajo za proi-
Nekateri od spoznanih primerov vCJB so darovali kr
zvodnjo hrane za ljudi;
se bolezenski znaki vCJB niso razvili pri prejemnikih
Q Podpre se ukrep o odstranitvi in ne{kodljivem uni~enju nasled-
je nadaljevati spremljanje prejemnikov in tudi natan
njih `ivalskih tkiv pri govedu: mo`gane, hrbtenja~o v celoti, vra-
lo{ko anketiranje in poizvedovanje na terenu vseh s
nico, pri`eljc, ~revesje in dvanajstnik do zadnjika in vidno lim-
merov.
fati~no tkivo; pri ovcah: celo glavo, bezgavke in hrbtenja~o, vra-
Na razpolago nimamo dovolj informacij, da bi lahko
nico;
vali nadaljnjo pogostnost pojavljanja novih primerov
Q Podpre se ukrep za zagotovitev u~inkovitega in varnega odstra-
Q
njevanja rizi~nih `ivalskih tkiv in odpadkov - podpre se gradba
se`igalnice;
Q Podpre se prizadevanje za zagotovitev laboratorijske diagnostike
na podro~ju zdravstva in veterinarstva z zagotovitvijo ustreznih
finan~nih sredstev za laboratorijsko opremo in prostore;
Q Podpre se ukrep za prepoved javne prodaje in priprave hrane v
gostinstvu z uporabo delov, ki so bogati z limfnim tkivom (npr.
mo`gani, pri`eljc, vranica itd.);
Q Predlaga se uporaba samo kakovostnih kosov govejega mesa (mi-
{i~nina brez kit in kosti) pri prehrani otrok v {olah in vrtcih;
Q Podpre se dosledno izvajanje previdnostnih ukrepov pri Javni medizavod
Zdravstveni dom Medvode
cinskih posegih v zdravstvu, vklju~no s preskrbo z zdravili objavlja in krvjo prosto delovno mesto
ter krvnimi proizvodi, presaditvami organov in tkiv;
Q Podpre se potreba po izvajanju obdukcije umrlih bolnikov z diagzobozdravnika
nozo hitro napredujo~e demence in/ ali s klini~nim delovno sumom razmerje na bo sklenjeno za nedolo~en ~as s polnim delovnim
CJB, ki se je opravi izklju~no na In{titutu za patologijo
~asom in poskusno
v Ljubljani.
dobo v skladu s kolektivno pogodbo.
Odredba o prepovedi uporabe mesno-kostne moke v prehrani
pre`vekovalcev je bila v republiki Sloveniji sprejeta `e leta
Pogoji:
1996 (Ur.l.
RS {t.27/1996). Z novo odredbo, ki je bila objavljena v Uradnem Qkon~ana liVII.
stopnja strokovne izobrazbe
stu republike Slovenije 1. decembra 2000 se natan~no opredelijo - Medicinska pre- fakulteta,
ventivni ukrepi v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalo- Qveljavna licenca Zdravni{ke zbornice Slovenije,
patijami (Ur.l. RS {t.111/2000):
Qopravljen strokovni izpit.
V klavnicah je treba po zakolu odstraniti in ne{kodljivo uni~iti:
Q pri govedu - celo glavo razen jezika, hrbtenja~o Kandidati v celoti, naj pisne prijave vranico, z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek
pri`eljc, ~revesje od dvanajstnika do zadnjika in vidno `ivljenjepis limfati~- v 15 dneh po{ljejo na naslov:
no tkivo;
Zdravstveni dom Medvode, Ostrovrharjeva 6, 1215 Medvode.
Q pri pra{i~ih te`jih od 30 kg telesne te`e - mo`gane in hrbtenja~o;
Q pri ovcah te`jih od 20 kg `ive te`e - celo glavo, vidne bezgavke in
hrbtenja~o;
ISIS O januar 2001

Varuh ~lovekovih pravic
@arko Pinter
A K T U A L N O
Po osamosvojitvi smo z novo zakonodajo dobili nove Varuh organe, pobude ne obravnava, ~e je anonimna, ~e j
ki smo jih pred tem be`no poznali v sosednjih minilo dr`avah. ve~ kot Kljub leto dni ali ~e je pobuda `aljiva in
temu, da so v tem ~asu postali del na{ega vsakdanjika, pravice do le prito`be. malo
vemo o njih in njihovem delu. Tudi sam sem pri{el v stik z varuhom
~lovekovih pravic {ele po tem, ko sem prevzel mesto ^esa varuh predsednika ne more:
odbora za pravno-eti~na vpra{anja. V tem ~asu so se pojavile tudi
Varuh ne obravnava zadev, o katerih te~ejo sodni
`elje po ustanovitvi zdravstvenega varuha. Temu so sledila vpra{a-
ni postopki, razen ~e gre za neupravi~eno zavla~ev
nja: Kdo je to? Kaj bi bilo njegovo delovno podro~je? Zakaj ga potre-
za o~itno zlorabo oblasti.
bujemo in kdo ga potrebuje?
Varuh lahko vsakemu organu posreduje svoje mnen
varstva ~lovekovih pravic in temeljnih svobo{~in v
Kaj je varuh ~lovekovih pravic?
nava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki
Varuh ~lovekovih pravic je samostojna, od dr`avnih organi. organov
neodvisna oseba. Izvoli jo dr`avni zbor za dobo 6 let. Njegova naloga
je, da varuje ~lovekove pravice in temeljne svobo{~ine, Varuh zavrne ki pobudo, bi jih zlasti iz naslednjih razlogov:
kratili dr`avni organi, organi samouprave in nosilci Q ~e iz javnih razpolo`ljivih poobla- podatkov in okoli{~in nedvo
stil. In v to kategorijo spadamo tudi zdravniki. ne gre za kr{itev ~lovekovih pravic ali temeljnih
Varuh lahko preiskuje primere nezakonitega ali nepravilnega go nepravilnost; delovanja
dr`avnih organov.
Q ~e je vloga nepopolna in je pobudnik po predhodn
Ima tri namestnike, ki jih na njegov predlog imenuje varuha dr`avni ne dopolni; zbor
tudi za dobo 6 let.
Q ~e je zadeva v postopku pred pravosodnimi organ
merih, dolo~enih v tem zakonu;
Kaj lahko varuh stori za vas?
Q ~e gre za zadevo, ki je v pristojnosti preiskova
nega zbora v razmerju do nosilcev javnih funkci
^e ste mnenja, da so vam z aktom, neukrepanjem ali dejanjem
Q ~e niso bila iz~rpana vsa redna ali izredna prav
kak{nega dr`avnega organa, organa samouprave ali nosilca javnih
~e oceni, da bi bilo za posameznika nesmiselno
pooblastil kr{ene ~lovekove pravice ali svobo{~ine, lahko za vas po-
ljevati tak{ne postopke ali oceni, da bi bila po
sreduje varuh ~lovekovih pravic. Preden uveljavljamo pomo~ pri va-
tem prizadejana velika ali te`ko popravljiva {k
ruhu, bi morali izkoristiti vse pravne poti, ki so nam na voljo. Ob
Q ~e je iz pobude razvidno, da gre za manj pomemb
ugotovljeni kr{itvi lahko varuh ukrepa, tako da:
tudi po opravljeni preiskavi ne bi mogla dati p
Q posreduje organu, ki je povzro~il kr{itev predlog, mnenje, pri-
tata.
poro~ilo ali kritiko,
Q predlaga, da se izvede dolo~en postopek v skladu z zakonom,
Q predlaga povrnitev {kode,
Pobude za posebne varuhe
Q predlaga drug na~in za odpravo nepravilnosti, ki je bila povzro-
Varuh ~lovekovih pravic je zainteresiran za u~i
~ena.
ljanje in varovanje pravic dr`avljanov in drugih p
za u~inkovitej{e mehanizme varstva posebnih skupi
Kako vlo`iti pobudo?
dro~jih, ki ji sam ne pokriva, zlasti v zasebni s
Vse pobude, naslovljene na varuha, morajo biti podpisane in ozna~ene
z osebnimi podatki pobudnika ter vsebovati okoli{~ine, Razlika med dejs- javnim in zasebnim sektorjem
tva in dokaze, na katerih temelji pobuda za za~etek Ombudsmane postopka. lahko Po- najprej razdelimo na dve glavni
budnik mora tudi navesti, ali je v zadevi `e uporabil ombudsmane pravna javnega sredstva sektorja in ombudsmane zasebnega sektorja
in ~e, katera.
Med ombudsmani javnega sektorja je prav gotovo najpomem
Pobuda za za~etek postopka se praviloma vlo`i pisno. bnej{i parlamentarni Za vlo`itev ombudsman, ki deluje na celotnem obm
pobude ni potrebna pomo~ odvetnika.
dr`ave. V ta sklop sodijo tudi nekateri ombudsman
Osebe, ki jim je odvzeta prostost, imajo pravico posebnosti nasloviti ustavnih varuhu sistemov v dr`avah ne imenuje p
pobudo za za~etek postopka v zaprti kuverti. ve~ izvr{ilna oblast oziroma predsednik dr`ave ali
49
V
januar 2001 O ISIS

50
A K T U A L N O
ISIS O januar 2001
A K T U A L N O
binacijah oba. V drugo kategorijo posebne bi lahko ombud- uvrstili
smane, ki varujejo posebne ciljne skupine prebivalcev. L
nuje parlament, vendar pa najpogosteje delujejo v ok
oblasti. V to skupino lahko uvrstimo posebne ombudsma
dinavskih dr`avah, ki jih imenuje vladni vlada ombudsmani - in so
podrejeni tudi nadzoru glavnega - parlamentarnega om
Tretja skupina regionalni, so lokalni ali mestni ombudsma ki
delujejo izklju~no na ravni lokalnih skupnosti ter
neodvisni od dr`avnih organov.
Ombudsmani zasebnega sektorja nadzirajo nevladne subjekt
ki jih ustanovijo in financirajo. Najve~krat jih ust
sebni ponudniki dolo~enih storitev, ki `elijo tako
prepri~ati, da so zainteresirani za visoko raven svo
resno obravnavanje njihovih prito`b.
Mo`nosti za racionalno in u~inkovito
ustanavljanje posebnih varuhov
Slovenija je relativno majhna dr`ava, tako po {tev
kot po gospodarski mo~i. Zato je treba pri ustanavlj
`avnih organov upo{tevati tudi vidik racionalnosti.
novih samostojnih institucij je povezano tudi z ustr
cijsko in logisti~no podporo. Tak{ni stro{ki bi bili
relativno majhnem {tevilu zadev, ki jih je pri~akovat
izku{nje) na posameznih podro~jih.
Ob prvih pobudah o ustanovitvi “zdravstvenega varu
stavlja vpra{anje o smiselnosti in potrebi po njegov
nju. Ob vpra{anjih kak{ne so trenutne razmere v Slov
prito`b pride na naslov varuha ~lovekovih pravic s po
tva, lahko presodimo, ali potrebujemo zdravstvenega
na.
[tevilo obravnavanih vlog na varuha
~lovekovih pravic Sloveniji
LETO SKUPNO [T. POBUD ZDRAVSTVO %
1995 1875 37 2,0%
1996 3232 53 1,6%
1997 3342 64 1,9%
1998 3727 85 2,4%
1999 3505 103 2,8%
1/2 2000 1965 ? ?

Slovenska medicina potrebuje
biostatisti~ni center
Janez Stare
A K T U A L N O
Ko sem pripravljal tale prispevek, sem imel najprej randomizacije v mislih in na podobno. Po opravljenem podiploms
slov “Ali slovenska medicina potrebuje biostatisti~ni mnogi raziskujejo center?” naprej in zopet potrebujejo sta
V prepri~anju, da o tem ne more biti dvoma, sem QA se potrebe odlo~il po statisti~nih metodah ne ob~utijo
za trdilno obliko. Skoraj ne verjamem, da bi se valci. na{el kdo, Vzemimo ki bi na temu primer Zakon o zbirkah podatkov
oporekal. Zbiranje, urejanje, prikazovanje in analiza zdravstvenega podatkov, varstva z dru- (ZZPPZ). Ta navaja 75 baz po
gimi besedami statistika (ali biostatistika, biometrija terimi podbazami in kar je je {e {tevilka po- ve~ja od 80. Brez ustr
dobnih nazivov), je namre~ tako vpeta v medicino, prikazovanju da je utemelje- podatkov, so tak{ne zbirke komaj kaj
vanje potrebe po ustrezno izobra`enih kadrih gotovo kartoteke. odve~. Pa Torej ven- nekak{no orodje za brskanje po p
dar, nekaj {tevilk bo zanimivih tudi za `e prepri~ane. datkih, ki pa ne more izlu{~iti nobene pregledne
QPregledali smo izvirne ~lanke v zadnjih letnikih gajanju treh na najpogo- nekem podro~ju. Z napovedanim podatkovn
steje izposojenih revij v Centralni medicinski knji`nici ~em v okviru z namenom, informatizacije slovenskega zdravstv
da ugotovimo dele` ~lankov, ki uporabljajo statisti~ne po ustrezni metode. analizi Re- podatkov {e veliko ve~je.
zultati so v tabeli 1.
QDalje, statistika se vse bolj uveljavlja tudi n
nja zdravstvenega varstva. Oddelki ’Health z nazivom evaluation
Tabela 1. Dele` ~lankov, ki uporabljajo statisti~ne sciences’ metode. so na ameri{kih univerzah nekaj vsakdan
odlo~itve naj bi bile pa~ ~im bolje podprte z ust
Revija [t. vseh [tevilo ~lankov Odstotek
podatkov, od klini~nih do finan~nih.
[e bi lahko na{teval, farmacije na primer {e ome
~lankov s statistiko ~lankov
lejmo si raje, kak{no je trenutno stanje v Sloveni
s statistiko Za pouk biostatistike na dodiplomsk in podiplom
Circulation 343 326 95
In{titut za biomedicinsko informatiko Medicinske
vol. 101
od svoje ustanovitve naprej. To dokazuje, da je za
{nih znanj na fakulteti `e dolgo prisotna. Delavc
Lancet, 128 114 89
nem skoraj edini, ki nudijo pomo~ raziskovalcem (ti
vol 355
ljajo magisterij ali doktorat, piscem ~lankov in po
New England 89 79 89
dro~ju. Vendar `e samo za te potrebe trenutne kadr
in{tituta {e zdale~ ne zado{~ajo. En u~itelj, ki je
Journal of Medicine,
stojnik in{tituta in en asistent je odlo~no premal
vol 342
ga {e kak{en kolega z drugih fakultet, nekateri up
Skupaj 560 519 93
najo koga, ki kaj ve o tem, marsikdo si pomaga kar
je pohvalno in, upam, vsaj deloma posledica pouka n
[tevilke so presenetile tudi nas, ~eprav smo podobne podiplomskega), analize `e a neproblema
nikakor ne re{uje. Sta
kajkrat opravili. Odstotki bi bili lahko druga~ni no za podro~je, druge revije, ki se odvi- {e naprej hitro razvija, in do
sno od podro~ja, a te`ko bi na{li revijo, kjer bi obvlada dele` ~lankov le usposobljena s statistiin
specializirana ekipa,
ko padel pod 60 odstotkov. Nivo zahtevnosti statisti~ne raziskovalnim obdelave delom je skrbi tudi za svoj razvoj.
med ~lanki zelo razli~en, vendar `e blizu 50 odstotkov Kako je ~lankov s tem upo- v svetu? No, tu bi lahko na{tel nek
rablja zahtevnej{e metode, najpogosteje kak{no od iz multivariatnih Nem~ije, Avstrije, re- Anglije, Francije, Italije in
gresijskih metod. Nedvomno pa tak{ne literature ni no mogo~e vsak domislil, ve~ pre- da izbiram samo za svoj pogled
birati, ~e bralec ne pozna pojma statisti~nega testa Zato raje in p-vrednosti.
pozivam bralce, da mi sporo~ijo, ~e pozn
QNa leto se na magistrski {tudij medicine oz. vitega zdaj biomedicine,
sveta, kjer je stanje slab{e kot v Slovenij
vpi{e preko 100 slu{ateljev. Ve~ina teh pozneje naj magistrira, si bralci marsika- pogledajo omre`ni http://www.mayo.edu/hsr
naslov
teri tudi doktorira. To pomeni precej magistrskih biostat.html. in doktorskih Prepri~an na- sem, da bo {tevilo statisti
log, ki zopet v velikem odstotku potrebujejo statistiko.
kogar, ~etudi gre za kliniko Mayo.
Pri vsem tem ne gre samo za analizo podatkov, ampak Kaj za torej celotno predlagam?
na~rtovanje {tudije, se pravi priprave protokola, Prvi~, izbire mislim, vzorca, da doje
Slovenija premajhna (Ljublj
lo~itve velikosti vzorca, izbire tipa raziskave, da dolo~itve bi se problem spremenljivk, re{eval parcialno, v stilu mi eneg
51
V
januar 2001 O ISIS

52
A K T U A L N O
n ljudi, ki deluje v skupnih prostorih, ki se raziskovalno Najbr` bralec dopolnjuje, od mene pri~akuje tudi oceno {tevil
ki lahko o problemih razpravlja vsak dan, tudi ob delovali kavi, bo v tak{nem bistvenocentru.
Ker se bo ta s ~asom menja
bolj{a od n posameznikov, raztresenih po razli~nih vsemu institucijah.
te`ko ocenim vse potrebe, se bom tak{ni {tevilk
Drugi~, ne smemo si predstavljati, da bi {lo le pri~an za ekipo sem tudi, statisti~- da bo center ob potrebah lahko rase
nih `serviserjev’, ki `e vse vedo in so tu samo praksa zato, da v tujini, pomagajo zlasti na- v ZDA. Nikoli se ne bomo niti
ro~nikom. Ne, v ekipi mora biti razvito raziskovalno stati- Mayo, delo a za~eti na je treba nekje in za za~etek ocenjuj
sti~nem podro~ju. Osebno sem prepri~an, da se le minimalna tako lahko {tevilka, dose`e ki bi stanje bistveno izbolj{ala
resni~no razumevanje statisti~nih metod. In le vemu tak{na razvoju. ekipa lahko Ob sedanjih dveh, ki ju financira minis
omogo~i slovenski medicini podporo, ki bo v koraku tvo, s torej ~asom. {e Na dva. Medicina oz. zdravstvo nasploh b
primer, ob pravi eksploziji aplikacij v genetiki tak{no ni v Sloveniji potrebo. nikogar, Pravzaprav vem, da jo, le da je mord
ki bi kompetentno obvladal statisti~ne metode na s tem finan~nimi podro~ju. sredstvi.
Tretji~, menim, da je primerno, da je sede` take Za ekipe konec: na razlogov Medi- za obstoj biostatisti~nega centr
cinski fakulteti. Tu `e obstaja dolo~eno znanje, volj. izku{nje, Zgodovinski, tradicija vsebinski, strokovni in stro{kovn
raziskovanja, programsko okolje, vsaj deloma je jo re{en v prid prostorski predlogu, da se raz{iri sedanja ekipa na M
problem. Naj {e enkrat poudarim, da bi bilo parcialno teti. Prepri~an re{evanje sem, da bo slovenski medicini v prid
problema dra`je in predvsem manj u~inkovito. logu prisluhne in ga pomaga uresni~iti. Q
Na ZZS je bil naslovljen dopis, ki obravnava ce probleme ~astili dopin- in slavili in `e Platon poro~a o visokih d
ga v {portu. Navaja na~in borbe proti dopingu ki so pri jih nas. dobili Ta zmagovalci. Profesionalizem je tako
dopis me je vzpodbudil, da smo na OPE podrobneje korupcijo. pregle- Pojavljali so se prvi primeri uporabe zeli
dali, kako je podro~je dopinga v {portu urejeno lin, v drugih ki so dr`avah pove~evale in zmogljivost atletov.
pri nas. Sprejeli smo ga kot klic k razmi{ljanju, Tudi ki nas v rimski je pripeljal dobi so dopodatki
o uporabi me{anic, k
spoznanja, da je to podro~je, o katerem se veliko rabljali govori, lastniki a je v stro- tekmovalnih konj.
kovnih vrstah med zdravniki nedore~eno. Vsak posameznik, S pri~etkom naj bo kr{~anstva so bila poganska tekmovanja
{portnik, trener, star{, zdravnik, farmacevt in na. {e Ponovni bi lahko razcvet na{teval je {port do`ivel v 19. stoletju
vse, ki so vpleteni v problematiko uporabe zdravil volucijo. v {portu, Menjal {e pose- se je na~in `ivljenja, nastajala so
bej, ko imamo v mislih vrhunski {port, je prepu{~en menila samemu se je sebi, politi~na, ekonomska in socialna struk
svoji vesti, svojemu znanju in izku{njam. Ljudje so pri~eli lo~evati med delom in prostim ~asom
obdobje mno`i~nega nogometa. Do veljave so pri{li tud
Kratka zgodovina dopinga:
Tako je na prehodu v 20. stoletje dobil {port podobn
anti~ni Gr~iji.
Uporabo zdravil in sredstev, s katerimi sku{amo pove~ati sposobnost
{portnika, da dose`e bolj{e rezultate, imenujemo doping.
Beseda “DOPE” izvira iz ju`noafri{kega jezika, Na kjer kratko ozna~uje poglejmo pri- prve `rtve
mitivno alkoholno pija~o, ki so jo uporabljali kot stimulans v obrednih
plesih. V {portnih krogih je ta beseda dobila uporabe {ir{i pomen, dopinga: ko ozna~ujemo
uporabo prepovedanih snovi in postopkov, 1886 ki pove~uje- - kolesar je med tekmo umrl zaradi prekomerne
jo telesno zmogljivost {portnika. Beseda “doping” methyla. se je pojavila prvi~
v angle{kem slovarju `e leta 1879.
1904 - teka~ maratona je uporabil prekomerno koli~
in strihnina in skoraj umrl.
@e v 8. stol. pr. n. {t. so Grki poznali atletska tekmovanja, ki so
bila del njihovega vsakdanjega `ivljenja. @e v tem V ~asu naslednjih so zmagoval- letih so obi~ajno uporabljali me{ani
ISIS O januar 2001
Doping
@arko Pinter

A K T U A L N O
strihnina, ob~asno pa tudi heroin, kofein in kokain. “DOPING “listi:
1930 - pri~etek uporabe amfetaminov.
Spremembe, ki jih najdemo pri `enskah:
1950 - sovjetska reprezentanca je prvi~ uporabila - sprememba hormone. glasu,
1960 - danski kolesar je na olimpijskih igrah umrl - pove~anje zaradi preko- klitorisa,
merne doze amfetaminov.
- sprememba pora{~enosti (rast brade),
1963 - prvi pritiski na MOK (IOC - International - Olympic motnje Com- menstruacijskega ciklusa,
mitee), da ukrepa proti dopingu.
- prerazporeditev ma{~obe v telesu (zmanj{anje m
1968 - je MOK postavil listo prepovedanih zdravil. - sterilnost,
Na olimpijskih
igrah so prvi~ testirali {portnike.
- kroni~no vnetje jaj~nikov.
1988 - suspendirajo Bena Johnsona zaradi uporabe anabolnih steroidov.
Motnje, ki nastanejo predvsem pri mladini: pred~
1990 - v Avstraliji so ustanovili Agencijo za uporabo ~ena zdravil rast. v {portu.
Bolezenske spremembe kot posledica uporabe “zdr
Zakaj {portniki uporabljajo zdravila? Razlogi, ne da dopinga”: {portniki zlorabljajo
zdravila so {tevilni: zdravila dobijo brez - jetrni posebnih tumorji, omejitev,
saj so zakonsko dovoljena za zdravljenje bolnikov. - [portniki bolezenske od zdra- spremembe srca in o`ilja,
vil pri~akujejo dolo~en u~inek, ki bi jim pomagal - na motnje poti k v uspehu, presnovi ma{~ob,
{e posebej ~e so nezadovoljni s svojimi rezultati. - Tako spremembe se dnevno faktorjev soo- strjevanja krvi,
~ajo s strahom pred neuspehom, `ivijo v prepri~anju, - odlaganje da drugi {port- na stene `il,
niki uporabljajo zdravila, ki so sicer prepovedana. - Primanjkujejo zvi{ane vrednosti jim holesterina,
informacije o stranskih u~inkih teh zdravil in o posledicah - arterioskleroza, njihovega
jemanja.
- zlepljenje eritrocitov,
- ICV - tromboza na o`ilju mo`ganov,
- po{kodbe sr~ne mi{ice,
Kaj je doping?
- pove~anje srca,
O dopingu govorimo, ko {portniki uporabljajo snovi - motnje ali metode, sr~nega ritma,
ki bi jim pove~ale zmogljivost.
- nevarnost tromboze,
- ginekomastija,
Kaj je nenameren doping?
- poudarjene obrazne gube,
O nenamernem dopingu govorimo takrat, ko {portnik
- poudarjene
uporabi
gube na dlaneh in podplatih,
sredstvo (zdravilo) zaradi akutnega obolenja, nevede,
- rast
da vsebuje
nosnega
sno-
pretina in brade,
vi, ki so prepovedane. Posledica tak{nega zdravljenja
- rast
je
li~nic,
lahko pozitiven
test na prepovedane snovi, kljub temu, da zdravilo
- rast
ni
o~esnih
bilo upo-
lokov,
rabljeno za izbolj{anje fizi~ne kondicije, temve~
-
za
rast
zdravljenje
u{esnega
pri-
hrustanca,
sotne bolezni. V {tevilnih primerih obolenj le-ta
-
lahko
rast skeletnih
zdravimo z
mi{ic,
drugimi zdravili, ki ne vsebujejo prepovedanih snovi.
- pospe{ena zrelost kosti,
- umbilikalna hernija,
- motnje v delovanju {~itni~ne `leze,
Katere snovi in postopki so prepovedani:
- pove~anje podko`ne ma{~obe (pove~anje telesne
Ve~ina nacionalnih {portnih organizacij je sprejela - pove~ana listo koli~ina prepo- vode v telesu,
vedanih snovi in metod, ki jo je postavil MOK 1. aprila - pove~anje 2000. `lez lojnic v ko`i,
Ta lista vsebuje naslednje skupine snovi in metod: - nastanek aken,
- anabolike,
- agresivnost,
- diuretike,
- ~ustvene te`ave,
- narkotike,
- razdra`ljivost,
- peptidne hormone, mimetike in sorodna zdravila, - te`ave s koncentracijo in spominom,
- stimulanse,
- depresije,
- krvni doping,
- zmanj{an volumen testisov in {tevilo spermijev
- uporabo umetne oksigenacije ali plazma expanderjev, - izguba las,
- farmakolo{ka, kemi~na ali fizikalna manipulacija. - pove~an ali zmanj{an libido.
Kak{ni so predpisi v svetu,
ki obravnavajo doping v {portu?
1. Angle{ki zdravniki, ki bodo v bodo~e predpiso
in druge snovi, ki povzro~ajo pove~anje telesne zm
Kak{ne posledice pri~akujemo pri uporabi snovi, kot kazen ki so pri~akujejo na
prepoved opravljanja svojeg
Posledice - stranski u~inki,
ki jih pri~akujemo ob u`ivanju substanc
na prepovedani listi
53
V
januar 2001 O ISIS

54
A K T U A L N O
{no dejanje je proti zdravni{ki etiki in ga je potrebno Naslednji kaznovati. zakoni v Totujini
obravnavajo snovi in zdr
je mnenje BMA (British Medical Association). prepovedana v {portu:
2. Nem~ija: lista dovoljenih zdravil vsebuje 6 odstotkov ZAKONODAJA zdravil V TUJINI ZAKONODAJA PRI NAS
od 8.000 registriranih zdravil (1998). Izbira je ZAKON subjektivna, O ZDRAVNIKIH zajema
0
zdravila, ki jih {portniki pogosto uporabljajo. Opombe ZAKON so O ZDRAVILIH prisotne
0
v primeru, da je dovoljena le dolo~ena uporaba zdravila. KAZENSKI ZAKON 0
ZAKONODAJA PRI MINISTRSTVU ZA
Vsi antibiotiki so v glavnem dovoljeni. [OLSTVO IN [PORT 0
3. Od 11. septembra 1998 doping v Nem~iji ni ve~ Obstajajo “bagatelni” tudi agencije za {port
delikt. Sprejet je bil 8. zakon k spremembi “Zakona in o droge zdravilih”, (Avstralija) ki
0
nosi naslov:
“Prepoved zdravil, ki bi jih lahko uporabljali kot Kot doping vidimo, v {portu”. doping v {portu predstavlja tako v svet
Dopolnjen je bil tudi kazenski zakonik. Po novem nas zakonu problem, se kaznu- ki smo ga pu{~ali ob strani. Na{a zakono
je vsak, ki trguje, predpi{e ali uporabi pri drugih omenja ljudeh omejitev sredstva, pri trgovanju, ki se uporabi in zlorabi zd
uporabljajo kot doping z zaporno kaznijo do 3 let nih ali snovi, z denarno ki kaznijo. ob zlorabi ali dolgotrajni uporabi, {e p
Z odvzemom prostosti 1 do 10 let se kaznuje tisti, rabljajo ki mladi, da doping zdravi ljudje, ki so {e v obdobju te
osebam, mlaj{im od 18 let.
nega razvoja. Ob normalnih vsakodnevnih `ivljenjskih
Tako so storilci vsi, ki so s {portnikom v stiku {nih kot pripomo~kov na primer: v obliki zdravil ne bi potrebovali.
trgovci, zdravniki, maserji, trenerji, pa tudi upo{tevanje star{i {e posebno, Hipokratove ~e prisege, deklaracije o zdrav
so {portniki mladoletne osebe.
lih v {portni medicini in mednarodnega kodeksa zdravn
Kazensko pa se ne preganja {portnika. Po nem{ki je zakonodaji v svetu pokazalo se kot premalo u~inkovito sredstvo
samopo{kodba oz. samo{kodovanje ne kaznuje. Prav nje tako zlorab. se ne kaz- Zato so se v sosednjih dr`avah odlo~ili,
nuje samouporaba in posedovanje sredstev, ki se stoje~o {tejejo kot zakonodajo. doping. Tudi mi smo na poti, da Qto
stori
V
Frankfurtu so od 17. do 19. novembra 2000 profesorja potekali trije Lansaca je izdelala dnevnik specializanta
sestanki EBCOG: izvr{ilnega odbora (Executive UEMS, Committee), in je `e v uporabi v ve~ dr`avah, seveda z man
skup{~ine (Council) in sekcije UEMS-a. Vsi so ditvami. bili posve~eni V sloven{~ino je dnevnik prevedla dr. Ger{ak
velikemu pomenu dobre organiziranosti, povezanosti nju in pripomb vpliva ~lanov or- katedre za ginekologijo in porodn
ganizacij in institucij na podro~ju ginekologije no in prosim porodni{tva vse specializante v Evro- in njihove mentorje, da p
pi z namenom optimizirati skrb za `enske in otroke rabljajo ter uskladiti dnevnik izo- ter sporo~ijo, kaj bi veljalo popr
bra`evanje na tem podro~ju.
obliko bo potrdila ZZS. Posebej priporo~am, da dnevni
Podpredsednik izvr{ilnega odbora, profesor Wladimiroff, jo specializanti je pred- v Mariboru, kjer bo kmalu prvi obi
stavil dokument Strategija EBCOG-a v Dokument 2001. bo kmalupriznavanje
u~nih centrov za specializacijo (Hospit
dostopen na spletni www.ebcog.org. strani EBCOG je v letih committee). svoje- WPTA bo sedaj izdelala dnevnike za tri s
ga uspe{nega delovanja spro`il veliko izjemnih pobud, cije (materno-fetalna izbolj{ati pa medicina, ginekolo{ka onkologij
je treba implementacijo le-teh. Nujno je tudi {e produkcija bolj{e {irjenje in endokrinologija) infor-
ter predpisala pogoj
macij in pridobivanje povratnih podatkov nacionalnih centri zdru`enj izpolnjevali (~la- za pridobitev centra za subspecial
nov EBCOG-a, zato predsednik EBCOG-a organizira ditira posebna EBCOG sre-(tako
kot je za specializacijo akrediti
~anja s predsedniki nacionalnih zdru`enj, ki pa ka imajo klinika po ob~utku Ljubljana). Profesor delovno Dunlop skupino vodi za ne-
ve~ine obele`je socialnega in ne delovnega dru`enja), nehen profesionalni UEMS-a in razvoj , (WPCPD) katere cilj je vzpostavi
nacionalnih ministrstev za Delovna zdravstvo. skupina za speciali- klajen sistem akreditacije to~k za CME na podro~ju g
zacijo in ocenjevanje je (WPTA) bila zelo u~inkovita. Pod porodni{tva vodstvom v Evropi ter spodbuditi razvoj v smeri CP
ISIS O januar 2001
European Board and College
of Obstetrics and Gynaecology
@iva Novak Antoli~

EBCOG je bil dokon~no
A K T U A L N O
pridobitev to~k lahko sedaj predlagatelj predstavi WPCPD, ki pro{njo
pregleda in jo z odobritvijo po{lje evropski akreditacijski skup{-
~ini za CME (EACCME). Ta podeli 1 kredit za eno razveljavljen uro prisotnosti avgusta 2000.
na strokovnih sre~anjih; u~enje in izpra{evanje na ^asopis podiplomski EBCOG-a, European rav- Journal of Obstetrics and
ni; u~enje pod nadzorom med obiskom drugih oddelkov; cology osebne and Reproductive , Biology je dobil novega urednika, d
projekte u~enja; ocenjevanje raziskovalnih ali znanstvenih Thorntona, sicer ~lankov tudi prijatelja perinatologov Slo
pred publikacijo. Pet kreditov pripada za predstavitev `e bil v na Sloveniji strokov- (enkrat je predstavil svojo raz
nem sre~anju; originalno znanstveno publikacijo; pa za je postavitev predaval enega na Novakovih dnevih v Moravcih juni
vpra{anja pri `e vzpostavljenih podiplomskih izpitih. veseljem Po objavil dogovoruprispevke
o vsebini, organizaciji
podeljuje kredite za sklope podiplomskih izobra`evanj. ginekologije Kreditov in porodni{tva.
ne
priznava za nemedicinsko dejavnost, politi~na ali Prof. administrativna
Wladimiroff je predlagal, da bi ustanovili
sre~anja, naro~nino na medicinske ~asopise, za organizacijo za pripravo standardov sre~anj dobre oskrbe , ki bi temeljili na z
ali izpitov. Pro{nje za akreditacijo morajo biti podprti pripravljene medicini. po Nekaj pri- dr`av v Evropi (Francija,
poro~ilu EACCME in vsebovati:
ska,Velika Britanija) ima `e izdelane smernice na t
1. cilje CME (objekti u~enja, ciljni udele`enci), bolj znane so verjetno smernice RCOG-a.
2. program (vsebina, organizacija),
Stalen problem komunikacija
je med EBCOG-om in nacional-
3. podatke o organizatorju (kvalifikacija, izku{nje), nimi zdru`enji. Nacionalni administratorki (prof.
4. komercialne vidike (transparentnost, objektivnost),
in jaz) sva zadol`eni, da na{e Zdru`enje razume na
5. zagotovitev kakovosti (prisotnost, ocenjevanje). EBCOG-a; da Zdru`enje komentira odlo~itve EBCOG-a
java politiko in odlo~itve EBCOG-a v revijah in da
Obe delovni skupini naj bi si v bodo~e zaradi vratne pomembnosti informacije pri- iz Zdru`enja nazaj v EBCOG. Pis
dobili naziv stalnih Komite komitejev. za priznavanje u~nih je cen- eden od na~inov za doseganje cilja; moram pa priz
trov za specializacijo (Hospital recognition jecommittee,
`elim povratne HRC) informacije ~lanov Zdru`enja ginek
opravil 28 obiskov, 18 jih ima v kratkem ~asu v na~rtu. natologije Akreditacije,
in vas na tem mestu lepo prosim za kakr
da EBCOG priznava center za vodenje specializacije, tarje nikakor ali vpra{anja. ne podeli
vedno. V poro~ilu o obisku dolo~enega centra Prof. je natan~no Lansac je za- urednik knjige European Practice
pisano, kaj je potrebno spremeniti, da bi v dveh ljajo letih strokovnjaki ponovno po- vse Evrope za potrebe specializ
skusili dobiti akreditacijo. HRC si zelo prizadeva, in porodni{tva. da bi to delo Prva prevobse`na
poglavja bodo: invaz
zeli nacionalni odbori in zato posebej prosijo predsednike diabetes in zdru`enj nose~nost, virusne infekcije, porod v
(v Sloveniji je to prof. Bo`o Kralj) da organizirajo Iz{la obiske bo v angle{~ini, za prizna- franco{~ini, italijan{~ini
vanje centrov. Bodo~i kongres EAGO/EBCOG bo od 6. do 9. Sprejemajo junija ideje za nova poglavja.
2001 v Malmöju , [vedska. Pred kongresom bo izmenjevalni V Frankfurtu pro- je bil podpisan dolgo pri~akovani
gram in sestanek specializantov, ki ga organizira snem ENTOG sodelovanju (European med EBCOG-om in organizacijam
Network of Trainees in Obstetrics and Gynaecology). (www.krenet.it/A/EAPM/welcome.htm), Za vse infor-
www.eshre.com),
ESHRE (
macije se specializanti obrnite na dr. Angelique ESGO Goverde, (www.esgo.com). predsed- Predsedniki vseh treh organiza
nico ENTOG-a oz. podatke poi{~ite na www.entog.org.
spletni strani le`ili sestanka in predstavili svoje delo. Naj poud
Program izmenjave je izjemna prilo`nost, da spoznate v nazivu na~in perinatalno dela medicino, ki vklju~uje subsp
drugje in vzpostavite stike, ki jih boste v svojem ternalne nadaljnjem medicine delu in po- tudi neonatologe, UEMS pa pri
trebovali. Obvestilo kongresu o v Malmöju ter kasneje tudi cializacijo stro- iz fetomaternalne medicine. Razvila se
kovna vsebina (predkongresni nadaljevalni te~aj va iz o ultrazvoka, tem, kako ki naj gabo
izobra`evanje na podro~ju s
bodo vodili Wladimiroff, Marsal, Valentin; poro~ilo organizirano. o razli~nosti Prof. Lansac je omenil, da nima smi
rojevanja v Evropi, carski rez pri medeni~ni vstavi, dr`ava vpliv izumljala cepljenj nekaj na svojega, ~e `e obstajajo k
zdravje `ensk, zdravljenje patolo{kega PAP-a, ekonomija sti, kot predrojst-
je na primer Diploma in Fetal Medicine pri
nega varstva, nasilje v dru`ini, dolgotrajno spremljanje v Londonu. dru`in po
postopkih oploditve z biomedicinsko pomo~jo, manipulacije Sekcija UEMS-a hu- je dobila novega predsednika, dr.
manega genoma, fetalna hipoksija in prepre~evanje ka okvare Wagnerja mo`ga- iz Danske. Zanima ga, kako je organizir
nov) bodo slovenski ginekologi kmalu dobili po po{ti ske v oziroma Evropi, si kaj lahse
zgodi z `ensko potem, ko jo p
ko poi{~ejo na spletnih straneh. Poudarek bo na predstavitvi mer ugotovi, posterjev da nekaj ni v redu. Za to `eli ugot
in razpravi ob njih. Najbolj{emu bodo podelili nagrado ginekologi 10.000 v Evropi do- (struktura po spolu, starosti
larjev. Poleg dolo~itve vsebine kongresa 2001 zdru`eni ustanove, znanstveni
dele` dela na primarni/sekundarni ravni)
odbor EAGA-ja in EBCOG-a, JSC-ja (vodi ga profesor la zelo Ulmsten), lepo publikacijo o specializacijah, ki je
pripravlja `e program za kongres v Pragi 2002 in ali `eli CD-rom promovirati v knji`njici GK in na ZZS.
skupne raziskave v Evropi.
EBCOG se razvija v zelo mo~no politi~no organiza
EAGO, kjer gre za individualno ~lanstvo, in EBCOG s podporo (~lani vseh so naustreznih
institucij. V veliko zado
cionalna zdru`enja) naj bi se zdru`ila do kongresa Slovenija 2003 v enakopravno Lübecku, vklju~uje na podro~ju uskla
leta 2004 bo kongres v Atenah, 2005 v Bukare{ti in `evanja 2006, na ob podro~ju dvajset- ginekologije in porodni{tva.
letnici, bo kongres tam, kjer je bil prvi, to je v Londonu.
Q
55
januar 2001 O ISIS

56
R E K L A M N O S P O R O Č I L O
Novosti v zdravljenju sr~nega popu{~anja
Novembra 2000 smo odleteli v New Orleans. V njem skupno smo smrtnost poleg ali vsa bolni{ni~na zdravljenja. Manj{o {tud
kongresa Ameri{kega kardiolo{kega zdru`enja (vklju~enih do`iveli tudi 769 bolnikov) so kon~ali prej kot predvideno
francosko ~etrt, ki {e vedno ostaja osrednji smrtnosti del mesta in s drugih svojimikardiovaskularnih
dogodkov v skupini bo
ozkimi ulicami polnimi starinarnic in galerij, s {tevilnimi bili zdravljeni lokali s kandesatranom z `ivo ali s kombinacijo kandesarta
glasbo, kjer stre`ejo morsko hrano. Arhitektura tega glede najstarej{ega na enalapril. dela Zato se upravi~eno zastavlja vpra{anje,
mesta se je ohranila iz ~asov, ko so Francozi ustanovili seboj razlikujejo mesto na edinem po u~inkovitosti v zdravljenju sr~nega p
delu mo~virne pokrajine, dvignjen nad vodo. Kongresni zdravljenje center se arterijske nahaja hipertenzije je na voljo ve~ podatkov
na mo~virju iztrganem delu zemlje v modernem delu mesta, jih tudi ki dalj se {iri ~asa na uporabljajo. FDA sodi, da med sartani ni
vse strani iz francoske ~etrti. Kongres Ameri{kega kardiolo{kega u~inkovitost pri zdru`enja zni`evanju krvnega tlaka. Sartani tudi nima
je potekal od 11. do 15. novembra 2000 se ga je udele`ilo stranskih preko u~inkov 30.000 in njihovo {tevilo je enako kot pri place
udele`encev iz vsega sveta. Celokupna kardiovaskularna Predstavil problematika vam bom je {tudijo Val-HeFT (Valsartan Heart Fail
bila ob{irno predstavljena, vendar bi se v tem ~lanku Primerjala omejil je na u~inek nekatere valsartana (antagonista angiotenzinski
novosti v zdravljenju sr~nega popu{~anja, ki so postale s placebom znane glede z objavo na smrtnost, zbolevnost, znake in simpto
{tudije Val-HeFT 15. 11. 2000.
popu{~anja ter kakovost `ivljenja pri bolnikih s sr~nim po
Simptomi sr~nega popu{~anja so prisotni pri 1 do 2 so % bili populacije, zdravljeni stare z zaviralci ACE. V {tudiji je sodelovalo
18 do 65 let in in pri 6 do 10 % starej{ih od 65 let. dr`avah, Ne glede zajela na napredek pa je 5010 bolnikov. Nekateri bolniki so
farmakolo{kega zdravljenja sr~nega popu{~anja je smrtnost zdravljenje {e vedno z zaviralci visoka. receptorjev beta, drugi pa ne. V {t
Podatki Framinghamske {tudije med leti 1948 in 1988 pri~ajo, bolnike, da starej{e je petletna od 18 let, ki so imeli vsaj 3 mesece pr
smrtnost bolnikov s sr~nim popu{~anjem 75 % pri mo{kih simptome in 62 sr~nega % pri popu{~anja. Pred vklju~itvijo so
`enskah, v primerjavi s 50 % smrtnost za vse karcinome `enskah ehokardiografijo, pri mo{kih in iztisni dele` levega prekata so morali i
med leti 1979 in 1984. Mortaliteta nara{~a s stopnjo sr~nega kar je popu{~anja, bil pogoj za umre vlju~itev v {tudijo. Bolniki so mora
pribli`no 60 % bolnikov s hudim sr~nim popu{~anjem (NYHA funkcionalnem IV). Bolniki razredu sr~nega popu{~anja NYHA II do NYH
s sr~nim popu{~anjem imajo tudi slab{o kakovost `ivljenja Izklju~ili in so pogosto bolnike s hemodinamsko pomembno valvularn
potrebujejo bolni{ni~no zdravljenje zaradi osnovnega akutnim sr~nega miokarnim obolenja, ki infarktom, ga pa akutnim koronarnim sindrom
posamezni precipitirajo~i vzroki lahko dodatno poslab{ajo. koronarno Umrljivost boleznijo, med ki bi lahko potrebovali premostitveno
bolni{~nimi bolniki zaradi sr~nega popu{~anja je med PTCA; 20 do s 30 prisotnim %. popu{~anjem desnega srca kot posledico
Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE) so vedno bolezni temeljna in zdravila tiste, ki so prejemali antiaritmike skupine 1C
za zdravljenje sr~nega popu{~anja, saj podalj{ajo sredstva pre`ivetje ali iv. na vazodilatatorje vseh
v predhodnih treh mesecih
stopnjah bolezni in obenem zmanj{ajo {tevilo bolni{ni~nih so bili priporo~ena zdravljenj. zdravila in jih je prejemala ve~ina
Zaviralci ACE delujejo tako, da zmanj{ajo nastanek zaviralcev angiotenzina ACE niso II izprena{ali,
so kljub temu bili vklju~eni
angiotenzina I, ker blokirajo encim angiotenzinska konvertaza, ustrezali vklju~itvenim ki se nahaja kriterijem. Dovoljeno je bilo tud
v plju~ih. Ravni angiotenzina II noradrenalina sta zaviralci povi{ani pri receptorjev bolnikih b. s Bolniki, ki so prejemali valsartan
sr~nim popu{~anjem in imata najpomembnej{o vlogo v zna~ilnostih vazokonstrikciji, niso razlikovali od bolnikov, ki so prejemali
preoblikovanju prekata in spodbujevalci kardiovaskularne Smrtnost rasti, v skupini, torej ski
je prejemala valsartan, se ni razl
svojim delovanjem slab{ata simptome sr~nega popu{~anja. placebo. Ugotovljeno Statisti~no je, zna~ilno pa je valsartan zmanj{al celok
da je povi{anje noradrenalina tem bolj izra`eno, kolikor in smrtnost bolj so za izra`eni 13,3 %. Valsartan je bolj specifi~no zma
simptomi in znaki sr~nega popu{~anja. Znano je tudi, bolni{ni~nih da so prisotne zdravljenj vi{je zaradi sr~nega popu{~anja za 27,5 %
ravni angiotenzina II pri bolnikih, pri katerih je zna~ilno pri{lo do izbolj{al poslab{anja kakovost `ivljenja bolnikov. Zdravilo
simptomov sr~nega popu{~anja, kot pri stabilnih bolnikih, napredovanje ~e so prejemali sr~nega popu{~anja, saj je statisti~no zna~i
zaviralce ACE. Pri sr~nem popu{~anju sta povi{ana funkcionalni tudi vazopresin razred inNYHA.
Bolniki, ki so prejemali valsartan
endotelin. Na teh patofiziolo{kih spoznanjih temelji dispnej, teorija, utrujenosti, da je sr~no edemov in pokov nad plju~i. Analiza
popu{~anje sindrom nevrohormonalne aktivacije. Nevrohormonalna
kateri bolniki niso prena{ali zaviralcev ACE, je pokazala mn
aktivacija je v akutni fazi kompenzacijska in ohranja ugoden perfuzijo u~inek valsartana vitalnih glede na celokupno zbolevnost in s
organov, v kroni~ni fazi pa povzro~a ne`eljene u~inke. sta Zato se zmanj{ali je tudi sodobno za 44,5 % glede na placebo. V podskupini,
zdravljenje usmerjeno v zmanj{anje aktivacije simpati~nega zaviralce ACE, in renin- zaviralce receptorjev beta in valsartan, so
angiotenzinskega sistema.
negativni u~inek na celokupno zbolevnost in smrtnost.
Na renin-angiotenzinski sistem delujejo tudi Posledice antagonisti {tudije Val-HeFT za klini~no prakso so : zav
angiotenzinskih receptorjev ali sartani, ki neposredno ostajajo blokirajo izbirno u~inke zdravilo za zdravljenje sr~nega popu{~anj
angiotenzina II na ravni receptorjev AT1, torej popolneje lahko kot dodamo zaviralci valsartan. ACE Tako z valsartanom kot losartan
prepre~ijo {kodljive u~inke angiotenzina II. Menijo, zdravimo da pride bolnike do porasta pri katerih so zaviralci ACE kontraindici
angiotenzina II pri bolnikih, ki se jim slab{ajo simptomi prena{ajo. ob zdravljenju Kombinacijo zzaviralcev
ACE, zaviralcev recepto
zaviralci ACE, zaradi nastanka angiotenzina II valsartana preko encima odsvetujejo, dokler ne bo znanih ve~ dejstev o
angiotenzinske konvertaze neodvisnih poti. Sartani prepre~ijo V tem ~lanku {kodljive nisem posebej poudaril pomena zaviralcev re
u~inke angiotenzina II na ravni receptorjev, zato je beta verjetno, v zdravljenju da bi izbolj{ali sr~nega popu{~anja, ki je velik in so ga
simptome sr~nega popu{~anja, ~e bi jih dodali zaviralcem v New Orleansu. ACE. S takim
zdravljenjem bi dosegli popolnej{o blokado sistema renin-angiotenzin.
Na koncu bi se zahvalil Krki, ki mi je omogo~ila s
Do objave {tudije Val-HeFT so bile kon~ane tri izpopolnjevanje {tudije s sartani in Novartisu, v
ki nam je priredil nekaj lepih
zdravljenju sr~nega popu{~anja. Manj{a {tudija ELITE Orleansu I (vklju~enih in omogo~il 722 predstavitev {tudije Val HeFT slo
bolnikov) in njeno nadaljevanje ELITE II (vklju~enih zdravnikom. 3152 bolnikov) sta
Q
potrdili, da ni razlik med samim losartanom glede na kaptopril, kar zadeva
Mitja Letonja
ISIS O januar 2001

58
A K T U A L N O
Uvod
na stavba stoji v krogu te bolni{nice, nasproti odde
jo. Jagiellonska univerza je najstarej{a poljska uni
Psihiatri~na sekcija U.E.M.S. (Zdru`enje evropskih medicinskih
na je bila leta 1364. Predavanja iz psihiatrije so s
specialistov) je med bolj dejavnimi sekcijami organizacije U.E.M.S.
Katedra za psihiatrijo (tedaj {e skupaj z nevrologijo
Enako velja za European Board for Psychiatry/ Evropski svet za psi-
ljena leta 1905. Katedri sta se lo~ili leta 1951. Za
hiatrijo (E.B.P.), ki ga sestavljamo isti ~lani kot Psihiatri~no sekcijo
so leta 1998 ustanovili samostojno Katedro za psihot
(E.B.P. se ukvarja z izobra`evalnimi dejavnostmi v evropski psihia-
@e teh nekaj skopih podatkov, predvsem pa sam videz
triji). Zato se `e dolgo vrsto let sestajamo redno dvakrat na leto, vsa-
jejo vtis, da je ozra~je pre`eto z zgodovino. Poljsk
kokrat v drugi dr`avi. Tako je bil leto{nji jesenski sestanek od 4. do
~eno ponosni na to svojo bogato tradicijo. Drugi, {e
7. oktobra 2000 na Poljskem, v ~udovitem zgodovinskem mestu Kra-
pa te prevzame `e ob prvem stiku s Krakovim. Vse okol
kovo.
cina in tudi vsa psihiatrija so zaznamovani z dogod
Sestanki potekajo vedno po enakem urniku. Prvi dan (vedno je
vojne. @e podatek, s katerim so nam postregli sedanji
to ~etrtek) je namenjen predstavitvi zdravstvenega sistema dr`ave
trije na za~etku na{ega pogovora, sam zase govori o
gostiteljice, {e posebej predstavitvi psihiatrije in ogledu psihiatri~ne
lektivni travmi, ki jo ~uti{ na vsakem koraku. Namre
bolni{nice (obi~ajno je to univerzitetna psihiatri~na bolni{nica). Dru-
svetovne vojne je bilo na Poljskem `ivih 60 psihiatr
gi dan (v petek) je sestanek Psihiati~ne sekcije in tretji - zadnji - dan
en profesor psihiatrije. Danes je na Poljskem 1.6
je sestanek E.B.P.
Naslednji podatek govori o tem, kako zelo jih je pri
Tudi tokrat je bilo tako. @e drugi~ pa se je zame za~el ta sestanek `e
no nasilje. Med objavljenimi deli ~lanov Katedre za p
en dan prej. Spet so me namre~ imenovali v mednarodno vizitacijsko
liko {tevilo raziskovalnih ~lankov o pre`ivelih `rtv
komisijo, ki po protokolu (veljavnem za U.E.M.S.) obi{~e u~no psi-
ne nazadnje (o tem pi{em nekaj malega na koncu tega p
hiatri~no bolni{nico in podrobno pregleda program specializacije iz
Krakovo {e danes zelo judovsko mesto, pa {e zloglas
psihiatrije. Komisiji predseduje prof. W. Schudel, predstojnik psihia-
(Auschwitz) je oddaljen le 80 km.
trije v akademski bolni{nici Erasmus univerze v Rotterdamu. ^lana
Od leta 1999 imajo na Poljskem nov program speciali
komisije sva {e predsednik Sekcije specializantov psihiatrije U.E.M.S.
hiatrije, ki je skladen z zahtevami U.E.M.S. Special
g. K. Treichel in jaz. V delo se je na{a komisija vpeljala lani, ko smo
Tudi na~in, kako dobiti mesto specializanta, je zdaj
obiskali univerzitetno psihiatri~no bolni{nico v Budimpe{ti.
pred leti vpeljana reforma zdravstvenega zavarovanj
Ker so na{e specializacije zdaj usklajene z zahtevami U.E.M.S. in
Regionalno (provincijsko) telo (nekak{en svet) dolo~
ker je pri akreditaciji u~nih bolni{nic tudi pri nas v~asih potrebna
tere specializante mora vzeti na specializacijo ta Od
vizitacija, naj za~nem z opisom tega prvega, vizitacijskega, dne v Kra-
tetnih oddelkov za psihiatrijo je na Poljskem 12 in
kovem.
co za ves program specializacije). Seveda lahko ta p
dolo~i mesto specializantu tudi v kak{ni drugi u~ni b
Vizitacija (nadzorni obisk u~ne bolni{nice) lahko specializant opravi le del programa. Zanimivo
lo~enega specializanta (dobesedno dolo~enega, domala
Oddelka za psihiatrijo Medicinske fakultete ker ga Oddelek za psihiatrijo ne more zavrniti) pla~
(Collegium Medicum) Jagiellonske univerze sko telo iz sredstev osrednjega prora~una. Je pa {e
lahko nekdo dobi mesto specializanta. Dobi lahko slu`
v Krakovem
v psihiatri~ni bolni{nici, ta pa potem zaprosi prov
Skladno z zahtevo U.E.M.S. smo vsi trije ~lani “odprtje” komisije dobili specializantskega vna-
mesta. Takega specializa
prej vso potrebno dokumentacijo (opis oddelka, opis hiatri~na programa bolni{nica. spe- Vendar pa je program specializ
cializacije, seznam knjig v knji`nici, seznam objavljenih meru omejen, del precej{en zaposle- del specializacije mora oprav
nih na oddelku, organizacija strokovnih sestankov) tetni in psihiatri~ni v posebni za- bolni{nici.
prti kuverti pripombe dveh specializantov. Dopoldanski del vizitacije je potekal v pogovoru s
Oddelek za psihiatrijo je del univerzitetne bolni{nice. sorji psihiatrije Bolni{ni~- s prof. Jacekom Bombo (tudi sicer
ISIS O januar 2001
Strokovni sestanek
psihiatri~ne sekcije U.E.M.S. in
Evropskega sveta za psihiatrijo
Slavko Ziherl

A K T U A L N O
stanka U.E.M.S.) na ~elu. Razlo`ili so nam sam potek sto, ~esar specializacije,
v prvem delu nisem poudaril.
nas vpeljali v njihov zdravstveni sistem in nam postregli Psihiatri~na z vsemi klinika po- v Krakovem je zmeraj gojila
trebnimi podatki. Vsi so se prito`evali nad reformiranim k zdravljenju sistemom psihiatri~nega pacienta. Nikoli niso
zdravstvenega zavarovanja, ki je zdaj decentraliziran je na “biolo{ko” in daje veliko in psihoterapevtsko. @e leta 1960
mo~ regionalnim (provincijskim) zavarovalnicam. nim Te tudi izobra`evanjem odlo~a- iz psihoterapije. Pobudnik, za
jo o specializantskih mestih v univerzitetni bolni{nici. psihoterapije To pa v pome- Krakovem je bil profesor Kempinski
ni, da profesorji nimajo nobenega vpliva na to, pripovedi kak{ne zdravnike omenjali z velikim spo{tovanjem, domala
bodo dobili na specializacijo.
Lahko bi rekel, da se karizma profesorja Kempinske
Sledilo je delovno kosilo, ki smo ga trije ~lani vojno vizitacijske pilot v poljski komi- vojski, ki je delovala v se
sije pre`iveli v spro{~enem pogovoru s petimi specializanti. ljevega letalstva Pogo(RAF)(to
so nam poveali {e s pos
vor smo - bolj uradno - nadaljevali na oddelku. {e zdaj se ~uti v prostorih krakovske klinike. Po
leta 1972 je njegovo delo nadaljevala profesorica
Zaklju~ki na{e komisije, ki smo jih zapisali v nemalo poro~ilo zaslug, za E.B.P., da je ime Kempinskega tako ~islano
so na kratko naslednji:
Je pa profesor Bomba (tudi sam psihoterapevt) ob
Q Specializanti so dobro motivirani, odprti in vedi zagnani nekam za zagrenjeno stroko. pripomnil, da psihoterapija
Q Imajo kar nekaj te`av, ker se je sistem izobra`evanja jih farmacevtskih v nekaj letih firm na Poljsko, izgublja pomen
bistveno spremenil (med njimi so eni, ki so `e na{a domala v roke kon~ali psihologov (kar opa`amo tudi v drugih
specializacijo po starem, a jo morajo nadaljevati Evrope). po novem, dalj-
{em programu).
Kar nekaj vpra{anj smo gostiteljem zastavili o h
Q Tranzicija, ki se dogaja na Poljskem, zamegljuje privolitve pogled pacienta na raz- in o skupnostni psihiatriji. H
voj poljske psihiatrije.
privolitve po njihovem mnenju dokaj dobro urejuje
Q V o~i nas je dobesedno bodla izrazita pomanjkljivost so ga sprejeli tukaj{nega pred petimi leti. Takih hospitaliza
izobra`evanja specializantov: ti nimajo svoje kliniki sobe (niti 10 do skupne), 15 odstotkov.
zato se s pacienti pogovarjajo kar na hodniku!!! O poljski skupnostni psihiatriji imajo gostitel
Q Razmerje pacienti - specializanti je nenavadno nje. in slabo Ambulantna (za specia- psihiatri~na slu`ba je sicer povso
lizanta, ne za pacienta): en specializant skrbi lem za mestu, 3 do 4 a paciente!!!
ni povsod kakovostna (kaj to~no misli
Q Psihoterapija ni obvezni del specializacije, vostjo, saj prakti~ni nismo uspeli del neizvedeti).
Poznajo tudi tako
vsebuje psihoterapevtskega dela, niti izkustva v
lastni psihoterapiji (in to kljub temu, da profesorji
krakovsko psihiatrijo opisujejo kot holisti~no
v nasprotju s severnopoljsko, ki je biolo{ka).
Q Specializanti nimajo nikakr{nega vpliva na potek
specializacije.
Q Sami specializanti so izrazili `eljo, da bi imeli ve~
takega vpliva in da bi se lahko zdru`evali v morebitnem
zdru`enju specializantov.
Ko smo poro~ali na sestanku E.B.P., se je razvil
pogovor, ali naj bo taka vizitacija “veljavna”, tako da
bi bil Oddelek za psihiatrijo v Krakovem priznan u~ni
center v EU. Mnenje ve~ine je bilo, da zaenkrat
E.B.P. {e nima tega polnomo~ja. Zato pa naj kolegi v
Krakovem na{e poro~ilo uporabijo tako, da se z njim
v roki pogajajo z lokalnimi oblastmi za izbolj{anje
programov specializacije in okolja, v katerem ti programi
te~ejo.
Sestanek Psihiatri~ne sekcije
U.E.M.S.
Tradicionalno se prvi dan sestanek za~ne s kratko
predstavitvijo zdravstvenega sistema dr`ave gostiteljice
in ob{irno predstavitvijo psihiatri~ne slu`be. O
organizaciji poljskega zdravstva je bilo bolj malo povedanega,
pa~ pa so nam profesorji Bomba, Orwidova
in Pietrowski podrobno predstavili poljsko psihiatrijo.
Za nas - ~lane vizitacijske skupine - so bili to
bolj ali manj `e znani podatki. Zato omenjam le ti-
59
V
januar 2001 O ISIS

60
A K T U A L N O
talizacijo na domu. Zanjo so odgovorne bolni{ni~ne dokument delovne zelo skupi- dobro poznam, sem lahko prijatelju Ro
ne, eden izmed ~lanov take skupine hodi na dom pacienta, Doesschateju ki je dobro “hos- pritegnil. Dogovorili smo se pa, d
pitaliziran doma”, in ga tam zdravi. Imajo tudi na “skupnostne skupina sestala delov- v ~asu med dvema rednima sestanko
ne skupine”, ki lahko zdravijo paciente doma, a tri~ne jih je sekcije premalo U.E.M.S. in (kot je to po~ela tudi delovn
tudi niso dovolj izobra`ene.
kovost v psihiatriji) in po predhodni izmenjavi mnen
Ostal je vtis, ki ga niso znali popraviti, da je ski vendarle po{ti izdelala organizacija prvi osnutek evropskega profila p
psihiatri~ne slu`be preslaba ali premalo povezana, kaz storilnosti da bi lahko in go- u~inkovitosti Psihiatri~ne sekcij
vorili o dobri mre`i skupnostne psihiatrije. stanek bo v petek, 12. 1. 2001, ob 14.00, v eni izm
Po pogovoru smo si ogledali kliniko. Kljub temu, bolni{nic da je na v vsakem Bruslju.
koraku ~utiti rev{~ino opreme in prostorov, pa sem Ker z rahlim se je sestanek prio- te delovne skupine dokaj hitro
kusom sramu ugotavljal, da bolni{kih sob nimajo udele`il tako natrpanih {e sestanka moje druge delovne skupine, ki
kot na na{i kliniki. Sobe imajo namre~ le dve do konodajo najve~ pet na podro~ju postelj. psihiatrije v EU. Poro~al sem o
V ostalem sem pa~ videl obi~ajno psihiatri~no bolni{nico, sprejemanju z zakona velikoo
sprejemu in zdravljenju v psihi
prostora za tako imenovano delovno terapijo. {nici brez privolitve pacienta, s katerimi se soo~a
Kot zanimivost naj omenim, da uporabljajo elektrokonvulzivno
trija. Ve~ina dr`av (vklju~no s Hrva{ko) je `e spreje
terapijo (EKT) (ki je v Sloveniji `e nekj let ni zakone ve~). Prostor, na tem podro~ju. v kateremVelika
Britanija, ki ima kar
jo izvajajo, pa ne bi dobil uporabnega dovoljenja iz v leta kaki 1983, razviti imenovan evrop- Mental Health Act, je dala no
ski dr`avi. Ni predprostora, ni tako imenovane “sobe razpravo za okrevanje”.
predloge za spremembo tega zakona.
Aparat za EKT je sicer sodoben, tudi vsi pripomo~ki Po za kon~anem splo{no delu nar- v skupinah smo se ponovno sestali
kozo so v prostoru, a isti prostor uporabljajo {e nem za sestanku. povsem obi~ajne Najpomembnej{i del sestanka je bil pos
somatske preglede.
~ilu dr. K. Pylkkanena, finskega delegata, o pripom
Posebnih, tako imenovanih izolirnih, sob za oviranje U.E.M.S. nasilnih izdelal pao
tako imenovanem “White Paper”. T
cientov nimajo. Take paciente najprej zaklenejo ment, v obi~ajno ki ga bolni{ko je izdelal Odbor za bioetiko Sveta Evro
sobo, po potrebi uporabijo {e pasove za oviranje Za{~ita (skladno ~lovekovih z njihovipravic
in dostojanstva ljudi, ki t
mi predpisi).
nimi motnjami. ^lani Psihiatri~ne sekcije smo se strinja
Drugi dan(5.
10.) je bil po obi~aju sestanek Psihiatri~ne bami, ki naj sekcije jih dr. Pylkkanen preda vodstvu U.E.M.S
U.E.M.S. Sestanek je potekal kar v knji`nici Psihiatri~ne Evrope. klinike. Ta
je povsem neprimerna za sestanek sekcije, saj so nas Zve~er vseh smo 45 imeli, udele- kot vedno na teh sestankih, sku
`encev natla~ili okrog ene dolge mize v ozkem knji`ni~nem ve~erjo. Bila prosto- je v prekrasnih kletnih prostorih sta
ru. Tisti, ki je ravno govoril, se je moral skloniti Bonnera. dale~ Hrana naprej, je bila da ga podpovpre~na, vino slabo, pos
je vsaj predsedujo~i videl. Pa {e akustika je bila dena, slaba, pa se tako ne spla~a da je bila kaj dosti besed izgubljati o t
komunikacija med nami res skromna. K sre~i `e nekaj kolegi let - poteka vsekakor bis- pomembnem dogodku.
tveni del sestanka v skupinah in ne ve~ na plenarnih sejah. Tako smo
se kaj hitro razporedili v delovne skupine, torej tudi po drugih prostorih
klinike.
Sestanek E.B.P.
Ker je moja delovna skupina za kakovost v psihiatriji V soboto, `e zadnji na se- dan sestanka, je bil kot obi~ajno
stanku avgusta v Kopenhagnu kon~ala delo, sem se stanek pridru`il European delovBoard
for Psychiatry. Naloga tega sv
ni skupini z zanimivim imenom Profil psihiatra. `evanje Skupino v je psihiatriji. vodil Velik del sestanka je bil posv
irski delegat dr. Charles Smith. Seveda se je takoj v Psihiatri~ni na za~etku kliniki posta- v Krakovem. Govor je bil pote
vilo vpra{anje, zakaj je taka skupina sploh potrebna. lahko taka V ve~ vizitacija dr`avah pomeni tudi `e priznanje obisk
EU opa`ajo, da je profil psihiatra nekako ogro`en. {nice Ogro`ajo za nekak{no ga dru- evropsko u~no bolni{nico. Kot sem
gi poklicni profili, ki delujejo na podro~ju du{evnega poro~ilu zdravstva. o vizitaciji, To smo se zedinili, da to ni mo`n
so v prvi vrsti klini~ni psihologi, pa psihiatri~ni teh pooblastil. socialni delavci Vpra{anje in bo na{ predstavnik post
ponekod celo psihiatri~ne medicinske sestre. O tem U.E.M.S. so poro~ali delegati
iz Nem~ije (sic!), Belgije, Irske, pa tudi Ker drugi na so prihodnjem kar nekaj sestanku pre- E.B.P. (v Ljubljani, ap
ve~ vneto prikimavali.
bo vizitacije, smo se dogovorili, da bo naslednja me
O~itno je bilo, da je v tej delovni skupini res tacija vladala pred zmeda sestankom glede oktobra 2001 v Pragi. Za preds
vloge psihiatra. Stvari je potem postavil na pravo cijske mesto skupine dr. R. so Ten dolo~ili mene, kar {tejem za priznan
Doesschate, direktor ene najuspe{nej{ih u~nih bolni{nic v U.E.M.S., v Deven- predvsem pa za priznanje slovenski psihi
tru, Nizozemska. Nizozemsko zdru`enje za psihiatrijo Sprejeli je namre~ smo nato `e {e dokon~no obliko priporo~ila
pred 2 letoma izdalo dokument z naslovom Opis profila specializacijo psihiatra. iz V psihiatrije. Ta okvir specializac
njem je natan~no opisalo vlogo psihiatrije v zdravstvenem hodnje obvezen varstvu za priznanje za “evropskega psihiatra
in vlogo psihiatra v tem pomembnem segmentu zdravstva. me, da Zelo sem `e napred
tem za Zdravni{ko zbornico Sloven
tan~no so opredelili identiteto “psihiatra generalista” sodelavci (splo{nega izdelal psi- predlog prav tak{ne specializaci
hiatra) in nato {e identitete nekaterih psihiatrov Zdravni{ka subspecialistov zbornica (na ga je sprejela in je torej “evro
primer gerontopsihiatra, forenzi~nega psihiatra, cija psihiatra v Sloveniji psihote- v veljavi od 1. 12. 2000.
rapevta itd). Ker kot ~lan Nizozemskega zdru`enja Prihodnji za psihiatrijo sestanek ta Psihiatri~ne sekcije U.E.M.S.
ISIS O januar 2001

A K T U A L N O
Ljubljani v aprilu 2001. Velika odgovornost, saj tantom bo treba (tu je pokazati, imel svoj pomemben dele` zdravnik Goe
kako deluje slovenska psihiatrija.
nik firme Schering Werke, ki je izdelovala to kem
man pa je to po~el z rentgenom. Oba sta tako ubila
gih tabori{~nikov, bodisi neposredno (dala sta jih
Namesto zaklju~ka
bila patolo{ki izvid svojih eksperimentov) bodisi
@e uvodoma sem zapisal, da v Krakovem ~uti{ judovstvo. zapletov (ti Stano- pa so bili tako ali tako masovni, saj
val sem v hotelu Ester, na majhnem starem trgu v vajali starem na judovskem oslabelih tabori{~nikih - druga~nih tam
delu mesta, imenovanem Kazimierz. Obdajajo ga tri bilo). stare Pa sinagoge Josef Mengele, ki je svojo znanstveno ra
in staro judovsko pokopali{~e. Sam hotel je judovski, gel v pravo zraven morilsko sta bilislast,
ko je “raziskoval” pri
{e dve izvrstni judovski restavraciji z `ivo glasbo otrokih “Kletzmer”. dvoj~kih. Po ve~urnih mu~nih merjenjih in
V tem ozra~ju se je 10 kolegov odlo~ilo, da gredo je namre~ v soboto ubijal poz
injekcijo fenola, da je tako dob
poldne v Oswiecim (Auschwitz), seveda v organizaciji merjave judovske notranjih po- organov. Pa prof. Johann Paul Kr
tovalne agencije, ki ima svoj sede` v judovski knji`nici, anatomije na ta znameniti pa spet v univerzi v Münstru, ki je
prostorih judovske restavracije. Sam sem kar nekaj mente ~asa ubijal okleval, neposredno, ali saj so morale njegove “os
naj se jim pridru`im. Dan prej sem v tej isti judovski le~i kar knji`nici na prosektorsko pre- mizo. Tik preden jih je ub
biral ob{irno dokumentacijo o holokavstu in to je la odlo~ilo, v srce, je da vzel sem {e kratko “anamnezo”.
{el v Auschwitz.
Kako je mogla v du{i teh “zdravnikov” zdravni{k
Iz Auschwitza sem pri{el pretresen, zamorjen, njati tisti taka hip z sprevr`enost? najslab- Ali tem zdravnikom sploh
{im mo`nim mnenjem o ~lovekovi du{evnosti. Videli zdravniki? smo zlogla- Kako so dopustili, da je tudi v njih (ta
sno tovarno smrti, ki so jo dobro ohranili, zanamcem prevladal v svarilo. destruktivni [e nagon, o katerem je pisal F
bolj ta znana oznaka (tovarna smrti) velja za Auschwitz rej? Ali II je oziroma imel potemtakem Freud prav?
Birkenau (poljski Brzezince), ki so ga zgradili v In bli`ini. se spomnim Stal nedavnih sem na dogodkov v na{i neposredn
tisti znani plo{~adi med dvema `elezni{kima tiroma pa (natan~ni Ra{kovi} in Nemci Karad`i}? Oba zdravnika, pa {e psih
so namre~ omogo~ili dvema kompozicijama vlakov hkrati kovi} dovoz je za~el, ne- kar je Karad`i} dopolnil. V ~em se
posredno v sredino tabori{~a), kjer je potekala od selekcija Clauberga? (mi Oba bi rekli sta na~rtovala etni~no ~i{~enje,
tria`a) na delasposobne in tiste, ki so {li takoj na v plinske svoje poslanstvo komore. Nemo zdravnika, oba sta v druga~nos
sem zrl proti ohranjenemu, visoko obokanemu, portalu, prilo`nost, ki je za da sto- sprostita svojo destruktivnost. Pra
tiso~e pomenil vhod v smrt. In sem se spra{eval, prav. kako Tanatos se je moglo je v to nas in to dejstvo potrjuje vsa
zgoditi? In kako je mogo~e, da je to tako imenovano Zato selekcijo pa, ljudje, delal gojimo raje Erosa, ki zmore edini
zdravnik? In to samo po zunanjem videzu ljudi, ki tosa. so v kolonah korakali
mimo njega? In {e drugi zdravniki, ki so tu Pa osramotili sem zve~er, na{ v po- `idovski restavraciji, spet pos
klic. Ernst Grawitz, glavni zdravnik SS, ki je mer. skupaj In s dotaknila prof. Carlom se me je {e druga~e kot prej{ni
Claubergom in Horstom Schummanom na~rtoval in izpeljal vem joku groz- judovske violine sem zasli{al vso tragedi
ljivi projekt masovne sterilizacije (z namenom etni~nega roda, hkrati ~i{~enja). pa njihovo veli~ino, njihov neuni~lj
Clauberg je to po~el s posebej v ta namen izdelanim za to kemi~nim izku{njo iri- sem zapustil prelepo judovsko Qmest
In{titut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani objavlja prosto delovno mesto
zdravnika
za nedolo~en ~as, s polnim delovnim ~asom.
Pogoji:
Qkon~ana Medicinska fakulteta - smer splo{na medicina, Qopravljen strokovni izpit,
Qveljavna licenca Zdravni{ke zbornice Slovenije, Qdr`avljanstvo Republike Slovenije,
Qaktivno znanje slovenskega jezika, Qposkusno delo {tiri mesece.
Pisne prijave s kratkim `ivljenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev po{ljite v 30 dneh po objavi na naslov:
In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obve{~eni najkasneje v 30 dneh po kon~anem zbiranju prijav.
61
januar 2001 O ISIS

62
A K T U A L N O
Uvod
koristnost pri zdravljenju drugih bolezni, predvsem
mij, {e ni dokon~no ovrednotena.
Presajanje kostnega mozga se je v zadnjih desetletjih uveljavilo
Avtologna PKMC prihaja v po{tev v starosti do 60 let p
kot najuspe{nej{e zdravljenje poprej ve~inoma neozdravljivih bo-
z akutnimi levkemijami, diseminiranim plazmocitomom,
lezni krvotvornih organov, predvsem levkemij. V zadnjih letih se ta
novimi in ne-Hodgkinovimi limfomi. Njena koristnost
na~in zdravljenja uveljavlja vse bolj tudi pri zdravljenju nekaterih
ljenju kroni~ne mieloi~ne levkemije in predvsem soli
rakavih pa tudi drugih bolezni, na primerih avtoimunskih. Z upo-
novotvorb (rak dojk, neuroblastom, germinalni tumorj
rabo dejavnikov, ki pospe{ujejo nastanek in dozorevanje krvotvor-
dokon~no ovrednotena. Prav tako posku{ajo z avtolog
nih mati~nih celic (KMC), lahko s pomo~jo celi~nih lo~evalcev zbe-
zdraviti rezistentne oblike nekaterih avtoimunskih b
remo zadostno koli~ino KMC tudi iz periferne venske krvi. Ta po-
multipla skleroza, sistemski lupus, sistemska sklero
stopek lahko uporabimo pri alogeni~ni, {e bolj pa se je uveljavil pri
artritis itd.
avtologni presaditvi kostnega mozga. Prav tako je mo`no iz popkovni~ne
vene po rojstvu posteljice zbrati zadostno koli~ino KMC
za presajanje pri otrocih. Zaradi tega danes govorimo Na~ini zbiranja o presaditvi krvotvornih mati~nih celic
krvotvornih mati~nih celic (PKMC) in ne ve~ o presaditvi Kot `e omenjeno, kostnega lahko zbiramo KMC iz kostnega moz
mozga.
iz periferne krvi. Pri zbiranju KMC iz kostnega mozga
seg v operacijski dvorani v asepti~nih pogojih (slika
Na~ini presajanja krvotvornih mati~nih celic je darovalec praviloma v splo{ni anesteziji. Zaradi p
jevanja krvi ga moramo neposredno pred odvzemom hepa
Poznamo dva na~ina PKMC. Pri alogeni~ni PKMC je dajalec ose-
ti. Kostni mozeg, ki je pome{an s krvjo, odvzamemo
ba, ki je z bolnikom skladna v antigenih sistema HLA. Najve~krat so
punkcijami obeh zadnjih trnov ~revnice, tako da zbere
to najo`ji sorodniki (sestre, bratje). ^e bolnik nima sorodnega HLA-
8 koli~ino celic. Ciljna vrednost celic je ve~ z kot jedri/kg 2×10 pre
skladnega dajalca, pride v po{tev tudi presaditev skladnega nesorod-
jemnikove telesne te`e. ^e je potrebno, dodatno koli
nega dajalca, ki ga poi{~emo v mednarodnih registrih prostovoljnih
mozga odvzamemo {e iz sprednjih trnov ~revnic in v~a
darovalcev kostnega mozga. Danes je po svetu `e ve~ kot {est milijo-
ce. Pri majhnih otrocih lahko odvzamemo kostni mozeg
nov registriranih prostovoljnih nesorodnih darovalcev KMC. Prav
bij. Maksimalna koli~ina odvzetega kostnega mozga ozi
tako obstajajo po svetu tudi banke, v katerih hranijo zmrznjene KMC,
20 ml/kg daroval~eve te`e.
ki so jih zbrali iz postelji~ne krvi in ki so prav tako lahko primerne
Vse ve~ pa se uporablja tako pri alogeni~ni kot av
za nesorodno presaditev. Drugi na~in je avtologna PKMC, pri kate-
ditvi zbiranje KMC iz periferne krvi. V normalnih ra
ri presadimo v dolo~enem obdobju zdravljenja bolnikove lastne
ti~no KMC v periferni krvi ni in jih je potrebno mobi
KMC, ki smo jih zbrali in zatem shranili zmrznjene v teko~em dutologni
PKMC opravimo mobilizacijo obi~ajno s kombina
{iku.
statikov in dejavnika rasti granulocitne vrste - G-C
ni presaditvi pa darovalca stimuliramo le z dejavnik
Indikacije za zdravljenje s PKMC
da dose`emo zadostno {tevilo KMC v periferni krvi, je
Zaradi hitrega napredka in kratkega obdobja opazovanja trebno darovalca pri ne- stimulirati pet dni. Z zbiranjem p
katerih na~inih PKMC se indikacije za ta na~in zdravljenja dele` mati~nih hitro celic spre- (CD 34 pozitivne celice) v perif
6
minjajo.
1 odstotek oziroma absolutno {tevilo /L. ve~ kot 5 × 10
Alogeni~na sorodna prihaja PKMC v po{tev pri bolnikih KMC do staro- zbiramo s celi~nimi lo~evalci s postopkom citof
sti 55 let in je zdravljenje izbora pri akutnih 2). levkemijah, V celi~nem kroni~ni lo~evalcu se daroval~eva oz. bolnikova
mieloi~ni levkemiji, diseminiranem plazmocitomu, ~uje mielodisplasti~-
na sestavine najpogosteje z diferencialnim centr
nih sindromih in hudi aplasti~ni anemiji. stavina krvi, ki vsebuje KMC, se zadr`uje v lo~evalcu
Alogeni~na nesorodna prihaja PKMC v po{tev le pri bolnikih, ne vra~amo kiv
krvni obtok. Odvzem, lo~evanje in vra~a
so mlaj{i od 45 let in se zdravijo zaradi kroni~ne hkrati. mieloi~ne Da bi levkemije zbrali `eljeno koli~ino KMC, ve~inoma z
in nekaterih oblik mielodisplasti~nih sindromov. vanje Njena celic morebitna iz dvojnega krvnega volumna stimuliranega
ISIS O januar 2001
Presajanje kostnega
mozga - krvotvornih
mati~nih celic
Jo`e Pretnar, Dragoslav Domanovi~

A K T U A L N O
63
cionirano obsevanje celega telesa z io
`arki. Pri obi~ajni pripravi s kombina
in/ali obsevanja povzro~imo ireverzib
ro krvotvornih celic. Pri starej{ih b
tistih, ki potrebujejo ponovno presadit
intenzivna priprava preve~ toksi~na i
z visoko smrtnostjo. V tem primeru pri
{tev t. i. nemieloablativna transplant
na~inu zdravljenja se vzpostavi poleg
bolnikove hematopoeze {e daroval~eva
mo o me{anem himerizmu. Pri tem na~inu
je pomemben dejavnik reakcija presadka
kemiji oz. malignomu. Nosilec te reak
roval~evi limfociti T.
Zapleti po presaditvi
Tako kot vsako intenzivno zdravljenj
ljajo tudi PKMC {tevilni zapleti. Gled
javljanja jih lahko delimo na zgodnj
Zgodnji zapleti se pojavijo v prvih 1
PKMC. Kasni zapleti se pojavljajo po
lahko pa tudi po ve~ desetletjih. Med
Odvzem kostnega mozga v operacijski dvorani
..................................................................................................
zaplete v zgodnjem obdobju sodijo bakt
bolnika. Postopek traja ve~ kot tri ure. Pri citoferezi glivi~ne oku`be nastanejo ter za- pri alogeni~ni PKMC akutna re
pleti najpogosteje zaradi ote`ko~ene venepunkcije, proti posebej gostitelju pri bol- - aGVHD (acute graft versus host
nikih po ve~kratnem citostatskem zdravljenju ali ske pa in zaradi glivi~ne dodaja- oku`be se pojavijo predvsem v obdo
nja raztopine proti strjevanju krvi, kar ima lahko penije, za posledico ki traja pribli`no po- dva do tri tedne. Bolni
manjkanje kalcija. Zaplete uspe{no re{ujemo z uporabo titi pred venskih temi ka- oku`bami z razli~nimi sistemi izola
tetrov ali z zmanj{anjem hitrosti lo~evanja celic no oziroma uporabo dodajanjem protibakterijskih in protiglivi~nih
kalcija darovalcu oz. bolniku. Pripravke KMC lahko GVHD tudi je posledica dodatno neskladnosti med prejemnikovimi
pre~istimo s postopkom imunomagnetne osamitve CD ~evimi 34 pozitiv- transplantacijskimi antigeni izven sistema
nih celic. Pri alogeni~ni PKMC na ta na~in lahko ko zmanj{amo razli~no mo`- intenzivno, najpogosteje prizadeti org
nost za nastanek reakcije presadka proti gostitelju, in ~revo. pri Za avtologni reakcijo so odgovorni limfociti T v
PKMC pa na ta na~in lahko zmanj{amo kontaminacijo GVHD presadka se kljub z profilaksi z imunosupresivnimi zdrav
malignimi celicami.
steje uporabljamo kombinacijo ciklosporina in met
Krvotvorne mati~ne celice, zbrane bodisi iz kostnega javi pri mozga 25 odstotkih ali iz bolnikov po sorodni alogeni
periferne krvi, bolniku transfundiramo v periferno tem veno. ko je V pri primeru nesorodni alogeni~ni PKMC ta odstote
neskladnosti v sistemu krvnih skupin ABO po potrebi zdravljenju odstranimo je smrtnost aGVHD {e vedno relativno v
plazmo in/ ali eritrocite. ^e gre za avtologno obdobju PKMC, po so odvzemu pogostej{e virusne oku`be, predvsem je
izoliramo mononuklearne celice in jih po posebnem sticijska postopku plju~nica, zmrz- ki jo povzro~a citomegalovir
nemo in shranimo v teko~em du{iku. Tako zmrznjene mu celice zdravljenju so upo- s protivirusnimi zdravili (ganciklo
rabne ve~ let. Neposredno pred presaditvijo jih odmrznemo smrtnost te in plju~nice trans- {e vedno zelo velika - med 6
fundiramo v periferno veno.
V kasnem obdobju se lahko razvije tudi kroni~na GVH
Krvotvorne celice lahko zberemo tudi iz popkovni~ne cijo so vene odgovorni iz po- limfociti T, ki so se razvili i
stelji~ne krvi neposredno po rojstvu posteljice. Bolezen Zbrane se celice ka`e lahko s klini~nimi znaki avtoimunskih bo
uporabimo za sorodno alogeni~no presaditev, lahko miozitis, pa jih sicca shranisindrom,
biliarna ciroza). Kroni~n
mo v banki in jih uporabimo tudi za nesorodno alogeni~no mo uspe{no presadi- prepre~evati, zdravimo jo z imunosupre
tev. Ta na~in zdravljenja {e ni splo{no uveljavljen. vili. Smrtnost je velika, predvsem zaradi oku`b, k
lovanja imunosupresivnih zdravil in so~asne okvare
Priprava bolnika na presaditev -
sti zaradi same kGVHD. V prvih letih po presaditvi
do ponovitve levkemije oziroma druge maligne bole
kondicioniranje
tere je bila PKMC opravljena. V takih primerih priha
Kondicioniranje bolnika predstavlja pravzaprav ljenje intenzivno s transfuzijo daroval~evih limfocitov, ki s
zdravljenje bolezni in obenem imunosupresijo. Kondicioniranje cijo presadka proti je levkemiji oz. malignomu ali pa
do neke mere odvisno tudi od bolezni in na~ina PKMC na retransplantacija. - alogeni~na Med druge kasne zaplete sod
oziroma avtologna. Obi~ajno bolnika pripravimo pri na presaditev malih otrocih, s okvara endokrinih `lez, katara
kombinacijo ve~ citostatikov ali pa vklju~imo v shemo ve~ja priprave pogstost frak- sekundarnih tumorjev.
V
januar 2001 O ISIS

64
A K T U A L N O
Zgodovina presajanja krvotvornih mati~nih
celic v svetu in pri nas
kakr{ne koli kadrovske okrepitve. Zato je razumljivo,
ni nara{~alo tako kot drugod po svetu, temve~ je vrsto
premenjeno. V letu 1996 smo s pomo~jo Carrerasove fond
Prvi poizkusi z zdravljenjem s PKMC segajo v ni~nega pozna petdeseta centra pri~eli z adaptacijskimi deli, s kater
leta prej{njega stoletja. Tako je Thomas v ZDA opravil tri prostore leta 1957 namenjene prve za PKMC. Od januarja 1989 do ko
presaditve pri bolnikih z akutno levkemijo, Mathe bra v 2000 Franciji smo opravili pa je 118 PKMC, od teh veliko ve~ino
leta 1959 opravil presaditev pri po{kodovancih, bolnikih. ki so prejeli V Ljubljani kriti~no {e vedno ne opravljamo PKMC n
dozo sevanja v nesre~i v jedrskem reaktorju v Vin~i skladnih pri dajalcev Beogradu. in zato te bolnike {e po{iljamo v
Prvo presaditev kostnega mozga je v Sloveniji opravil Ljubljanska v Mariboru skupina `e za PKMC je od leta 1991 ~lan
leta 1960 ^ernel~ pri bolniku z akutno levkemijo Group in o for tem Blood poro~al and Bone Marrow Transplantation (EBMT
leta 1962 v Zdravstvenem vestniku. Zaradi {tevilnih redno imunolo{kih dejavno sodelujejo za- na letnih sre~anjih skupine
pletov zaradi nepoznavanja sistema HLA pa se je pizacijo PKMC uveljavila tkiv pri Zavodu republike Slovenije za tran
kot uspe{en in relativno varen na~in zdravljenja register {ele v sedemdesetih
slovenskih prostovoljnih nesorodnih darova
letih prej{njega stoletja, ko je bilo mo`no identificirati mozga Slovenija-donor, ustrezne HLA ki je povezan z vsemi svetovn
skladne darovalce KMC.
Preko teh registrov i{~emo nesorodne dajalce kostnega
Z uporabo novih antibiotikov, na~inov imunosupresivnega
venske bolnike. Leta 1995 smo opravili tudi prvi odv
zdravljenja, uporabo dejavnikov, ki pospe{ujejo mozga nastanek slovenskega in dozo- nesorodnega dajalca za bolnika v Z
revanje krvotvornih celic, se PKMC uporablja pri zdravljenju vse ve~
bolezni. Prav tako se zvi{uje starostna doba bolnikov, Zaklju~ek pri katerih pride
PKMC v po{tev. Zato {tevilo centrov in {tevilo bolnikov, ki jih zdra-
Alogeni~na in avtologna PKMC sta postali v zadnjih
vimo na ta na~in, skokovito nara{~a. Tako je leta 1973 v Evropi 8
uveljavljena na~ina zdravljenja predvsem bolezni krv
skupin opravilo 16 alogeni~nih PKMC, leta 1983 je 97 skupin opra-
votvornih organov. [tevilo opravljenih presaditev v
vilo 1.353 presaditev, leta 1999 pa je ve~ kot 450 skupin iz 46, ve~i-
izven evropskih dr`av strmo nara{~a, prav tako pa {t
noma evropskih dr`av, ki so vklju~ene v EBMT (European Group
kjer ta program opravljajo. Program alogeni~ne in avt
for Blood and Marrow Transplantation) opravilo `e ve~ kot 20.000
izvajamo v Sloveniji od leta 1989. V zadnjih letih s
presaditev. Med temi je pribli`no tretjina alogeni~nih PKMC, dve
kapacitet Centra za transplantacijo kostnega mozga n
tretjini pa avtolognih. Pri pribli`no 50 odstotkih alogeni~nih in ve~
oddelku za hematologijo bistveno pove~ali {tevilo pr
kot 90 odstotkih PKMC so uporabili KMC, zbrane iz periferne krvi.
smo lani in letos opravili `e ve~ kot 20 presaditev.
V biv{i SFR Jugoslaviji so s PKMC pri~eli `e leta 1983 v Zagrebu.
jemo po {tevilu presaditev na milijon prebivalcev {t
Ker je bilo `e takrat o~itno, da en sam center za celotno dr`avo ne bo
skim dr`avam in transplantacijskim centrom. Q
zado{~al, smo v naslednjih letih pri~eli s pripravami na presaditve
tudi v Ljubljani. Skupino so sestavljali strokovnjaki Klini~nega cen-
Literatura:
tra, Onkolo{kega in{tituta in Zavoda za transfuzijo krvi. Prvo av-
Pretnar J., Bohinjec M., ^ernel~ P., Luki~ L., Zwitter M.: Presaditev k
tologno PKMC smo izvedli v januarju 1989. @e v istem ljenju letu levkemij smo - na{e pri-prve
izku{nje. Zdrav. vestn. 1990; 59: 265 - 26
~eli opravljati tudi alogeni~ne PKMC, sprva pri odraslih Pretnar J.: bolnikih, Presajanje krvotvornih v
mati~nih celic. Zdrav. vestn. 199
naslednjih letih pa v sodelovanju s Hemato-onkolo{ko Pretnar kliniko J.: Prepre~evanje Pedia- in zdravljenje oku`b pri bolnikih po presad
nih celic. V. BeoviÊ B., ^ernel~ P., ^i`man M., ^ufer T. Eds. Febrilna
tri~ne klinike tudi avtologne in alogeni~ne PKMC pri otrocih. S pre-
1996; 35; suppl 7: 123-9.
saditveno dejavnostjo smo pri~eli v improviziranih prostorih in brez
ISIS O januar 2001
Pretnar J., Zver S., Benedik - Dolni~ar M.: Na{e izku{nje p
nikov s kroni~no mieloi~no ter akutno levkemijo z alogeni~no
votvornih mati~nih celic. Zdrav. vestn. 1998; 67 (suppl 1):
Zakotnik B., Pajk B., Pretnar J.: Zdravljenje solidnih tumo
mi odmerki citostatikov in avtologno presaditvijo krvotvorni
Zdrav. vestn. 1998; 67 (suppl 1): 19-22.
Pretnar J.: Transplantacija kostnega mozga. V. Letonja Avse
plantacija, sodoben na~in zdravljenja. Zbornik predavanj in
ribor 1998: 179-82.
Pretnar J.: Presaditev krvotvornih mati~nih celic - koristi
V. Ed. Imunologija in klinika. Med. razgl. 1998; 37; suppl
Pretnar J.: Posebnosti bolnikov po presaditvi krvotvornih
Gubina M., Dolin{ek M., [kerlj M. Eds. Bolni{ni~na higiena.
kulteta, Katedra za mikrobiologijo in imunologijo; Ljubljan
Pretnar J., Prelo`nik Zupan I., Zver S. et al. Na{e izku{n
diseminiranega plazmocitoma s presaditvijo avtolognih perif
nih mati~nih celic. 1. kongres hematologov in transfuziologo
narodno udele`bo. Med. razgl. 2000; 39: suppl.5: 129-32.
Zbiranje krvotvornih mati~nih celic iz periferne
krvi s pomo~jo celi~nega lo~evalca
................................................................

ZANIMIVO
* Spomini pediatra na kirurga
profesorja Bo`idarja Lavri~a
Pavle Kornhauser
* Prispevek posve~en spominu na stoletnico njegovega rojstva
Uvod
pozdravil izbiro teme, zlasti pa iz
nega sodelavca. Profesor Lavri~ je
Ni mogo~e oporekati, da lahko ima nek na
le strokovno odli~en prispevek, t
videz nepomemben dogodek, rekli bi kar “na-
podprl razvoj nove specializacije
klju~je”, globoke in trajne posledice, ne le v `iv-
za razvoj kirurgije. Za anesteziolo
ljenju posameznika, temve~ tudi za razvoj dru`-
pri nas v povojih, je bilo to zgodo
be, za razvoj znanosti in {tevilnih drugih podro-
janje!
~ij ~lovekovih dejavnosti. Seveda, v ustreznem
Beseda je dala besedo. Nenadoma je
okolju in ob pravem ~asu. Zgodbe, ki jih bom
sor spremenil vsebino pogovora: “Al
opisal in raz~lenil, so povezane z osebnostjo ob-
{im, da boste pediater?”, me je pob
likovalca in prvega predstojnika Kirur{ke klini-
~e bi pri{li vsak dan na na{ otro{k
ke v Ljubljani, profesorja dr. Bo`idarja Lavri-
pregledali male bolnike ter nam kiru
~a, in njegovim vplivom na razvoj nove inter-
vedali svoje mnenje o njihovem zdrav
disciplinarne stroke pri nas - kirurgije otroka.
stanju in o poteku zdravljenja?”
Poudaril naj bi, kako me je profesor Lavri~ spre-
In tako se je za~elo moje sodelov
jel kot pediatra na Kirur{ko kliniko in kaj smo
rurgi pred ve~ kot {tiridesetimi
uresni~ili po njegovih zamislih.
poudarim, da sem prav v tem ~asu op
Pisati spomine na dogodke izpred {tiride-
“specialisti~no kro`enje” v ljublja
setih let seveda ne more biti enako zanesljivo,
ni{nici, kjer me je primarij dr. Bo
kot ~e bi jih sproti zapisoval in potem objavil.
- partizanska zdravnica, izredna o
Marsikaj pomembnega je izbrisal prof. ~as, dr. za Bo`idar sko- Lavri~
“pri vizitah” nekajkrat opozorila
raj eno `ivljenje dolgi ~asovni ..............................................
razdalji. Neka-
zgodnjega odkrivanja tistih priroje
tere misli oblikuje{ iz dana{njega zornega kota, pri kakor novorojen~ku, jih `eli{ ki videti so brez kirur{kega posega nez
sedaj. ^eprav se zavedam te nevarnosti, so moji spomini njem. V na knji`nici za~etek dela Ginekolo{ke klinike sem na{el o
na otro{kem oddelku Kirur{ke klinike {e vedno zelo ameri{kega `ivi, morda otro{kega bolj kot kirurga iz slovite Harvardske
na katero koli drugo obdobje iz moje strokovne stonu, dejavnosti. Stephana Kot Grosa, mlad ki sem ga, kak{no naklju~j
zdravnik, {e specializant pediatrije, namre~ nisem govorom nadaljeval s profesorjem dobro ute- Lavri~em z velikim zanimanje
~ene prakse, temve~ sem za~el orati ledino na novem za~etka podro~ju do konca. klini~ne- In med prebiranjem snovi sem ra
ga otro{kega zdravstva, ki ni imela, ne v tujini malo ne pri podatkov nas, ustrezne je o diagnostiki tra- in terapiji s stali
dicije, znanja in organizacijskih izku{enj. koristno bi bilo za otroka - kirur{kega bolnika,
racijsko in pooperacijsko vodenje vklju~il ponud- pediate
bo profesorja Lavri~a takoj sprejel in sklenil pog
Prvo sre~anje s profesorjem Lavri~em
niko za dve uri dela v rednem delovnem ~asu. Profes
In medias Naj res. sedaj ponazorim svoje prvo sre~anje nil, da s profe- so pred menoj ob~asno konziliarno prihajal
sorjem Lavri~em. Bilo je na jesen leta 1957. Najavil lek Kirur{ke sem se pri klinike njegoasistentka
Ana Hawlina in pozne
vi tajnici, starej{i in zelo uglajeni Tr`a~anki. Konjajev, Pred seboj vendar {e danes je njuno vi- redno sodelovanje zamrlo
dim profesorja Lavri~a, ki je sedel v {irokem usnjenem fotelju za veliko,
urejeno pisalno mizo. Z nasmehom me je pozdravil Moje prve in takoj izku{nje sva na otro{kem
za~ela pogovor o namenu mojega obiska: profesor naj bi napisal
uvodnik za revijo Pro medico, ki sem jo tedaj urejal. oddelku Tema kirurgije je bila
pomen anesteziologije za razvoj kirurgije. Za prispevek Otro{ki me oddelek je navKirur{ke
klinike je bil po drug
du{il prvi zdravnik na kliniki, ki se je posvetil name{~en tej novi v stroki, dveh sobah, primaeni
manj{i - za pribli`n
rij Drago Ho~evar. [e kot sta`ist sem ga spoznal ve~ji kot - neutrudnega
za pribli`no 12 bolnikov, imel je ~ajno ku
klini~nega zdravnika, ki je zagovarjal razvoj te vozel. nove vede Vsi v prostori medicini. so bili na podstre{ju stavbe,
Do tedaj so dajale splo{no narkozo priu~ene medicinske potresu konec sestre devetnajstega ali
stoletja. Dvigala seved
mladi kirurgi. In ker je LEK financiral to revijo, ne namembnega tovarna pa prostora je imela za prevezovalnico, za rekre
v programu proizvodnjo du{ikovega oksidula, je za uredni{ki osebje. odbor
67
V
januar 2001 O ISIS

68
Z A N I M I V O
Oddelek je imel odli~ne, po`rtvovalne otro{ke negovalke, s katerimi
sem od prvega dne strokovno uspe{no sodeloval. V slu`bo so
prihajale {e pred {esto uro zjutraj, da bi otroke uredile “za vizito”.
Spominjam se neutrudne in vedno dobrovoljne sestre Fani (pred
dnevi sva na kliniki obujala spomine, tudi na sr. Ivanko, sr. Jelko ter
sr. Angelco, ki jih ni ve~ med `ivimi). Z njihovo pomo~jo sem uvajal
pediatri~ne pridobitve takratne medicine: razdeljevanje obrokov iz
mle~ne kuhinje, uvajanje razli~nih diet, zdravljenje z antibiotiki in z
infuzijami, izbolj{ali smo higienske pogoje hospitalizacije ter postopoma
posodabljali bolni{ni~ne prostore, namenjene otrokom. Ker
so bile v zimskem ~asu sobe mrzle, smo kmalu napeljali trofazni elektri~ni
tok, da smo lahko namestili grelce. [e danes vidim glavno in-
{trumentarko klinike sr. Livijo (osebo, ki ji je profesor Lavri~ popolnoma
zaupal in je desetletja imela tehtno besedo pri organizaciji klinike),
kako me je o{vrknila, zakaj nisem zadovoljen z obstoje~im, ali
je res treba razbijati zidovje...
Pogled na bolni{ko sobo otro{kega oddelka Kirurgi~ne kli-
Odnosi na nike* (posnetek iz leta 1962)
Kirur{ki kliniki ........................................................................
so bili strogo hie-
* Uradni naziv klinike do leta 19
rarhi~ni: brez
vednosti predda
smo diagnosticirali npr. Hirschsprungovo bolezen
stojnika se congenitum), ni
je sam prevzel poseg. Uporabil pull through je na~in
smelo spremeni(potegni
skozi) - resekcijo prizadetega segmenta ~re
ti ni~esar. Ker ke. pa Enkrat je v kirur{ko ekipo vklju~il tudi urolog
nisem bil kirurg, kovca, zaradi po{kodbe se~evoda. Pooperacijsko “in
je profesor o~it- zdravljenje pa je prepustil meni - pediatru. Zlasti
no z naklonjerojene
zapore po`iralnika je bila uspe{nost zdravlje
nostjo opazoval ljivost je bila zelo velika. Novorojen~ki so prihaja
moje ukrepe ponoma
{ele drugi, tretji dan po rojstvu, `e z aspira
sodabljanjaintenzivne
terapije s priklju~itvijo otroka na umetn
otro{kega oddeltakrat
{e ni bilo. “Torkove glavne vizite” (ki jih j
ka. Anekdoti~na gov naslednik profesor Guzelj - otroci so ga zaradi
so bila njegova voljnosti klicali “stri~ek”, za njim tudi profesor Be
nasprotja z in- pomembne za razvoj otro{kega oddelka Kirur{ke klinike
ternistomprofesorju so na vizito pri{li vsi njegovi najtesnej{i sod
sorjemTav~ardol`eni za vodstvo posameznih oddelkov, specialisti
jem. Medtem kocializanti.
Vsi skupaj smo se komaj stla~ili v otro{
so internisti To po- so bile “klasi~ne vizite”, ki jih je danes povozi
Pogled na bolni{ko sobo za otroke operasodabljali stavbo tah” na otro{kem oddelku je profesor sedel k nam, p
tivnega oddelka Ljubljanske bolni{nice interne klinike, kavo, kar je bila odli~na prilo`nost za pogovore, me
pred 2. svetovno vojno (Vir: Rijavec L, Ljub- je profesor La- mu lahko razlo`il na~rte za posodobitev in raz{irite
ljanske bolni{nice, 1960, str. 64.)
vri~ menil, da delka je in dosegel njegovo soglasje.
.......................................................... bolj racionalnoDo
novogradnje - prizidka k otro{kemu oddelku Kiru
po~akati na gradnjo nove ljubljanske bolni{nice. ke Pripovedovali - je pri{lo {ele so, nekaj let pozneje (kliniko je te
da je njegov najtesnej{i sodelavec, takrat {e docent Martin Milan Benedik), @umer, ko mi je uspelo iz namenskega invest
izkoristil prilo`nost, ko je bil profesor Lavri~ da na takratne ve~tedenskem ljubljanske po- ob~ine Center pridobiti dena
tovanju z mar{alom Titom po Indoneziji, da je k prvega nevrokirur{kemu
dvigala na kliniki do otro{kega oddelka v dru
oddelku prizidal prevezovalnico.
ju in za izgraditev t. i. {ok sobe za otro{ki oddelek
Moji stiki s profesorjem Lavri~em so bili omejeni prva na namensko dneve, zgrajena ko je “intenzivna terapija” za otro
pri{el pogledat bolnike, ki jih je sam operiral, `avi potem in na ena tako prvih imeno- v Evropi. V prizidku smo pridobil
vane “glavne vizite”, ki so bile praviloma ob torkih igralnico zjutraj, in bolni{ni~no ter na {olo ter za manj{o teraso.
seje (sicer zelo redke) strokovnega kolegija Kirur{ke Profesor klinike. Lavri~ Vsake- je vodil tudi dnevni jutranji rapor
mu od teh sre~anj `elim posvetiti nekaj pozornosti. klinike, Profesorja na katerem La- so se obvezno morali zbrati vsi
vri~a so o~itno zanimale redke prirojene napake bili prebavil, bolj formalni ki so bile sestanki, ki so se podalj{ali, ~e
brez kirur{kega posega nezdru`ljive z `ivljenjem. cijski @ilnih zapisnik. operacij In ali {e naslednji podatek: ~eprav ura
operacij na srcu se pri otrocih ni lotil, ~eprav sorja se je Lavri~a temu podro~ju {e nisem bil vodja oddelka (na ta polo`
posvetil v zadnjih letih `ivljenja pri odraslih. val Ko {ele smo mu profesor poro~ali, Guzelj leta 1965, ko sem se s poln
ISIS O januar 200110

Z A N I M I V O
likovala po ljubljanskem vzoru. (Le v splo{ni boln
marij Edo Lakner - po vzoru zagreb{ke in beograjsk
ko kirurgijo - vztrajal pri “klasi~ni“otro{ki ki
desetletje pozneje je profesor Benedik tudi uradn
ljubljanske kirurgi~ne klinike, ko je na vpra{an
zdravstvo, ali naj se odobri specializacija iz spl
je, odgovoril negativno.
S profesorjem Lavri~em pediatri nimamo skupnih st
jav. V zadnjih letih njegovega predstojni{tva sem b
na kliniki in tudi premlad, da bi predlagal in prip
vek. Snovi pa je bilo, kot se je pozneje pokazalo,
ni bila obdelana. Lastne izku{nje s podro~ja kirurg
peracijski rezultati, so kar terjali skupne objave
smo pediatri skupaj s kirurgi razli~nih o`jih speci
nem obdobju obdelali in objavili v doma~em tisku (z
“[ok soba” na “Stari otro{ki kirurgiji”, zametek bodo~ega
podiplomskih predavanj kirurgije, v Zdravstvenem v
centra za intenzivno terapijo otrok Pediatri~nega oddelka
dente v Medicinskih razgledih, v pediatri~nih ~aso
kirur{kih strok Klini~nega centra.
.................................................................................................. jem tisku) skoraj vse zna~ilne kirur{ke bolezni ot
na prirojenih napakah ter pooperacijskih nujnih st
smo sodelovali s predavanji na seminarjih, simpozi
som zaposlil na kliniki), sem bil vabljen na vse Razvili seje strokovnega smo “enotno komedicinsko
doktrino” za to podr
legija. (Danes bi se od vseh takratnih {efov oddelkov Zanimiv poteka in zna~ilen teh se- je bil odnos nekaterih “klas
stankov lahko spomnil le {e profesor Ko{ak!) Za rurgov” mladega iz pediatra tujine do mene in mojih sodelavcev. here- Zan
so bila ta vabila vsekakor ~ast in tudi obveznost! tiki , saj smo z ljubljanskim modelom kirurgije pok
razvoja stroke. Kljub temu smo bili vabljeni na m
Razvoj ljubljanskega modela
grese tudi kot predavatelji, osebno sem postal ce
telj {tevilnim “otro{kim kirurgom”. Nekatere smo p
“kirurgije otroka”.
ljano, kjer so demonstrirali lastne metode operaci
Danes se lahko spra{ujemo, zakaj je prav v ljubljanski fesor Fritz bolni{nici Rehbein, starosta otro{kih kirurgov in
(pozneje preimenovani v Univerzitetni klini~ni center) ga mednarodnega uspelo ure- zdru`enja, je v Klini~nem centru ne
sni~iti tako uspe{no skupinsko delo kirurgov in operiral pediatrov otroke in kateri s Hirschsprungovo boleznijo, asist
dejavniki so vplivali, da je pediater organizacijsko dislav prevzel Pegan, danes vodstvo predstojnik Kirur{ke gastroent
nekega kirur{kega oddelka, celo na kliniki, saj teh in potem nalog v dotlej na{o spominsko {e nik- knjigo zapisal zgodovins
“^ejer
ni dobil. Brez stali{~a profesorja Lavri~a, prav lahko sem bi klasi~ni dejali brez otro{ki nje- kirurg in je zame va{a po
gove vizije razvoja kirurgije, tega ne bi mogli da uresni~iti.
ste odprli pot v bodo~nost, ki bo v Evropi prido
Profesor Lavri~ je kot predstojnik enovite kirurgije ce”. Generalni oblikoval direktor od- SZO dr. Halfdan Mahler pa nam
delke o`je usmerjene kirurgije, ki so se v KC petindvajset nanje z mislijo, let pozneje da z uvajanjem novih organizacijsk
utrdili kot samostojne klinike. V {tevilnih dr`avah delamo Evrope, za dobro zlasti zdravja v otrok povsod po svetu. V
Franciji, so se `e v prvih desetletjih prej{njega knjigi stoletja imamo pojavili podobna pri~evanja prvi {tevilnih obiskova
oddelki za “otro{ko kirurgijo”, v katerih so se nikov, nekateri ne kirurgi le kirurgov pos- in pediatrov, z vseh petih c
vetili zna~ilnim boleznim v otro{tvu in so jih (po)zdravili Moji spomini s s kirur{- podro~ja interdisciplinarne strok
kim posegom. Za uspe{nost zdravljenja je bila to ne velika bi bili pridobitev,
popolni, ~e ne bi poudaril sklica in vo
zlasti v diagnostiki in operacijski tehniki pri nega hudih simpozija prirojenih (kongresa) napa- intenzivne terapije otr
kah. Ko pa je pri{lo do delitve splo{ne kirurgije 1981 na usmerjene v Cankarjevem veje, domu. je Prvi~ doslej so se zbral
splo{ni otro{ki kirurg moral {e vnaprej obvladovati tenzivisti” razli~na in podro~ja njihovi sodelavci iz 47 dr`av vseh
kirurgije in ni ve~ mogel enakovredno spremljati o razvoja tej novi posamez- veji medicine tudi na podlagi na{ih - lj
nih strok. “Otro{ki kirurgi” so {e naprej operirali To je tako bilo abdominal-
veliko priznanje za na{o medicino, za l
ne, torakalne kot tudi urolo{ke male bolnike, lotevali center. Ponovno so se hudih naj poudarim: tudi tega kongresa
po{kodb in celo nevrokirur{kih posegov. ^etudi so vizije se nekateri profesorja v ve~jih Lavri~a!
bolni{ni~nih sredi{~ih opredelili za o`ja podro~ja, so v ~asu de`urne
slu`be morali obvladati vse kirur{ke specialnosti. Kirurgi in njihovi sodelavci, ki so na kliniki
Profesorju Larvi~u tak{na dejavnost splo{nega otro{kega kirurga
ni bila smotrna, njegova odlo~itev je bila daljnovidna: prevzeli otroka operacijsko naj opezdravljenje
otroka
rira glede na osnovno kirur{ko bolezen o`je specializirani Postopoma so kirurg. se nekateri kirurgi iz `e oblikova
Hudomu{no je {e pripomnil: “Otro{ka kirurgija ” je “otro~ja kirurgi- kirur{kih oddelkov klinike vse bolj posve~ali kiru
ja”. S tem je pri nas zavrl specializacijo kirurga na za obse`nost “otro{ko te kirurgi- dejavnosti tudi s polnim delovnim
jo” in se je kirurgija otroka tudi v splo{nih bolni{nicah da jih navedem. Slovenije ob-
69
V
januar 2001 O ISIS

70
Z A N I M I V O
Na terasi prizidka otro{kega oddelka Kirurgi~ne klinike v
Prof. dr. Martin Benedik s soprogo Majdo, pediatrinjo
........................................................................ Ljubljani. Sedijo (z leve proti desni): kirurg dr. Ivan Vid-
Za podro~je torakalne kirurgije je to nalogo prevzel
mar, oddel~na
Martin
v. med.
Be-
sestra Vida Ro`anc in avtor prispevnedik,
pozneje skupaj s svojim asistentom Janezom
ka; stojijo
Orlom.
med.
Naj
sestre
{e
Angelca Kramberger, Marija Tomi~,
dodam, da je profesor Benedik tudi kot predstojnik
Marija
in naslednik
[irola, Francka
pro-
Rupnik, Ivanka Omejc, Fani [onc,
fesorja Lavri~a kazal posebno zanimanje za razvoj
Marjeta
kirurgije
Tololeski
otroka
in vzgojiteljica Zalka Mateli~.
........................................................................
in seveda tudi za posodobitev otro{kega oddelka klinike. Ne v negativnem
smislu se tu potrjuje znani “Cherchez francoski la rek: fem- ~eni otroci so se zdravili na pediatri~ni kliniki. (I
me” - v prevodu: i{~ite `ensko (ki ti~i za tem), stike saj s je profesorjem bila njegova Mirkom Dergancem zaradi na~rtovan
soproga Majda odli~na pediatrinja.
skega centra v novogradnji osrednje bolni{nice).
Urologijo je vodil takrat primarij Slavko Rakovec, In {e ne le o sodelovanju nesporna z nevrokirurgi. [e v obdobju p
avtoriteta na tem podro~ju kirurgije, temve~ tudi vri~a velika je bil osebnost to dr. inAnton
^as, zelo zanimiva in razg
odli~en pisec strokovnih prispevkov. Bil je pobudnik s katerim t. i. sem podiplom- se, ~e je bil razpolo`en, lahko dolgo p
skih te~ajev kirurgije za zdravnike splo{ne medicine wigu in van jih Beethovnu, je vodil sicer pr- je lahko kon~al “vizito” tud
vih nekaj let. (Z njim sem tesno sodeloval od vsega besede. za~etka, Pozneje po njegovi je prevzel naloge otro{kega nevrokirur
upokojitvi sem prevzel vodstvo teh seminarjev in tiska mer, ki kirur{kih je vgradil zbor- prvo Pudenzovo valvulo pri otroku.
nikov za dvajset let!). Otro{ki urologiji se je `e Klun kmalu je prevzel po specializaciji
zahtevne nevrokirur{ke posege pri otr
posvetil dr. Janez Drobni~. Lahko re~em, da je postal [e sedaj “legenda” vidim pred med seboj pribli`no 7-letnega bistrou
na{imi zdravniki, glede na delovno storilnost, u~inkovitost vodeno glavo, in ki uspe- so ga na glavni viziti vpra{ali: “Pov
{nost, pri tem pa je bil dober in skromen kolega. postati, ko bo{ velik!” Brez pomisleka je odgovoril:
Za podro~je abdominalne kirurgije so se zdravniki Na{tevanje sicer menja- sodelavcev otro{kega oddelka na Kirur{k
vali, najdlje in v odli~nem spominu nam je ostal bilo dr. seveda Du{an Müller, nepopolno, ~e ne bi poudaril vloge aneste
ki se je pozneje opredelil za sr~no kirurgijo. Njegov {em vsakdanjem takratni {ef, delu poz- in tudi za strokovni razvoj nas
neje predstojnik Klinike za abdominalno kirurgijo spominjam profesor se, Vladi- ali je {lo za dogovor, uveljavilo pa s
mir @akelj, je prevzel le najbolj zahtevne posege pediater (prav tako predoperacijsko kot pro- pregledal vsakega otroka, sp
fesor Benedik). Vladimirja @aklja se spominjam kot ~rtovano” izredno operacijo. preu- (V stari stavbi klinike na Zalo
darnega zdravnika, ki je bil dan in no~ takoj pripravljen tve v osrednjo svetovati, novo bolni{ni~no ~e
stavbo leta 1974, poz
smo ga poklicali. (Naj ne bom preve~ krivi~en, ~e no poudarim Univerzitetni razli~klini~ni
center, pediatri popoldansk
nost nekaterih konziliarnih zdravnikov drugih specialnosti, be nismo opravljali). ki smo Z anestezistko dr. Darinko Soba
jim po{iljali “listke za konziliarni pregled” in prva so profesorica se pojavili te {ele stroke na- na ljubljanski Medicinski
slednji dan (ali celo pozneje ...). Za nekaj let, posvetoval `e v ~asu v predstojni{tva
primerih, ko sem npr. ugotovil prirojen
profesorja Benedika, je abdominalne bolnike na otro{kem ko, ob {okovnih oddelkustanjih
ipd. Za uspe{no sodelovanje v
prevzel prim. dr. Ivan Vidmar, prej voja{ki zdravnik, ka na operacijo potem, takrat je bilo velikega pomena, da se je o
asistent, dr. Stane Repše ter prim. dr. Pavel Abrami~. otro{ki anesteziji posvetila dr. Nasta Delak. S pose
Otro{kemu oddelku kirurgije je ostal skoraj {tirideset za du{evnost let zvest otroka, travs
{irokim strokovnim znanjem in
matolog primarij Jo`e Stare. ([e pred kratkim smo jo, ga po`rtvovalno {e lahko sre- in nikoli `aljivo je primarij Delak
~ali v beli halji na polikliniki, ~eprav je bil `e nje v in osmem spo{tovanje desetletju vseh `ivna
otro{kem oddelku. Njena vl
ljenja!). Odlo~en, hiter pri postavitvi diagnoze za in nas na~ina pediatre zdravlje- {e bolj pomembna, ko smo za~eli deja
nja, nikoli `aljiv, zgovoren, priljubljen pri osebju dro~ju (zlasti intenzivne pri terapije medi- otroka, zlasti nam je bil
cinskih sestrah...). Tak{ne sodelavce celo velika katerih klinika posegih, lahko kot pre-so
uvajanje katetra v velike `i
{teje na prste ene roke.
ipd. @al je primarij Delak mnogo prezgodaj “zapustil
Sr~ne kirurgije takrat pri otrocih v Ljubljani zaposlila {e niso poznali. na Onkolo{kem Ope- in{titutu.
ISIS O januar 200110

Z A N I M I V O
valnic za po{kodbe v pritli~ju stavbe je bil, tudi
tva tovarne zdravil Krka, narejen prvi operacijsk
prostori za predpripravo in zbujanje, zlasti za po
in novorojen~kih. Tako je odpadlo zamudno in nepri
`anje otrok v centralni operacijski blok. Za uspe
in za pre`ivetje otrok po velikih kirur{kih poseg
no, da smo leta 1968 v prizidku zgradili prostor
rapijo (takrat smo ga imenovali “{ok soba”), nab
umetna plju~a, primerna tudi za novorojen~ka, mo
tronske ~rpalke in drugo medicinsko opremo. In ne
to delo smo pridobili {olane medicinske sestre. S
sem ve~ zmogel, zato je strokovni kirur{ki kolegij
mestitve zdravnikov: Janeza Primo`i~a, Metke Derg
je Gosti{a, ki so {e danes stebri pediatri~ne dej
{tipendiranjem in z veliko skrbjo za strokovni ra
sester smo {e na stari kliniki, v ~asu predstojni
vri~a, zve~evali {tevilo osebja za nego otrok -
otro{kem oddelku leta 1958 se je razvil `e v star
Zalo{ki 2 strokovno odli~na delovna skupina 4 vi
njih medicinskih sester. Glavna sestra oddelka je
Ro`anc, po njej Polona Zupan~i~ (danes glavna med
ljubljanskega KC), njena namestnica pa Veronika Pr
(danes predsednica sestrske zbornice).
Razvoju zdravljenja ne bi mogli ustrezno sledit
ne bi oblikovala strokovna in {tevil~no mo~na skup
tov, sprva usmerjena v rehabilitacijo po po{kodbah
odcepila slu`ba za plju~no fizikalno terapijo -
otroke, ki so priklju~eni na umetna plju~a in za
Poudarim naj, da smo kot prvi v ljubljanskem KC do
no prisotnost respiratornega terapevta ob bolniku,
in praznikih. Po`rtvovalne fizioterapevtke so, kad
no, izvajale pooperacijske dihalne vaje tudi pono
Bil bi krivi~en do ing. Marjana Grosa in njegovi
“Dedek” Mraz je obiskal na “stari kirurgiji” na Zalo{ki cesti 2
matolo{kem in biokemi~nem laboratoriju Kirur{ke k
osebje otro{kega oddelka klinike (od zdravnikov sta na po-
bi poudaril njihove pripravljenosti, da so `e v zg
snetku dr. Slavko Rakovec ml. in avtor prispevka).
........................................................................ letih obvladali vse preiskave, za katere smo ocen
diagnostiko pri otroku - kirur{kem bolniku. Zlas
bno, da je ing. Gros razvil laboratorijske metode
minimalni odvzem krvi; s tem je prepre~il {tevilne
Naloga in vloga pediatra ob otroku -
razmeroma velike izgube krvi, ki bi bile lahko us
jen~ka.
kirur{kem bolniku
Naj {e povem, da smo `e v zgodnjih {estdesetih le
Kaj je za pediatra pomenila prikazana zasnova vzgojiteljico organizacije in ki- prvo u~iteljico (in dosegli, da
rur{ke dejavnosti na otro{kem oddelku?
seznamu prosvete, ne pa zdravstva!). Zagovarjali
Klasi~ni otro{ki kirurg je prevzel tudi internisti~no sni~ili, da zdravljenje
ima vsak otro{ki oddelek klinik in bo
hospitaliziranega otroka. V razvoju “ljubljanskega ob otroku modela” pedagoga kirur- - vzgojitelja in u~itelja. T
gije otroka pa se je pokazalo, da je pediater primeren dosledno sodelavec do tedaj ki- svet ni poznal. Kot prvi v kont
rurgov, saj vsak v okviru svojega o`jega podro~ja smo medicine otro{ki oddelek zdravi odprli za obiske star{ev in s
otroka; da je pediater na kirur{kem otro{kem oddelku taliziranih zdravnik, otrok, ki saj se starej{i zdravniki ver
pozna vsakega bolnika in lahko najbolje upo{teva njajo, otrokove da je potrebe bil tem vstop v otro{ko bolni{nico p
pri kraj{i ali dalj{i hospitalizaciji; da usmerjeni je svojega pediater otroka obvlada mamica pre- lahko videla le na dolo~
doperacijsko pripravo in pooperacijsko vodenje bolnika. le skozi Zato steklo. mi jeVse
te ukrepe v dobro otroka se
neuradno `e profesor Lavri~ zaupal organizacijske manizacija naloge vodenja hospitalizacije”, ki je postopoma dobi
oddelka in sem - kot je `e omenjeno - leta 1965 pravico tudi uradno na bolni{ni~nih dobil oddelkih v Sloveniji in
naziv {efa oddelka, ki je bil po polo`aju enakovreden skupni s dr`avi. {efi kirur{kih
oddelkov klinike. Dejavnost se je {irila: s prizidkom @al profesor k otro{kemu Lavri~ ni ve~ do`ivel razvoja ljublj
oddelku smo pridobili nove otro{ke postelje, skupaj kirurgijo 34. Iz otroka. prevezoSpominjam
se zaskrbljenosti in na
71
V
januar 2001 O ISIS

72
Z A N I M I V O
U~iteljica na otro{kem oddelku Kirurgi~ne klinike, Veljka
Kokolj, med poukom
........................................................................
ko so profesorja Lavri~a pripravljali na operacijo. bo stalni Pred seboj sodelavec {e vidim kirurgov, ~lan delovne skupine,
kad, polno ledu, pripravljeno za hiberniranje, da liarni bi bolniku zdravnik”, zni`ali ki ga kli~ejo le, ~e potrebo oceni
telesno temperaturo, kar naj bi olaj{alo zapleteni rak kirur{ki naprej je poseg. bil potreben, da so na otro{kem oddel
Kirur{ke klinike pediatrom zaupali tudi (organizacij
Epilog
denja. Vedno pa sem upo{teval (in tudi u~il svoje mla
Profesor Lavri~ je bil neposredno po 2. svetovni da je vojni pri nesporno otroku - kirur{kem bolniku - kirurg odgo
na{ najuglednej{i zdravnik. Bil je vodilni kirurg, in da ne smo le pediatri na Kirur{ki njegovi svetovalci in sodelavci.
kliniki, ki jo je oblikoval, temve~ tudi v osvobodilni setletnem vojni delu ter s kirurgi JLA, se ne spominjam ene prito`b
osebni zdravnik mar{ala Tita. Bil je dekan ljubljanske kodnevni Medicinske
praksi kr{ili to na~elo.
fakultete. Kljub vsem tem priznanjem, ~astem in polo`aju Blaginje sem tak{ne ga zasnove razvoja kirurgije otroka j
poznal kot ~loveka, ki ni bil gospodovalen in ki ve~ je deset z razumevanjem
tiso~ otrok iz Slovenije in tudi iz tujine
poslu{al kolege in podrejene, dovoljeval razprave ~rtovanje in upo{teval in izgradnjo mne- sodobnega Pediatri~nega oddel
nja drugih.
strok v pritli~ju nove osrednje bolni{ni~ne stavbe.
V spominskih ~lankih in v njegovi biografiji bo Ljubljane, verjetno temve~ najboljza
vso Slovenijo je bilo zgrajeno
poudarjena njegova vloga v spodbujanju in organizaciji sodobno o`je sredi{~e specia- za intenzivno terapijo, ki je zasno
liziranih kirur{kih oddelkov na kliniki. Kot pediater plinarno, pa bom saj smelo sprejema vse `ivljenjsko ogro`ene otro
zatrdil to - na kar verjetno nih~e od njegovih naravo {e `ive~ih bolezni sodelavcev in na starost. Za kriti~no bolne novo
in biografov ne bo pomislil - da si je profesor jen~ke Lavri~ smo zaslu`il med prvimi ~astno v Evropi prevzeli `e leta 1977
mesto v zgodovini slovenske medicine predvsem z ni~ni izvirno center, zamisli- tudi s helikopterjem.
jo, ki jo je tudi uresni~il, da je “splo{na t. i. klasi~na otro{ka kirurgija”
slab temelj za razvoj kirurgije otroka. Otrokom S hudomu{no naj se posveti, izjavo, da je “otro{ka kirurgija otro~
tako kot pri odraslem bolniku, organsko o`je usmerjen prepri~anjem, kirurg, seve- naj le organsko usmerjeni kirurg oper
da s posebnim znanjem o zna~ilnostih otro{kih kirur{kih profesor Lavri~ bolezni. omogo~il razvoj “ljubljanskega mode
Re{evanje “internisti~nih” zapletov pa naj prevzame otroka” pediater, in si postavil ki naj spomenik tudi v pediatriji. Q
ISIS O januar 200110
Interdisciplinarna skupina zdravnikov, ki se je posvetila
zdravljenju otrok s kirur{kimi boleznimi, skupaj s sodelavci,
po ogledu centra za intenzivno terapijo pediatri~ne klinike
v Zürichu leta 1973, pred preselitvijo otro{kega oddelka
Kirurgi~ne klinike v novo osrednjo bolni{ni~no stavbo
bodo~ega Klini~nega centra na Zalo{ki cesti. Stojijo (z leve
proti desni): dr. Janez Drobni~, urolog, dr. Meta Ga{perlin,
anesteziologinja, dr. Janez Orel, torakalni kirurg, dr. Nasta
Delak, anesteziologinja, dr. Meta Derganc, pediatrinja,
dr. Vladislav Pegan, abdominalni kirurg, ter avtor tega prispevka.
Na fotografiji so {e arhitektka ing. Fanika Poga~ar,
finan~nik KC Milovan Ilich ter dr. Darko Lavren~i~, vodja
ra~unalni{tva v KC.
........................................................................

Uvod
Z A N I M I V O
pisa za zainteresirane slepe osebe za pridobitev
Zgodovina uporabe psov kot pomo~nikov slepim osebam sega
ve~ stoletij nazaj. Prvi pisni dokumenti so iz 13. Pogoji stoletja za uspe{no v obliki usposabljanje risb. psov
V kasnej{ih obdobjih so {tevilni avtorji opisovali vodi~ev {olanje slepih psov in za slepih vo- oseb
denje slepih oseb (J. W. Klein 1819, J. Reisinger 1755). Bolj mno`i~na
[olanje psov, izbira slepih oseb, usposabljanje
je postala uporaba psov vodi~ev slepih med obema vojnama. V Nemlotna
organizacija v zvezi s tem je kompleksna in
~iji so uporabljali pse za pomo~ vojnim invalidom, pisni dokumenti
Pomembni dejavniki so:
o tem so iz leta 1927, v [vici so za~eli s {olanjem 1928, v Angliji 1931.
Splo{na organiziranost: V Sloveniji je ves proc
V Sloveniji so se posamezniki `e vrsto let ukvarjali s {olanjem psov
ZZZS oz. komisije za dodeljevanje psov vodi~ev sl
vodi~ev slepih, vendar je bil ves proces prepu{~en iznajdljivosti in
organizacija v rokah Lions klubov, v Angliji so po
dobri volji posameznikov, saj ni bilo nobene krovne institucije, ki bi
ukvarjajo s tem in so neodvisni od dr`ave. V Avstri
zadevo finan~no in organizacijsko vodila.
v rokah posameznikov.
Prelomnica je bilo leto 1992, ko so za~ela veljati pravila obvezne-
Financiranje: V Sloveniji financira nabavo in {
ga zdravstvenega zavarovanja, ki so v 93. ~lenu opredelila pravico
ko pa slepa oseba prevzame psa, mora sama pokrivat
slepih oseb do psa vodi~a.
zvezi s psom. V Angliji posamezni centri pokrivan
Dosedanje delo na tem podro~ju v Sloveniji
zvezi s psom od rojstva do smrti psa (vklju~no s
V ZDA in Kanadi za finan~no plat skrbijo Lions k
Leta 1993 je bila s strani ZZZS ustanovljena pa komisija, posamezne ki {olane je pri- pse za slepe financirajo razne
pravila strokovna merila za dodeljevanje psov vodi~ev ganizacije. slepih. Komisija
je pet~lanska, trije ~lani sodelujejo v njej od Dodeljevanje vsega za~etka. psov Sedanja slepim osebam: Sistem se sicer
sestava komisije je naslednja: Uro{ Prelesnik, dr. med. spec. opht., pred-
kuje po posamezsednik,
~lani: Jo`e Vidic, dr. vet. med., mag. sci. Vanja F. Rejec, dr.
nih dr`avah, ven-
med., spec. psih., Stane Frim, univ. dipl. oec., Darja ^erne.
dar je osnovni
Vsak je zadol`en za dolo~eno strokovno podro~je. Komisija je mo-
princip povsod
rala najprej izdelati kriterije za pridobitev pravice do psa vodi~a slepih podoben - to je,
na eni strani in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki `elijo {olati posameznik ali
pse. Ti kriteriji so bili usklajeni tudi z Zvezo slepih Slovenije in potr- skupina na `eljo
jeni s strani ZZZS. Naslednja naloga, ki jo je komisija morala opraviti,
slepe osebe odlo~
je bila priprava javnega razpisa za izbiro izvajalca {olanja psov in raz- o izpolnjevanju
Prosti izpust
psov v centru
za {olanje v
Angliji
...................
Predlogi
za organizirano {olanje psov
vodi~ev slepih v sloveniji
Stane Frim, Uro{ Prelesnik, Jo`e Vidic, Vanja F. Rejec
73
Prakti~no
usposabljanje
psa na
terenu
...................
V
januar 2001 O ISIS

74
Z A N I M I V O
pogojev za pridobitev psa vodi~a slepih. pse lahko tudi prodajali. V takem centru bi lahko us
[olanje psov vodi~ev slepih: V ve~ini dr`av po pse svetu za pomo~ ([vica, druga~e An- prizadetim osebam (gluhi, gibaln
glija, ZDA) poznajo tako imenovane “botrske dru`ine”, Center bi ki lahko skrbijo deloval v okviru katere od `e obstoj
za psa, bodo~ega vodi~a slepih, do starosti 1 leta. slepe Takrat (center ga v predajo [kofji Loki, Zveza slepih), s ~imer
in{truktorjem, ki ga usposobijo za vodenje slepih re`ijski oseb. V stro{ki. ZDA, Angliji
in Avstraliji obstajajo posebni centri za {olanje, V za~etni v [vici fazi in bi v bil Nem- center verjetno odvisen le o
~iji pa imajo privatne centre za {olanje. V Sloveniji dr`ave, pa Zveze {olanje slepih opravSlovenije,
verjetno pa bi pozn
ljajo posamezni privatni in{truktorji. Izjemno pomembna nan~na sredstva je dobratudi
iz drugih virov (donacije, raz
strokovna usposobljenost in{truktorjev. organizacije, dobrodelne akcije, Lions klubi,…), kar
Usposabljanje slepih oseb: V Angliji slepe osebe ~ini usposabljajo drugih dr`av. in-
{truktorji omenjenih centrov, delno v centrih in delno na domovih
posameznih slepih oseb. Pri nas pa usposabljanje slepe K to~ki osebe 2 poteka
v Centru za slepe in slabovidne v [kofji Loki. Ta na~in {olanja psov je sedaj v uporabi v Sloveni
lemov, ki so se `e pojavili v praksi in so opisani na
so problemi tudi:
Problemi
Q ni enotne doktrine pri {olanju psov,
V Sloveniji je trenutno zelo malo oseb, ki so usposobljene Q zaradi mo`ne in teritorialne pri-
razpr{enosti in{truktor
pravljene spoprijeti se s to nalogo, kar se je pokazalo {olanja `e ote`ko~en, pri prvem
razpisu za izbiro izvajalca za {olanje psov. Takrat Q velika sta razdalja se prijavila med in{truktorjem 2
in slepo osebo, k
kandidata, vendar sta kasneje oba odstopila od ponudbe med zaradi njima, osebnih
razlogov. Priznana cena za iz{olanega psa vodi~a Q vpra{anje slepih je prostih v Slo- kapacitet pri in{truktorjih (pr
veniji prenizka v primerjavi z evropskimi cenami. Tudi {olanja med lahko slepimi 1 in{truktor naenkrat {ola le 2 psa
osebami sprva ni bilo ve~jega zanimanja, saj so na{i angle{kega strokovni na~ina, krite- kjer 1 in{truktor naenkrat {ola
riji zelo ostri (okulisti~ni, du{evni, finan~ni). Q problemati~en za~etek {olanja. Problem se pojavi,
Kasneje se je to spremenilo, saj je bilo precej nih zainteresiranih psov na razpolago, sle- ko jih in{truktor potrebuje
pih oseb, {e vedno pa nismo imeli in{truktorja kljub ~akalno ponovnemu dobo na psa pri slepi osebi.
povpra{evanju. Komisija se je zato odlo~ila, da objavi ponudbo tudi
zunaj na{ih meja (Hrva{ka, ^e{ka, Slova{ka), vendar K to~ki tudi tu 3 ni bilo
pozitivnega odgovora. Pri ponudbah v tujino smo bili Predstavlja omejeni zdru`evanje fi-
in usklajevanje ve~ manj{i
nan~no (Avstrija, [vica, Nem~ija - njihovi psi so razpr{enih bistveno enot dra`ji (lahko od v zasebni lasti) pod skupno fun
na{e priznane cene) in jezikovno (Mad`arska). rativo. Ta sistem bi imel to prednost, da bi bila in
[ele v za~etku tega leta smo uspeli pridobiti tveno nova zainteresirana
cenej{a (saj razen osnovne logistike niso potr
in{truktorja, ki sta za~ela z delom in ki `e {olata v fizi~no prve 4 infrastrukturo, pse za pomo~ to je zgradba, njihovo vzdr
slepim osebam.
nej{e sodelovanje z bodo~im uporabnikom. Pomeni ra~u
povezavo in koordinacijo preko elektronske po{te, ki
kotniku organizator - in{truktor - uporabnik. Predn
Mo`ne poti za {olanje psov vodi~ev slepih stema je tudi v hitrosti in elasti~nosti, saj ni potr
Po analizi razli~nih sistemov v raznih dr`avah
nost
smo
organizatorja.
pri{li do za-
Le ta s sedanjimi modernimi na~i
klju~ka, da je tudi v Sloveniji mo`no na razli~ne
ranja
na~ine
la`je
organizirati
kontaktira z vsemi zainteresiranimi, ki s
usposabljanje psov vodi~ev slepih:
cesu {olanja psa. Zato neposrednega fizi~nega nadzor
1. Ustanovitev manj{ega centra za {olanje.
opravljati tako pogosto.
2. Privatni in{truktorji.
Pogoj za izvajanje {olanja na ta na~in pa je prec
3. Funkcionalni center.
breme predvsem za slepo osebo (ra~unalnik, internet
tudi usposobljenost in zainteresiranost slepe osebe.
K to~ki 1
Ta mo`nost se nam zdi najprimernej{a iz strokovnih in organizacijskih
vidikov. V tem primeru center sam poskrbi Zaklju~ek za celoten proces
usposabljanja psa (izbira mladi~ev, socializacija, Glede {olanje na pozitivne psa), us- izku{nje v dr`avah z dolgoletn
posabljanje slepe osebe (v sodelovanju s centrom pri v [kofji {olanju Loki), psov vodi~ev za slepih v za to ustanovljenih
ustrezno usposobljene profesionalne in{truktorje. na Za~etna na{e dosedanje investiizku{nje,
menimo, da bi bila prva r
cija bi bila sicer potrebna za ureditev objektov novitev (lahko centra) bi uporabili za slepe in druga~e prizadete osebe n
nekatere `e obstoje~e zmogljivosti, na primer Okroglo, v primeru kar zagotovljenih bi za~et- zadostnih osnovnih finan~nih
ne stro{ke bistveno zmanj{alo), za usposabljanje mo`nost in{truktorjev smo v sestavku in za obdelali le v grobih potezah
ostalo infrastrukturo. Prepri~ani smo, da bi se mo`nost vlaganje zdela v to privla~na ~ez ne- in zanimiva tudi ostalim za
kaj let izkazalo za pametno odlo~itev. Glede na (Zveza pomanjkanje slepih, uspo- ZZZS, dr`ava…), jo je mo`no tudi bolj
sobljenih psov za vodenje slepih v nekaterih sosednjih delati na dr`avah vseh podro~jih bi te (finan~no, organizacijsko,
Q
ISIS O januar 200110

programi strokovnih srečanj
Navodila za oglaševanje na rumenih straneh:
Vsak prireditelj zdravniškega srečanja, seminarja, konference idr. ima pravico do dveh brezplačnih objav.
Za prvo obvestilo, v katerem najavi prireditev nekaj mesecev vnaprej, je na voljo četrtina strani, za objavo
podrobnega programa seminarja ali simpozija pred srečanjem prostor ni omejen. Da bi bile informacije čim bolj
natančne in brez napak, vljudno prosimo, da prireditelji izpolnijo obrazec, ki je objavljen na zadnji strani koledarja. Objavljali
bomo le tista obvestila in programe, ki jim bo priložen izpolnjen vprašalnik, da bo podatke mogoče vnašati v koledar.
Rok za oddajo gradiva v uredništvu je 10. v mesecu za objavo v številki, ki izide prvega v naslednjem mesecu.
Slovensko društvo za osteointegracijo
organizira
1. KONGRES
SLOVENSKEGA DRUŠTVA
ZA OSTEOINTEGRACIJO
Grand hotel Metropol, Portorož
12.–13. januar 2001
PROGRAM
Petek, 12. januarja 2001
8.00 Ingvar Eriksson: Enostopenjska operacija in zgodnja funkcijska
obremenitev dentalnih implantatov.
9.30 Odmor
10.00 Otvoritev kongresa
10.15 Piercarlo Masolini: Razvoj regenerativnih tehnik v
implantologiji na začetku tretjega tisočletja.
12.30 Razprava.
Kosilo.
15.00 Klaus Godfredsen: Statična obremenitev implantatov z
različnimi površinskimi karakteristikami.
16.00 Primerjava imlantatov s standardnimi abutmenti in implantatov
s predpripravljenimi abutmenti - rezultati petletne raziskave.
17.00 Force discrimination test - rezultati petletne raziskave.
18.00 Razprava.
20.00 Slavnostna večerja.
Sobota, 13. januarja 2001
9.00 Andrej Kansky: Dvig maksilarnega sinusa.
9.20 Matjaž Rode: Bone Condenser – nova možnost avgmentacijske
tehnike implantacije.
9.40 Borut Sotošek: Avgmentacija čeljustne kosti.
10.00 Rok Jurič: Primerjava učinkovitosti ročne zobne ščetke in elektrovibracijske
ščetke pri odstranjevanju dentalnega plaka s
površine implantata.
10.30 Odmor.
11.00 Ljubo Marion: Fiksnoprotetična konstrukcija na implantatih.
11.20 Boris Simončič: Nadomestitev enega manjkajočega zoba.
11.40 Razprava.
12.00 Zaključek kongresa.
Opr pr predelit pr edelit edelitev edelit v cil cilje cil je jev je v izpopoln izpopolnje izpopoln je jevan je an anja: an ja: Osnovni cilj je predstaviti slovenskemu
zobozdravniku stomatološko implantologijo kot strokovno utemeljeno možnost
rešitve delne ali popolne brezzobosti v ustih. Številna raziskovanja in predavanja,
ki temeljijo na izkušnjah iz prakse, zagotavljajo zanesljivost in predvidljivost
osteointegriranih implantatov kot terapevtsko metodo. Vodilo našega
kongresa je poudariti strokovnost in profesionalnost. Zobozdravnik bo dobil
potrebno informacijo o kakovosti tovrstnega zdravljenja. Izbira terapije z osteointegriranimi
dentalnimi implantati mora temeljiti na stroki in ne na marketinških
pristopih, ki jih vsiljuje trg.
Način ačin določitv določitve določitv e po potr po tr trebe tr ebe po po t ttakšnem
t akšnem iz izobr iz obr obraž obr až aževan až an anju: an ju: Slovensko Društvo
za osteointegracijo je v svojem statutu opredelilo strokovno izobraževanje
svojih članov in tudi slovenskega stomatološkega prostora, kot temeljno vodilo
delovanja. Dentalni implantati so po strokovni in tehnični zahtevnosti vrhunska
terapevtska storitev. Na tem področju se Slovenija pridružuje najrazvitejšim
državam sveta. Medicinske znanosti v sodobnem svetu napredujejo s takšno
hitrostjo, da sprotno spremljanje znanja in konstantno izobraževanje ne
more biti vprašanje za stroko, temveč imperativ. Do sedaj v Sloveniji nismo
imeli organiziranega strokovnega pristopa, posvečenega području “osteointegrirani
stomatološki implantati”. To področje je multidisciplinarno, zajema spe-
77 januar 2001 O ISIS

cialistične stroke parodontologije, čeljustne kirurgije, protetike in ortodontije.
SDO sestavljajo člani, specialisti vseh štirih stomatoloških strok.
Opr Opredelit Opr edelit edelitev edelit v pričak pričakovane pričak ane t tteor
t eor eoretične eor etične k kkoris
k oris oristi oris ti za za udele udele udeležence:
udele udele ence: Z delno ali
popolno anodontijo se stomatolog v svoji praksi srečuje vsak dan. Prav tako z
gnatološkimi disfunkcijami zobovja. Zobozdravnik bo na kongresu seznanjem
z najsodobnejšimi znanstvenimi dognanji o razvoju osteointegrirane dentalne
implantologije. To je osnova za odločitve reševanja tistih situacij v ustih, ki brez
te tehnike niso mogoča. Ker je osteointegriran implantat ankilotično fiksno
sidro, je idealno oporilo pri načrtovanju ortodontske terapije. Tovrstno sidro je
tudi v protetiki zaželen člen protetične rehabilitacije. Zobozdravniki bodo seznanjeni
z možnostmi postavitve implantatov in sidranja protetičnih del na njih.
Ravno tako bodo dobili tudi informacijo o predvidljivosti in zanesljivosti takega
zdravljenja.
Kotizacija znaša 30.000,00 SIT in se jo nakaže na naslov: Slovensko društvo
za osteointegracijo, Zaloška 159, 1000 Ljubljana, žiro račun št.: 50100-
620-133-05-1140116-915785, davčna številka: 17229936. V ceni je všteta
udeležba na kongresu, osvežilni napitki med odmori in svečana večerja.
Rezervacija za prenočišča:
Metropol Group, Prodaja
Obala 77, 6320 Portorož,
tel.: 05 690 7000, faks.: 05 690 7877
E-pošta: marko@metropolgroup.si
Zaradi izredne časovne stiske, ki jo narekujejo številne obveznosti vabljenega
predavatelja prof. dr. I. Ericssona, dr. stom., bomo z njegovim predavanjem
začeli točno ob 8 uri. Otvoritev kongresa bo po odmoru.
PRVO OBVESTILO
Združenje pnevmologov Slovenije
organizira
SESTANEK ZDRUŽENJA
PNEVMOLOGOV SLOVENIJE
Grand hotel Emona, Bernardin, Portorož
6.–7. april 2001
PRELIMINARNI PROGRAM
1. Smernice za obravnavo bolnika s sarkoidozo
2. Farmakoekonomika - Seretide
Informacije: ga. Dragica Sukič, Združenje pnevmologov Slovenije, 4204
Golnik, tel.: 04 25 69 100.
ISIS O januar 2001
programi strokovnih srečanj
Združenje zdravnikov družinske medicine
Katedra za družinsko medicino
Inštitut za varovanje zdravja
organizirajo strokovno srečanje
17. UČNE DELAVNICE ZA
ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE:
VODENJE BOLNIKA Z AKUTNO BOLEČINO V KRIŽU
OCENJEVANJE PRIPOROČIL NA PODLAGI DOKAZOV
Katedra za družinsko medicino, Ljubljana
26.–27. januar 2001
Strokovni odbor: Igor Švab, Tatjana Berger, Mateja Bulc, Josip Car, Janko
Kersnik, Maja Klemenc, Blaž Mlačak, Danica Rotar Pavlič, Vlasta Vodopivec
Jamšek, Gojmir Žorž
Organizacijski odbor: Gojimir Žorž, Davorina Petek, Gantar Ljubič Dušanka,
Ana Artnak.
Namen delavnice je izobraziti zdravnike družinske medicine, da začnejo uporabljati
metodologijo znanstveno utemeljene medicine v vsakdanjem delu, se
seznanijo in praktično preizkusijo metodologijo iskanja literature po dostopnih
informacijskih virih, oblikujejo ustrezno klinično vprašanje in nanj poiščejo ustrezen
odgovor. Zdravniki naj bi se na delavnici tudi naučili, kako to znanje prenesti
na svoje kolege. Delavnice so namenjene vsem zdravnikom družinske medicine,
ki jih zanima nov pristop k reševanju strokovnih problemov. Za mentorje študentom
in specializantom pa je udeležba na eni izmed delavnic pogoj za mentorstvo
v naslednjem obdobju. Udeleženci bodo na koncu delavnice usposobljeni praktično
uporabiti osnovna načela medicine, utemeljena na dokazih in kritično presojati
strokovnost priporočil za vodenje zdravstvenega problema. Svoje znanje
bodo znali prenesti študentom, specializantom in svojim kolegom.
Pri praktičnem delu bodo udeleženci kritično pregledali klinične smernice
za vodenje bolnika z akutno bolečino v križu. Smernice so bile predlagane pred
letom dni, v navadi je, da se klinične smernice v rednih presledkih revidirajo.
Pred začetkom delavnice bodo udeleženci prejeli klinične smernice za vodenje
bolnika z akutno bolečino v križu, te bodo nato preizkusili v praksi. Morebitne
probleme oz. pomanjkljivosti bodo evidentirali, na delavnici pa bo vsaka
skupina izbrala po en problem. Z iskanjem oz. uporabo znanstveno utemeljene
medicine bodo poskušali najti dokaze, ki bodo podlaga za morebitno
revizijo priporočil oz. podlaga za še bolj poglobljeno iskanje po literaturi.
PROGRAM
Petek, 26. januarja 2001
8.30 Prihod in registracija
9.00 Gojmir A. Žorž: Predstavitev namena in ciljev delavnice
78

9.30 Josip Car (uvodno predavanje): Načela znanstveno utemeljene
medicine
10.30 Kava
11.00 Tatjana Berger: Viri informacij – delavnica: iskanje informacij
s pomočjo interneta
12.30 Kosilo
14.00 Delo v skupinah: izkušnje z znanstveno utemeljeno medicino,
prikaz analize lastnega dela
15.45 Kava
16.15 Delo v skupinah: Formuliranje vprašanja za iskanje dokazov v
literaturi
17.45 Zaključek prvega dne
18.00 Skupna večerja
Sobota, 27. januarja 2001
9.00 Gojmir Žorž: Akutna bolečina v križu
9.30 Delo v skupinah: Ocenjevanje kakovosti dokazov v literaturi
13.00 Kosilo
14.30 Delo v skupinah: reševanje problema in izdelava ukrepov
16.00 Kava
16.30 Plenarni sestanek: Predstavitev predloga za revizijo kliničnih
priporočil za vodenje bolnika z akutno bolečino v križu
18.00 Zaključek delavnice
Kotizacija: 20.000,00 SIT (DDV ni vključen). Zdravniki, ki so vpisani v podiplomski
tečaj iz družinske medicine in zdravniki sekundariji so oproščeni
kotizacije (zaradi oblike dela – delavnice – je udeležba omejena na prva dva
prijavljena iz vsake skupine). Kotizacija pokriva gradivo v obliki zbornika, ki bo
vsebovalo doktrinarna izhodišča delavnice in obdelavo nekaterih praktičnih
primerov znanstveno utemeljene medicine, in ga bodo udeleženci dobili na
svoj naslov že pred delavnico, da se bodo lahko pripravili na dejavno sodelovanje.
Udeleženci bodo prisostvovali predavanjem, praktično preizkusili uporabo
zbirk podatkov oz. iskanje literature s pomočjo računalnika in baz podatkov
ter dejavno delali v skupinah pod nadzorom usposobljenih vodij skupin. V
kotizacijo so všteti kava in napitki med odmori ter skupna večerja. Prenočišče
in kosilo niso vključeni v kotizacijo. Kotizacijo boste plačali po prejetju računa,
ki vam ga bomo izstavili v mesecu decembru, lahko pa jo boste izjemoma
plačali tudi ob registraciji ali na račun: Slovensko zdravniško društvo Združenje
zdravnikov družinske medicine, Komenskega 4, 1000 Ljubljana: 50101-
678-48620, sklic na številko 20400. V tem primeru prijavi priložite fotokopijo
plačane položnice.
Podaljšanje licence: udeležbo na tečaju bo Zdravniška zbornica Slovenije
priznala kot strokovno izpopolnjevanje – 13 kreditnih točk.
Prijave: zaradi priprave na delavnico in priznanja udeležbe za kreditne točke
za podaljšanje licence so potrebne predhodne prijave. Enotno prijavnico
pošljite na naslov ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, Poljanski
nasip 58, 1000 Ljubljana.
programi strokovnih srečanj
Zdravniki, ki so vpisani v podiplomski tečaj iz družinske medicine in zdravniki
sekundariji, ki jih zanima področje družinske medicine, pošljite fotokopijo
prijavnice tudi na naslov Janko Kersnik, 4280 Kranjska Gora, Koroška 2, tel./
faks: 04 58 81 426 zaradi potrditve možnosti udeležbe.
Informacije: Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip
58, 1000 Ljubljana, tel./faks: 01 43 86 910 ali Gojmir Žorž, e-mail:
gojo@s5.net, spletni naslov: www.drmed.org in kdrmed@mf.uni-lj.si.
Klinični oddelek za žilne bolezni KC in
Združenje za žilne bolezni Slovenskega zdravniškega društva
organizirata
UČNO DELAVNICO: ODKRIVANJE
PERIFERNIH ŽILNIH BOLEZNI
Klinični oddelek za žilne bolezni, Riharjeva 24, 1000 Ljubljana
2.–3. februar 2001
Namen delavnice je splošne zdravnike in usmerjene specialiste, ki obravnavajo
bolnike z žilnimi boleznimi seznaniti z možnostmi neinvazivne-presejalne
žilne diagnostike. Poudarek bo na odkrivanju motenj perifernega arterijskega
obtoka z ultrazvočnim detektorjem ter na izračunavanju gleženjskega
indeksa. Dana bo možnost priučitve merjenja perfuzijskih tlakov in odčitavanja
izvidov preiskave. Večji del srečanja bo namenjen praktičnim vajam in predstavitvi
primerov iz klinične prakse.
Udeleženci tečaja bodo ob prijavi prejeli pisno gradivo o teoretičnih osnovah
žilnih preiskav.
Število udeležencev je omejeno na največ 30.
Kotizacija znaša 35.000,00 SIT in se nakaže na naslov: Slovensko zdravniško
društvo – Združenje za žilne bolezni pri LB SDK: 50101-678-48620 –
sklic na št. 22900, s pripisom: »učna delavnica«
PROGRAM
Petek, 2. februarja 2001
9.00 Pavel Poredoš: Pozdrav in uvod v šolo
9.15 Aleš Blinc: Možnosti odkrivanja motenj perifernega arterijskega
obtoka v udih
9.45 Viktor Videčnik: Merjenje perfuzijskih tlakov in določanje gleženjskega
indeksa pri sumu na periferno arterijsko bolezen
10.15 Pavel Poredoš: Pomen gleženjskega indeksa za prognozo in
oceno celotne ogroženosti za srčno-žilne zaplete
79 januar 2001 O ISIS

10.45–11.15 Odmor
11.15–11.35 Viktor Videčnik: Odkrivanje bolezenskih sprememb na perifernih
arterijah s pomočjo dvojnega ultrazvočnega prikaza
11.35–12.00 Matija Kozak: Diagnostični postopek pri sumu na vensko trombozo
12.00–12.30 Mišo Šabovič, Zlatko Fras: Odkrivanje venske tromboze s pomočjo
dvojnega ultrazvočnega prikaza (duplex)
12.30–14.30 Kosilo
14.30–16.00 Prikaz preiskovalnih metod in pogovor v manjših skupinah
Sodelujejo: I. Bardorfer, A. Blinc, Z. Fras, M. Kozak, P. Poredoš, M. Šabovič,
V. Videčnik
16.00–16.30 Odmor
16.30–19.00 Prikaz merjenja perfuzijskih tlakov z ultrazvočnim detektorjem
in individualni pouk
20.00 Skupna večerja
Sobota, 3. februarja 2001
8.30–11.00 Delo v skupinah: reševanje izvidov merjenja perfuzijskih tlakov
z ultrazvočnim detektorjem in obravnava kliničnih primerov
11.00–11.30 Odmor
11.30–13.00 Pogovor o organizaciji ambulantne žilne dejavnosti: določitev
pogojev, vzpostavitev mreže žilnih ambulant, minimalna oprema,
predlog enotne doktrine pri obravnavi žilnih bolnikov
13.00 Zaključek delavnice
Informacije in prijave: ga. Jelka Kos, Klinični center, Klinični oddelek za
žilne bolezni
Riharjeva 24, 1000 Ljubljana, tel.: 01 28 32 313, faks: 01 28 33 155,
e-pošta: jelka.kos@trnovo.kclj.si
ISIS O januar 2001
programi strokovnih srečanj
Medicinska fakulteta v Ljubljani
Katedra za kirurgijo
Klinični center Ljubljana
SPS Kirurška klinika
organizirata
XXXVII. PODIPLOMSKEGA TEČAJA
KIRURGIJE
1. predavalnica Kliničnega centra, Ljubljana
2.–3. februar 2001
PROGRAM
Petek, 2. februarja 2001
9.00–16.30 Novosti v zdravljenju otrok – kirurških bolnikov (moderator J.
Primožič)
9.00–9.20 Pediater ob otroku – kirurškem bolniku (J. Primožič)
9.20–9.40 Kirurški vzroki ishemije udov pri otrocih (Z. M. Arnež)
9.40–10.00 Poškodbe mehkih tkiv pri otrocih (A. Aleš, J. Primožđič, M.
Kastelic)
10.00–10.20 Zapleti in razpoznava nenadnih sprememb pri otroku po operaciji
hidrocefalusa (M. Koršič, Š. Grosek)
10.20–10.40 Razpravljanje
10.40–11.00 Odmor za kavo
11.00–11.20 Novi pogledi na obravnavo novorojenčkov s prirojeno diafragmalno
kilo (J. Eržen, Š. Grosek, S. Vidmar)
11.20–11.30 Kirurški posegi pri otrocih s funkcionalno enoprekatnimi srci
(M. Kosin)
11.30–11.40 Uporaba enolistne zaklopke iz perikarda v pulmonalni poziciji
pri popolni popravi tetralogije Fallot (M. Kosin)
11.40–12.00 Dolgotrajna zunajtelesna membranska oksigenacija (ECMO)
pri zdravljenju otroka – kirurškega bolnika (J. Primožič, Š.
Grosek, I. Vidmar, G. Kalan, M. Kosin, Z. M. Arnež, J. Eržen,
M. Derganc, A. Kovač, Z. Janičijevič, M. Petreska)
12.00–12.20 Razpravljanje
12.20–13.20 Odmor za kavo
13.20–13.40 Parenteralna prehrana otroka s sindromom kratkega črevesa
na domu (A. Pogorelc Erjavec, M. Derganc, M. Petreska, J.
Primožič, A. Gostiša, S. Sešek, D. Plevčak Penovski)
13.40–14.00 Novosti v kirurškem zdravljenju prirojenih napak anusa in rektuma
(D. Gvardijančič, M. Strlič)
14.00–14.20 Sodobno zdravljenje prirojenih napak zunanjega spolovila pri
dečkih (B. Tršinar)
14.20–14.40 Antibiotično zdravljenje otroka – kirurškega bolnika (M. Der-
80

ganc, M. Čižman, Š. Grosek)
14.40–15.00 Razpravljenje
15.00–15.20 Odmor za kavo
15.20–15.40 Ambulantno antibiotično zdravljenje otrok s kirurškimi okužbami
(N. Alikadič, S. Rakovec)
15.40–16.00 Kakovost življenja otroka po opeklinski poškodbi
(M. Straunik)
16.00–16.20 Preiskave, potrebne za operativni poseg v anesteziji
(D. Diallo)
16.20–16.30 Razpravljanje
Delavnica: petek 16.00–18.00 ure predavalnica II KC
Sobota, 3. februarja 2001
9.00–13.00 Akutne vnetne bolezni v trebušni votlini:
(moderator A. Pleskovič)
9.00–9.15 Uvod. Akutne vnetne bolezni v trebušni votlini (A. Pleskovič)
9.15–9.30 Akutno vnetje slepiča (M. Omejc)
9.45–10.00 Akutni holecistitis in holanhitis (J. Vračko)
10.00–10.15 Abscesi jeter (D. Stanisavljević)
10.15–10.30 Akutno vnetje trebušne slinavke (A. Pleskovič)
10.30–10.45 Razpravljanje
10.45–11.00 Odmor za kavo
11.00–11.15 Absces vranice (M. Sever, S. Rakovec)
11.15–11.30 Abscesi in peritonitis po laparoskopskih posegih (V. Pegan)
11.30–11.45 Intraabdominalni abscesi (S. Rakovec, M. Sever)
11.45–12.00 Akutna vnetna obolenja črevesa (F. Jelenc)
12.00–12.15 Akutna ginekološka vnetna obolenja (B. Kobal)
12.15–12.30 Razpravljanje
12.30–13.00 Preskus znanja
DELAVNICA: sobota 13.00 – 15.00 ure predavalnica II KC
Zaključek tečaja
Informacije in prijave: Medicinska fakulteta Katedra za kirurgijo, Zaloška
7, 1000 Ljubljana: dir. tel 01 52 47 384, 43 13 113 int. 15-15 ali sprejemna
prisarna XXXVII. podiplomskega tečaja kirurgije.
Kotizacija enodnevna kotizacija je 15.000,00 SIT, dvodnevna kotizacija
plačana do 15. 1. 2000 je 20.000,00 SIT, po tem datumu 25.000,00 SIT, za
sekundarije velja kotizacija v znesku 10.000,00 SIT. Za udeležence delavnice
šivalne tehnike znaša kotizacija dodatnih 10.000,00 SIT. V kotizacijah je vračunan
davek na dodano vrednost. Kotizacijo nakažete na žiro račun Medicinske
fakultete v Ljubljani, št.: 50103-603-41175 – sklic na št. 230-10 za XXXVII.
podiplomski tečaj kirurgije. Ob registraciji bo potrebno, kot dokazilo poprejšnjega
plačila, predložiti kopijo virmana.
Vsak udeleženec s plačano kotizacijo prejme zbornik del tega podiplomskega
tečaja in zbirko testnih vprašanj; v kotizaciji je vračunano kosilo in kava
med odmori. Vsi udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi na tečaju. Tistim,
programi strokovnih srečanj
ki bodo uspešno opravili preizkus znanja, bomo poslali potrdilo o dejavni udeležbi
in uspešnem preskusu znanja po pošti.
Podaljšanje licence: udeležbo na tečaju bo Zdravniška zbornica Slovenije
priznala kot strokovno izpopolnjevanje – 11 kreditnih točk.
Sprejemna pisarna (med prireditvijo): Avla pred 1. predavalnico Kliničnega
centra v Ljubljani. Odprta je med 8.00 in 15.00 uro vsakega dne predavanj.
Vodja tečaja: prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med., svetnik
Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
SPS Interna klinika, Klinični center Ljubljana
organizira
XI. PODIPLOMSKO ŠOLO ZA
ZDRAVNIKE
SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2
3. predavalnica Kliničnega centra (pritličje), Ljubljana
16.–17. februar 2001
PROGRAM
Petek, 16. februarja 2001
12.00–12.40 Pozdrav in uvod v šolo. Anketa
Moderator: Ravnik Oblak M.
12.40–13.00 Ravnik Oblak M.: Diagnostika, klasifikacija in etiopatogeneza
sladkorne bolezni tipa 2
13.00–13.20 Vrtovec M.: Vzgojno-izobraževalni program bolnika s sladkorno
boleznijo tipa 2
13.20–13.40 Medvešček M.: Prehrana v zdravljenju sladkorne bolezni
13.40–14.00 Vrtovec M.: Telesna dejavnost
14.00–14.30 Odmor
Moderator: Mrevlje F.
14.30–15.00 Mrevlje F.: Zdravljenje z oralnimi antidiabetiki
15.00–15.20 Mrevlje F.: Zdravljenje z insulinom
15.20–16.00 Senčar P.: Hrastnik D.: Predstavitev repaglinida in najpogosteje
uporabljenih insulinov
16.00–16.40 Tomažič M.: Samokontrola
16.40–17.00 Odmor
81 januar 2001 O ISIS

Moderator: Tomažič M.
17.00–17.20 Koselj M.: Kronični zapleti sladkorne bolezni
17.20–17.40 Urbančič Rovan V.: Diabetična noga
17.40–18.00 Koselj M.: Sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija
18.00–18.20 Medvešček M.: Sladkorna bolezen in dislipidemija
18.20–18.40 Medvešček M.: Sladkorni bolnik v posebnih okoliščinah
Sobota, 17. februar 2001
Delavnice (skupine A, B, C)
8.00–9.00 Svetovanje prehrane
(Bohnec M., Hočevar M., Tomažin Šporar M.)
9.00–10.00 Samokontrola (Bohnec M., Čuček K., Tomažin Šporar M.)
10.00–11.00 Peroralna terapija, 1. del
(Mrevlje F., Koselj M., Ravnik Oblak M.)
11.00–11.20 Odmor
11.20–12.20 Peroralna terapija 2. del (Mrevlje F., Tomažič M., Ravnik
Oblak M.)
12.20–13.20 Zdravljenje z insulinom (Mrevlje F., Vrtovec M., Urbančič V.)
13.20–14.20 Sladkorni bolnik v posebnih okoliščinah
(Koselj M., Medvešček M., Tomažič M.)
14.20–15.00 Odmor
15.00–15.30 Diabetična noga, prikaz primerov (Urbančič Rovan V.)
15.30–15.50 Koselj M.: Obravnava sladkornega bolnika v ambulanti
splošne medicine
15.50–16.30 Preizkus pridobljenega znanja. Anketa, ocena šole
16.30 Zaključek šole
Kotizacije ni.
Število udeležencev je omejeno.
Dodatne informacije: prim. Miha Koselj, dr. med., Klinični oddelek za endokrinologijo,
diabetes in presnovne bolezni, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel.:
01 43 30 288, 43 17 224, faks: 01 43 30 288.
ISIS O januar 2001
programi strokovnih srečanj
Društvo zobozdravstvenih delavcev Celje
organizira
CEDENS –
VII. DAN CELJSKEGA
ZOBOZDRAVSTVA
Velika dvorana, Narodni dom Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje
16. februar 2001
PROGRAM
9.00 Prihod in prijava
9.30 Nikola Potočnik: Uvodne besede
9.30 Milan Divjak: Kombinirani odtis – vzporednim delom do
individualnega zatička in konstrukcije
9.50 Niko Lavrenčič: Vestibularna ploščica
10.10 Vilma Cvikl: Celiakija pri otrocih
10.30 Odmor
10.45 Slavko Brkič: Stabilnost kovinskega ogrodja v sistemu kovinsko-porcelanske
tehnike ob uporabi visoko karatnih BIO-zlitin
11.15 Silva Krivic: Polno keramične konstrukcije
11.45 Hugo Haberman, Milan Baudek: Sistem vlaganja z omogočanjem
trodimenzionalne ekspanzije
12.15 Odmor za kosilo
15.00 Daniel Žerdoner: Oseodistrakcija v orofacialnem področju
15.30 Uroš Skalerič: Možnosti medikamentoznega zdravljenja parodontalne
bolezni
16.00 Odmor
16.30 Matjaž Rode: Sodobni dentalni implantatni sistemi
17.00 Brane Šibanc, G. Lesničar: Antibiotična profilaksa pred kirurškimi
posegi
17.30 Zaključek
Mala dvorana – Dentalna razstava naših sponzorjev
19.00 Polona – zabavna prireditev in podelitev Schwabovih priznanj
v hotelu Štorman Celje
Kotizacija: 15.000,00 SIT
Žiro račun: 50700-678-67474 za CEDENS. Kotizacijo lahko poravnate
tudi ob registraciji na dan prireditve.
Podaljšanje licence: udeležbo na kongresu bo Zdravniška zbornica
Slovenije priznala kot strokovno izpopolnjevanje - 4,5 kreditnih točk.
Dodatne informacije: Nikola Potočnik, dr. stom., Mestni trg 5, 3310 Žalec,
tel.: 03 57 16 044, ga. Dragica Planko, JZ ZD Celje, Gregorčičeva 5, 3000
Celje, tel.: 03 54 34 351, faks: 03 54 41 356.
82

Klinični oddelek za nefrologijo
SPS Interna klinika, Klinični center Ljubljana
organizira tečaj
NEFROLOGIJA 2001: OBRAVNAVA
MOTENJ ELEKTROLITSKEGA IN
ACIDOBAZNEGA RAVNOTEŽJA
Hotel Kokra, Brdo pri Kranju
30.–31. marec 2001 ob 15.00
Strokovni program bo vseboval predavanja in delavnice s področja motenj
elektrolitskega in acidobaznega ravnotežja.
PRELIMINARNI PROGRAM
Q Motnje v ravnotežju vode
Q Edemi in klinična uporaba diuretikov
Q Motnje v ravnotežju kalija
Q Motnje v ravnotežju kalcija, fosfata in magnezija
Q Metabolna acidoza in metabolna alkaloza
Q Respiratorna acidoza in respiratorna alkaloza
Q Mešane motnje acidobaznega ravnotežja
Q Uravnavanje elektrolitskega, vodnega in acidobaznega ravnotežja s hemodializo
Q Uravnavanje elektrolitskega, vodnega in acidobaznega ravnotežja s peritonealno
dializo
Kongres je namenjen internistom, pediatrom, anesteziologom in vsem
zdravnikom, ki se ukvarjajo z motnjami vodnega, elektrolitskega in acido-baznega
ravnotežja.
Kotizacija znaša 25.000,00 SIT, nakažite jo na žiro račun ZDLB Slovenije
pri APP Ljubljana, št.: 50103-678-79323, s pripisom »za Nefrologijo 2001«.
Strokovni vodja: prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med.
Organizacijski odbor: prof. dr. Andrej Bren, dr. med., predsednik, prof. dr.
Rafael Ponikvar, dr. med., podpredsednik, prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar,
dr. med., svetnica, tajnica
Prijave pošljite na naslov: ga. Mida Kandus, Tajništvo, Klinični oddelek za
nefrologijo, SPS Interna klinika, KC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, faks:
01 43 22 077.
Informacije: ga. Mida Kandus in prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr.
med., Klinični oddelek za nefrologijo, SPS Interna klinika, KC Ljubljana, Zaloška
7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 23 24 973, 23 92 498, faks: 01 43 22 077, epošta:
jadranka.buturovic@kclj.si
programi strokovnih srečanj
Medicinska fakulteta v Ljubljani
Katedra za kirurgijo
Podiplomska šola kirurških tehnik in
Travmatološki oddelek, Splošna bolnišnica Maribor
organizirata
DELAVNICE KIRURŠKIH TEHNIK
INTRAMEDULARNA UČVRSTITEV
ZLOMOV
Velika predavalnica, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, Maribor
30.–31. marec 2001
PROGRAM
Petek, 30. marca 2001
9.00 Otvoritev in pozdrav (A. Frank, G. Pivec, V. Smrkolj, J. Strnad
(JS EVRO), J. Oblak (MATHYS)
9.20 Osnovni principi zlomov in njihovega celjenja (V. Smrkolj)
9.40 Temeljne značilnosti in razvoj intramedularne učvrstitve
zlomov (A. Čretnik)
10.00 Novosti in perspektive učvrstitve zlomov kosti (R. Rošic)
10.10 Razprava
10.25 Odmor
10.45 Zlomi v področju kolka in proksimalnega dela stegnenice
(J. Ferk)
11.15 Zlomi v področju stegnenice – srednji del (A. Frank)
11.45 Zlomi v področju stegnenice – distalni del (A. Krajnc)
12.15 Razprava
12.30–14.00 Odmor – kosilo
14.00 Intramedularna učvrstitev zlomov – (video, demonstracije,
praktične vaje)
I. Intramedularni kolčni vijak, PFN
II. Rekonstrukcijski žebelj – femoralni, spiralni
III. Anterogradni žebelj – femoralni
IV. Retrogradni žebelj – femoralni (menjava delovnih mest po skupinah)
18.00 Zaključek prvega dne
Večerja
Sobota, 31. marca 2001
8.00 Zlomi v področju goleni (A. Kelc)
8.30 Zlomi v področju nadlahtnice (Ž. Horvat)
9.00 Oskrba zlomov pri otrocih (D. Pandurović)
83 januar 2001 O ISIS

9.30 Odmor
9.45 Intramedularna učvrstitev zlomov (video, demonstracije,
praktične vaje)
I. Intramedularni žebelj – tibialni
II. Intramedularni žebelj – humerus
(menjava delovnih mest po skupinah)
12.45 Preizkus znanja
13.00 Odmor
13.15 Zaključek delavnice (V. Smrkolj, A. Frank)
13.30 Zaključek
Informacije in prijave: Katedra za kirurgijo, Medicinska fakulteta, Zaloška
7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 47 384
Rok prijave: 1. februar 2001
Kotizacija: 35.000,00 SIT.
Vsak udeleženec s plačano kotizacijo prejme pisne materiale. V kotizaciji
so vračunani tudi kosilo in prigrizki med odmori.
Vsi udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi na delavnici. Tisti, ki bodo
uspešno opravili preizkus znanja, bodo prejeli tudi potrdilo o dejavni udeležbi
in uspešnem preizkusu znanja po pošti.
Delavnica je namenjena specializantom in specialistom kirurgije in ortopedije.
Število mest na delavnici je omejeno na 18.
Pri organizaciji delavnice sodelujeta podjetji J S EVRO in MATHYS (Metalka).
Prenočišče: v primeru zadostnega števila prijav bo prenočišče organizirano.
ISIS O januar 2001
programi strokovnih srečanj
5th International Congress on
Cerebral Palsy
Bled, Slovenia
7–10 June 2001
Under the Auspices of The International Child Neurology Association - ICNA
Invited speakers, Chairpersons, and the Preliminary Programme
Pre-Congress Workshops
Thursday, 7 June 2001
Physiotherapy Treatment
Chair: Eva Bower (United Kingdom), Ferenc Katona (Hungary)
08.00–12.00 Demonstrations:
Vojta
Moderate: Friedemann Schulze (Germany)
Demonstration: Wolfram Müller (Germany)
Bobath/NDT
Moderate: Lois Bly (USA)
Demonstration: Neda Rotar (Slovenia)
Pető/Conductive Education
Moderate: Erzsebet Balogh (Hungary)
Demonstration:
Adult People with Cerebral Palsy
Moderate: Freia Hopf (Germany)
Demonstration: Christine Barber (United Kingdom)
13.00–15.30 Treatment with Botulinum Toxin and Baclofen
Chair: Mauricio Delgado (USA), Ann Tilton (USA)
Presenters: Florian Heinen (Germany): Botulinum Toxin
Leland Albright (USA): Intrathecal Baclofen
CONGRESS PROGRAMME
Thursday, 7 June 2001
17.00 Opening Ceremony
17.15–17.45 Milivoj Veličkovič Perat (Slovenia): Cerebral palsy - Facts and
84

Dilemmas
Chair: Bengt Hagberg (Sweden)
18.00–18.30 Brian Neville (United Kingdom): Introduction
18.30–19.00 Robert Rust (USA): History of Cerebral Palsy
19.00–19.45 Heinz Prechtl, Christa Einspieler (Austria): Early Abnormal
Spontaneous Movements as a Predictor of Cerebral Palsy
20.00–22.00 Welcome reception
Friday, 8 June 2001
Chair: Fiona Stanley (Australia), Lilly Dubowitz (United Kingdom)
08.00–08.45 Eva Alberman (United Kingdom), Eve Blair (Australia): Epidemiology
of Cerebral Palsy
08.45–09.15 Bengt Hagberg (Sweden), Gudrun Hagberg (Sweden):
West-Swedish
Cerebral Palsy-Panorama Profiles at the Millennium Shift
09.15–09.45 Tea Break
Chair: Marc Tardieu (France)
09.45–10.15 Janet Soul, Joseph Volpe (USA): Etiology and Pathogenesis
of Early Brain Damage
10.15–10.45 Philippe Evrard (France): Neuroprotection in Early Life for Prevention
of Cerebral Palsy
10.45–11.15 Linda de Vries (The Netherlands): Timing of Early Brain Damage
(neuroimaging techniques)
11.15–12.00 Hans Forssberg (Sweden): Pathophysiology of Movement Disorders
in Cerebral Palsy
12.00–14.00 Lunch
Chair: Andrew Lloyd Evans (United Kingdom)
14.00–14.30 Yoshiyuki Suzuki (Japan): Inheritance and Genetic Factors in
Early Brain Damage
14.30–15.00 Hugo Moser (USA): Differential Diagnosis of Cerebral Palsy
15.00–15.30 Mijna Hadders-Algra (The Netherlands): The Clumsy Child - at
the Border of Cerebral Palsy
15.30–16.00 Tea Break
Chair: Ermellina Fedrizzi (Italy)
16.00–16.30 Giovanni Cioni, Paola Paolicelli (Italy): Cognitive and Perceptual
Disorders in Cerebral Palsy
16.30–17.00 Abigail Golomb, Sari Goldstein-Ferber (Israel): Behaviour and
Emotional Problems in Cerebral Palsy
17.30–18.00 Sheila Wallace (United Kingdom): Epilepsy and Cerebral Palsy
20.00 Concert
Saturday, 9 June 2001
Chair: Sarah Capelovitch (Israel)
08.00–08.45 Peter Rosenbaum (Canada): Clinical research in Cerebral Palsy
– Challenges and Opportunities
08.45–09.30 Elisabeth Köng (Switzerland): History of Physiotherapy in Cerebral
Palsy
09.30–10.00 Hubert Haberfellner (Austria): Bobath (NDT), Vojta and Pető
programi strokovnih srečanj
Methods of Treatment
10.00–10.30 Tea Break
Chair: Ilona Autti-Rämö (Finland), Pratibha Singhi (India)
10.30–11.15 Tatjana Dolenc Veličkovič (Slovenia): Basic Principles of Neurodevelopmental
Treatment – NDT Bobath
11.15–12.00 Reinald Brunner (Switzerland): Orthopaedic Surgery as a Treatment
Procedure in Cerebral Palsy
12.00–12.30 Peter Leary (United Kingdom): Pharmacological Treatment of
Cerebral Palsy
12.30–14.00 Lunch
Chair: Kazuo Kodama (Japan)
14.00–14.30 Karin Jasinska (United Kingdom): Occupational Therapy for
Children with Cerebral Palsy – Intervention to Last a Lifetime
14.30–15.00 Catharina van der Wald (South Africa): Speech Therapy in
Cerebral Palsy
15.00–15.30 Adriano Murri (Austria): Orthotics Management for Persons
with Cerebral Palsy
15.30–16.00 Tea Break
Chair: Anita Loring (United Kingdom)
16.00–16.30 Owen Hensey, Jane Mitchell, Paul O’Donoghue (Ireland): Cerebral
Palsy: Issues in Adolescence and Adulthood
16.30–17.00 Ulrich Aebi (Switzerland): Educational Problems of Cerebral
Palsy Children
17.00–17.30 Marco Mumenthaler (Switzerland): Sense and Limits of Treatment
17.30–18.00 Daphne Economou (Greece): Learning from the Child with
Cerebral Palsy - a Parent’s View
18.00 Closing Ceremony
20.00 Congress Dinner
Sunday, 10 June 2001
Workshops
09.00 - 12.00 Sports and Recreation as a Therapeutic Approach
Chair: Janice Brunstrom (USA)
Swimming
Presenter: Joan Martin (United Kingdom)
Hippotherapy
Presenter: Emmy Tauffkirchen (Austria)
Skiing
Presenter: Anne-Marie Ducommun (Switzerland)
09.00–12.00 How Early Is Too Late ?
Chair and Presenter: Ferenc Katona (Hungary), Marianne Berenyi (Hungary)
An objective early diagnostic and therapeutic program for brain injured
Infants of 1–7 months of age on behalf of 25 years of experience with 25,000
investigated and 6,500 treated infants. Neurodevelopmental Expert System,
video and CD presentation.
85 januar 2001 O ISIS

I. Early Diagnosis
The objective diagnostic separation of normal variations in sensorimotor
development from abnormalities produced by perinatal brain injury.
II. Early Neurotherapy
The regular programmed application of subcortically driven elementary
neuromotor functions in the reorganization of abnormally developing postural
and motor functions; to reorganize abnormal attentive and contact function
with the environment; to reinforce failing behavioral dynamics.
09.00–12.00 Measurement of Functional Skills in Children with Cerebral
Palsy
Chair: Adri Vermeer (The Netherlands)
Presenters: Marjolijn Ketelaar: Effects of Functional Paediatric Physical
Therapy in Children with Cerebral Palsy
Els van Petegem: The Use of the Gross Motor Function Measure
(GMFM)
Jeltje Wassenaar: Measuring Functional Skills with the Paediatric
Evaluation of Disability Inventory (PEDI)
Jan Custers: Clinical Use of the PEDI
Renate Siebes: Evaluation of Functional Skills in the Rehabilitation
of Children with Severe Cerebral Palsy
Adri Vermeer: Measuring Perceive Competence in Children
with Cerebral Palsy
ISIS O januar 2001
programi strokovnih srečanj
NAROČILNICA
BOŽIDAR LAVRIČ
Prof. dr. Ivan Kalinšek je napisal knjigo o prof. dr. Božidarju Lavriču.
Knjigo je izdala Zdravniška zbornica Slovenije. Cena knjige je 2.000,00 SIT.
Podpisani(a)
______________________________________________________________________________________________________
Naslov
______________________________________________________________________________________________________
Javni zavod
______________________________________________________________________________________________________
Nepreklicno naročam: po naročilnici št. _________ _________ izvodov knjige Božidar Lavrič
09.00–12.00 Orthotics and Technical Equipment for People with Cerebral
Palsy
Datum: ____________________ Podpis: ________________________
Knjigo naročite na uredništvu revije Isis, Dalmatinova 10, p.p. 1630, 1001 Ljubljana.
Chair: Črt Marinček (Slovenia)
Presenters: James Robb (United Kingdom): Orthotics in Cerebral Palsy
Hermina Damjan (Slovenia): Functional Electrical Stimulator
as Orthosis in Children with Cerebral Palsy
Paul Charlton (United Kingdom): Technical Equipment
Post-Congress Satellite Symposium
Novigrad – Cittanova (Croatia)
11–13 June 2001
Treatment, Play, and Holiday for Children with Cerebral Palsy and Their
Parents
More Information about the Congress (The Programme, Registration, Venue,
and Country Slovenia) can be found at: http://www2.mf.uni-lj.si/ ~ cp2001/
index.html
86

Program promocije zdravja in
preprečevanja kroničnih bolezni v Sloveniji,
organizira v sodelovanju
z Inštitutom za higieno MF, Pedagoško fakulteto v Ljubljani in
Zbornico nutricionistov Slovenije
UČNO DELAVNICO
SVETOVANJE ZA ZDRAVO
PREHRANO
Kraj izvajanja delavnic:
Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
PROGRAM:
Petek, 16. 2. 2001
9.00 – 12.00 Pozdrav, namen in cilji učnih delavnic; Pomen zdrave prehrane
za zdravje; Prehranske navade Slovencev; Načela uravnotežene
prehrane; Prehranska piramida – enota živila – zdrav
krožnik – zdrav obrok, Strategija zagotavljanja zdrave prehranske
verige
12.00 – 13.30 Kosilo
13.30 – 14.30 Prehranska priporočila, temelječa na hranilih; Prehranska priporočila
temelječa na prehranskem vzorcu (FBDG – Food Based
Dietary Guidelines);
14.30 – 15.30 Proces spreminjanja tveganega vedenja – proces spreminjanja
prehranskih navad;
15.30 – 15.45 Odmor
programi strokovnih srečanj
Sobota, 17. 2. 2001
9.00 – 16.00
Q Kako promovirati zdravo prehrano v šolah in lokalni skupnosti;
kako organizirati svetovanje za zdravo prehrano v zdravstvenem
domu, bolnišnici;
Delavnice:
Q Kako zmanjšati količino maščob v prehrani?
Q Kako zmanjšati količino soli v prehrani?
Q Kako zmanjšati količino enostavnih sladkorjev v prehrani ?
Q Zelenjava, sadje, vlaknine v prehrani – kako in zakaj jih
povečati?
Delavnice:
Q Svetovanje uravnotežene prehrane pri sladkornem bolniku
Q Planiranje prehrane pri hujšanju
Q Sprotno ocenjevanje uspešnosti spreminjanja prehranskih
navad
Zaključek in ocena delavnice.
Delavnice so namenjene zdravnikom, medicinskim sestram, terapevtom,
profesorjem zdravstvene vzgoje in drugim zdravstvenim in pedagoškim delavcem,
ki želijo delovati na promociji zdrave prehrane in svetovanju za zdravo
prehrano pri ogroženih z dejavniki tveganja ali zbolelih, ki se nezdravo prehranjujejo,
in pri mladih, pri katerih želimo oblikovati zdrave prehranske navade.
Na delavnici je lahko največ 20 udeležencev. Ker bodo delavnice organizirane
v obliki demonstracij in praktičnega dela, vas prosimo, da s seboj prinesete
zaščitno obleko. Prijavite se lahko na tajništvo CINDI do 10. 2. 2001 na
naslov CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 83
480, faks.: 01 43 83 484, e-pošta.: cindi@zd-lj.si
Kotizacija za delavnice je 17.000,00 SIT.
Udeleženci prejmejo tudi priročnik.
Za delavnico je sprožen postopek za podaljšanje licence pri Zdravniški
zbornici in Zbornici zdravstvene nege.
87 januar 2001 O 15.45 - 18.00 Prehransko svetovanje – 5 stopenj
1. Presejanje – komu svetovati?
2. Ugotavljanje:
- prehranskih navad
- pripravljenosti za spreminjanje prehranskih navad
- ovir za spreminjanje
3. Pogovor in pogajanje o možnih spremembah
4. Določanje ciljev
– odločitve, usmerjene v pacienta:,
- načrt ukrepanja
5. Spremljanje
ISIS

CINDI Slovenija
Program promocije zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni v Sloveniji
organizira
UČNO DELAVNICO
DA, OPUŠČAM KAJENJE
Kraj izvajanja delavnic:
CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2, Ljubljana
PROGRAM:
Petek, 12. 1. 2001
9.00 – 9.15 Jožica Maučec Zakotnik:
Pozdrav, namen in cilji učnih delavnic;
Svetovanje za opuščanje kajenja - najučinkovitejši preventivni
ukrep
9.15 – 9.35 Tomaž Čakš: Trendi kajenja v svetu in pri nas, zdravstveno in
finančno breme kajenja in potreba po zmanjševanju kajenja
9.35 – 9.50 Odmor
9.50 – 11.45 Kajenje kot dejavnik tveganja
9.50 – 10.20 Matjaž Turel: Kajenje in bolezni pljuč
10.20 – 10.50 Maja Primic Žakelj: Kajenje in rak
10.50 – 11.20 Tatjana Zorko: Kajenje in kardiovaskularne bolezni
11.20 – 11.30 Razprava
11.30 –11. 45 Odmor
11.30 – 18.00 Programi za spodbujanje nekajenja in opuščanje kajenja
11.45 – 12.35 Eva Strgar: Programi spodbujanja nekajenja - usmerjeni v otroke
in mladostnike
12.35 – 13.10 Jožica Mesarič: Programi spodbujanja nekajenja - usmerjeni
v otroke in mladostnike
3.10 – 14.15 Odmor za kosilo
14. 15 – 14.45 Zdenka Čebašek Travnik: Kajenje kot odvisnost
14.45 – 15.15 Zdenka Čebašek Travnik: Motivacijski postopek pri opuščanju
kajenja
ISIS O januar 2001
programi strokovnih srečanj
15.15 – 15. 40 Zdenka Čebašek Travnik: Svetovanje pri opuščanju
kajenja glede na dejansko stopnjo razmišljanja
v procesu spreminjanja
15.40 – 16.10 Zdenka Čebašek Travnik: Individualno svetovanje za
opuščanje kajenja na vseh ravneh zdravstvenega varstva
Q Osnovno zdravstvo
Q Bolnišnično zdravstvo
Q Posebne skupine prebivalstva
16.10 – 16.30 Odmor
16.30 – 16.50 Tomaž Čakš: Populacijski pristop
16.50 - 17.05 Up John: Nikotinsko nadomestno zdravljenje
17.05 – 17.20 Glaxo Wellcome: Bupropion, ZybanŇ v zdravljenju nikotinske
odvisnosti
Sobota, 13. 1. 2001
9.00 – 16.00 Dušan Žagar: Skupinska obravnava kadilcev
Kako organizirati delavnice za opuščanje kajenja
Dušan Žagar in drugi terapevti
Q Kako so organizirane delavnice »Da, opuščam kajenje«
Q Namen, cilji delavnic
Q Pet delavnic za opuščanje, šesta v oporo
Q Načini za zmanjšanje števila pokajenih cigaret
Q Priprava na opuščanje kajenja
Q Veliki dan brez cigarete - kako premagati telesno in duševno
odvisnost
12.00 – 13.30 Odmor za kosilo
QKako nadzorovati telesno težo
QKako premagati stres
QKako ostati nekadilec/ka
QKako mobilizirati kadilce in jih motivirati za skupinsko
opuščanje? (zdravstveni delavci, plakati, mediji)
Q Sprotno ocenjevanje uspešnosti delavnic in opuščanja
kajenja
Zaključek in ocena delavnice
Delavnice so namenjene zdravnikom, medicinskim sestram, terapevtom,
profesorjem zdravstvene vzgoje in drugim zdravstvenim delavcem, ki želijo
delovati na promociji nekajenja in pomagati kadilcem pri opuščanju kajenja.
Na delavnici je lahko največ 25 udeležencev. Prijavite se lahko na tajništvo
CINDI do 15. 5. 2000 na naslov CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2, 1000
Ljubljana, tel..: 01 43 83 480, faks.: 01 43 83 484, e-pošta.: cindi@zd-lj.si
Kotizacija za delavnice je 17.000.00 SIT.
Udeleženci prejmejo tudi priročnik »Da, opuščam kajenje«.
Za delavnico je sprožen postopek za podaljšanje licence pri Zdravniški
zbornici in Zbornici zdravstvene nege.
88

Slovensko društvo hospic
organizira
ENODNEVNE DELAVNICE
Slovensko društvo hospic, Gosposvetska 5, Ljubljana
16. januarja 2001 od 9. do 14. ure
Nada Wolf, VMS: Komunikacija z umirajočim. Vsebina: Delavnica temelji
na izkustvenem učenju in prepoznavanju lastnih vzorcev reagiranja in
komunikacije.
Slovensko društvo hospic, Gosposvetska 5, Ljubljana
17. januarja 2001 od 9. do 14. ure
Doc. dr. Franc Vislava Globelnik Velikonja, dr. med.: Stiska strokovnih
delavcev ob mrtvorojenem otroku. Vsebina: Seznaniti strokovne delavce s
procesom žalovanja ob mrtvorojenem otroku in povečati njihov posluh in
pripravljenost za pomoč. Pristop k staršem, starim staršem in sorojencem
novorojenega otroka in pomoč v procesu žalovanja. Delavnica jih bo pripravila
na doživetje tovrstne stiske in nakazala načine razbremenitve. Vključuje tudi
video posnetek.
Slovensko društvo hospic, Gosposvetska 5, Ljubljana
18. januarja 2001 od 9. do 14. ure
Metka Klevišar, dr. med.: Duhovnost v času hude bolezni. Vsebina:
Odgovoriti si na vprašanje: »Kaj je zame duhovnost«. V bolezni in ob umiranju
se pojavijo temeljna bivanjska vprašanja. Kako se srečujem z njimi v svojem
življenju in ob spremljanju bolnikov? Kakšne so moje vrednote v življenju.
Umetnost izpuščanja – proces, ki traja vse življenje. »Biti eno samo uho« - Temelj
spremljanja hudo bolnega bolnika. Kaj pomeni upati s hudo bolnim, umirajočim?
Odgovoriti si na vprašanje: »Kaj mi daje oporo, ko izgubim vse?«
Slovensko društvo hospic, Gosposvetska 5, Ljubljana
24. januarja 2001 od 9. do 14. ure
Tomaž Flajs, dipl. univ. prof.: Odnos pomoči – zdravilna moč odnosa. Vsebina:
Različni relacijski terapevtski pristopi so osnovani na spoznanju, da horizontalen
odnos, ki je utemeljen na principu dialoga in ki ni usmerjen v spremljanje drugega,
temveč predvsem v nudenje podpore, sam po sebi predstavlja temeljno zdravilno
moč, saj vzpodbuja človekove lastne še neizkoriščene potenciale za premostitev
eksistencialnih stisk. Teoretska spoznanja in praktične izkušnje teh pristopov je
mogoče s pridom uporabiti ne le v psihoterapevtski praksi, temveč v kakršnikoli
obliki odnosa pomoči, kamor spada tudi paliativna oskrba. Vsebinski okvir
delavnice sestavljajo temeljna načela terapevtskega dialoga; vključujočnost,
predanost in pristna komunikacija.
Slovensko društvo hospic, Gosposvetska 5, Ljubljana
21. februarja 2001 od 9. do 14. ure
Tomaž Flajs, dipl. univ. prof.: Podpora družini umirajočega. Vsebina: Ko
človek zaključuje svoje življenje, se poleg sprijaznjenja z lastno smrtjo, srečuje
tudi z drugimi pomembnimi izzivi. Z vidika izkustvenega ciklusa se nahaja
predvsem v fazi umika in asimilacije preteklih življenjskih izkušenj. To s seboj
programi strokovnih srečanj
prinaša zaključevanje nedokončanih zadev iz preteklosti, predvsem v povezavi
z odnosi s pomembnimi drugimi, bodisi posredno ali na simbolni ravni, ter
osmišljanje tako življenja kot smrti. Delavnica je posvečena poglabljanju v
izkustveni ciklus s temeljnim poudarkom na njegovih zaključnih fazah in
aplikacijo na proces umiranja.
Slovensko društvo hospic, Gosposvetska 5, Ljubljana
23. februarja 2001 od 9. do 14. ure
Bernarda Mudrovčič, dipl. m. s.: Potrebe otrok in mladostnikov ob izgubi
ljubljene osebe. Vsebina: Otrokom želimo zagotoviti čimbolj srečno in brezskrbno
življenje in jih tako obvarovati pred morebitnim trpljenjem. Vendarle se življenjskim
izkušnjam ne morejo izogniti. Zato je izredno pomembno, da jim ob hudi izgubi
bližnjega, ki jim je veliko pomenil, znamo stati ob strani. Udeleženci bodo na
delavnici osvojili znanja o ravnanju z žalujočim otrokom in mladostnikom. Tako
bodo spodbujali sebe in osebe, ki jim bodo v oporo ob težkih trenutkih po izgubi.
Približali se bomo otroku v sebi in njegovim notranjim stiskam.
Kotizacija znaša 7.000,00 SIT za enodnevno delavnico, 5.000,00 za
študente.
Žiro račun: 50106-678-703305 sklic na številko 00 333.
Informacije in prijave na tel.: 01 23 48 330, 23 48 332 ali faks: 01 23 48 336.
Katedra za družinsko medicino in
Združenje zdravnikov družinske medicine
organizirata
5. SCHROTTOVE DNEVE
Linhartova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana
9.–10. marec 2001
ZDM = zdravnik družinske medicine
PROGRAM
Petek, 9. marca 2001
8.45 – 9.15 Otvoritev
9.30–9.40 Bolnik s Parkinsonovo boleznijo in ZDM (video)
9.40–10.00 Ko zmanjkuje dopamina- počasen, otrdel bolnik, ki se trese in
pada (dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.)
10.00–10.20 Ko levodopa pomaga – Parkinsonova bolezen (doc. dr. A.
Mesec, dr. med.)
10.20–10.40 Ko levodopa ne pomaga – Parkinsonski sindrom (dr. Dušan
Flisar, dr. med.)
10.40–10.55 Comtan – nova možnost zdravljenja (K. Lukanovič, dr. med.)
10.55–11.10 Bolnik s parkinsonizmom ne potrebuje samo zdravil - celostna
obravnava (vms. Lidija Ocepek)
89 januar 2001 O ISIS

11.10–11.40 Razprava
11.40–12.10 Odmor
12.15–12.25 Ulcerozni kolitis, Chronova bolezen – bolnik v ambulanti ZDM
(video)
12.25–12.45 Novejši pristopi v zdravljenju kronične vnetne črevesne bolezni
(dr. I. Ferkolj)
12.45–13.05 Revmatološke manifestacije pri kroničnih vnetnih črevesnih
boleznih – kdaj pomisliti nanje in kako voditi zdravljenje (prim.
M. Kos Golja, dr. med.)
13.05–13.30 Razprava
13.30–13.45 Odmor
13.50–14.10 Maligni melanom - na kaj naj bo pozoren ZDM (prof. dr. Z.
Rudolf, dr. med.)
14.10–14.30 Stenozantni tendovaginitis - ¨sprožilni prst¨: možnosti
zdravljenja pri ZDM, ukrepi zdravnika na sekundarnem nivoju
(as. dr. U. Ahčan, dr. med.)
14.30–14.50 Akutni konjunktivitisi – novejši pristopi v zdravljenju (doc. dr.
B. Drnovšek, dr. med.)
14.50–15.10 Razprava
15.10–16.05 Hladno-topli bife
16.10–16.30 Zdravljenje bolnikov z ishemično boleznijo srca – akutne oblike
(D. Benko, dr. med., prim. mag. F. Verovnik, dr. med.)
16.30–16.50 Zdravljenje bolnikov z ishemično boleznijo srca – kronične
oblike (prim. mag. F. Verovnik, dr. med., D. Benko, dr. med.)
16.50–17.10 Smernice vodenja bolnika z AP v ambulanti ZDM – predstavitev
projekta Matra (M. Grm, dr. med.)
17.10–17.30 Razprava
17.30–17.50 Predstavitev problema kardiovaskularne ogroženosti v
ambulantah ZDM (I. Vatovec, dr. med.)
17.50–18.10 Praktično ocenjevanje globalne koronarne ogroženosti v
ambulanti ZDM (as. dr. Z. Fras, dr. med.)
18.10–18.30 Kako in kdaj zdraviti povišane lipide v krvi v ambulantah ZDM
(prof. dr. I. Keber, dr. med.)
18.30–18.50 Razprava
20.00 Koncert za vse udeležence 5. Schrottovih dnevov v okviru
zelenega abonmaja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma
Sobota, 10. marca 2001
8.00–8.10 Depresivni bolnik pri ZDM (video )
8.10–8.25 Obravnava depresivnega bolnika in njegove družine v
ambulanti ZDM (as. mag. G. Žorž, dr. med.)
8.25–8.45 Vloga psihiatra in ZDM pri zdravljenju bolnikov z depresijo (dr.
Tita Koren Furst)
8.45–9.05 Nespečnost – kako takega bolnika obravnavati v ambulanti
ZDM (as. mag. D. Rotar Pavlič, dr. med.)
9.05–9.20 Razstava
9.20–9.45 Odmor
9.50–10.05 Antiagregacijsko zdravljenje v ambulanti ZDM (as. Vlasta
Vodopivec Jamšek, dr. med.)
ISIS O januar 2001
programi strokovnih srečanj
10.05–10.25 Antiagregacijsko zdravljenje – indikacije, vodenje in zapleti
(doc. dr. A. Blinc, dr. med.)
10.25–10.40 Razprava
10.40–11.00 Perkutani koronarni revaskularizacijski posegi in
antiagregacijsko zdravljenje - vodenje v ambulantah ZDM (prof.
dr. I. Kranjec, dr. med.)
11.00–11.20 Antiagregacijsko zdravljenja bolnika z nevrološkim obolenjemspremljanje
s strani ZDM (prof. dr. A. Grad, dr. med.)
11.20–11.40 Klopidrogel – ponujena nova možnost zdravljenja (prof. dr. P.
Poredoš, dr. med.)
11.40–12.00 Razprava
12.00–12.40 Hladni bife
12.45–13.00 Nadzor kakovosti dela ZDM s pomočjo dokazov (as. mag. J.
Kersnik, dr. med.)
13.00–13.20 Kaj pomeni ¨na izvlečkih temelječa medicina¨ za ZDM (doc.
dr. M. Šabovič, dr. med.)
13.20–13.40 Poraba zdravil v Sloveniji (J. Furst, dr. med.)
13.40–13.55 Razprava
13.55–14.15 Odmor
14.15–14.35 Scintigrafija skeleta – indikacije za napotitev, ki so v rokah
ZDM (doc. dr. J. Fettih, dr. med.)
14.35–14.55 Možnosti laserske terapije v rokah ZDM (as. dr. I. Bartenjev,
dr. med.)
14.55–15.10 Razprava
15.10–15.30 Odmor
15.30–15.50 Dolžnosti in dileme izbranega zdravnika pri prisilni
hospitalizaciji (doc. dr. I. Švab, dr. med.)
15.50–16.10 Hospitalizacija proti volji bolnika - indikacije psihiatrije (dr. V.
Švab, dr. med.)
16.10–16.25 Pravni okviri prisilne hospitalizacije (B. Dobnikar, univ. dipl.
prav.)
16.25–16.45 Etično-deontološki vidiki prisilne hospitalizacije (doc. dr. J.
Balažic, dr. med.)
16.45–17.00 Razprava
17.00 Zaključek srečanja
Srečanje je namenjeno zdravnikom družinske medicine in sekundarijem.
Kotizacija (DDV ni vljučen) za zdravnike znaša 20.000,00 SIT, za sekundarije
10.000,00 SIT in vključuje udeležbo na predavanjih, zbornik, napitke med
odmori, pogostitvi in vstopnico za petkov večerni koncert v Gallusovi dvorani
Cankarjevega doma.
Enotno prijavnico pošljite na Katedro za družinsko medicino, Poljanski nasip
58, 1000 Ljubljana; lahko pa tudi po faksu: 01 438 69 10, najkasneje do 25.
2. 2001. Prijavnica mora vsebovati podatke o plačniku (ime, sedež, davčna
številka, davčni zavezanec DA- NE), na podlagi prijavnice vam bo računovodstvo
SZD poslalo račun.
Dodatne informacije dobite na Katedri za družinsko medicino, telefon: 01
43 86 910, ga. Ana Artnak ali v ZD Šentvid, telefon: 0158 37 413, Tonka
Poplas Susič, dr. med.
90

Združenje nevrologov – SZD in Klinični oddelek za nevrologijo
Klinični center v Ljubljani bosta v aprilu 2001
organizirala
ŠOLO ULTRAZVOKA V NEVROLOGIJI
PRELIMINARNI PROGRAM
ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA VRATNIH ARTERIJ
Q Uvodno predavanje
Q Fiziologija in patofiziologija možganske cirkulacije
Q Epidemiologija možganske kapi
Q Klinična slika možganske kapi
Q Ateroskleroza
Q Fizikalne osnove ultrazvoka
Q Spektralna analiza doplerskih frekvenc in osnovna analiza slike
Q Barvna doplerska preiskava – osnove
Q »Power« doplerska preiskava – osnove
Q Barvna doplerska preiskava normalnih karotidnih arterij
Q Barvna doplerska preiskava karotidnih arterij v patoloških razmerah
Q »Power« doplerska preiskava normalnih karotidnih arterij
Q »Power« doplerska preiskava karotidnih arterij v patoloških razmerah
Q Barvna doplerska preiskava normalnih vertebralnih arterij
Q Barvna doplerska preiskava vertebralnih arterij v patoloških razmerah
Q »Power« doplerska preiskava normalnih vertebralnih arterij
Q »Power« doplerska preiskava vertebralnih arterij v patoloških razmerah
Q Trodimenzionalna doplerska sonografija vratnih arterij
Q Uporaba kontrastnih sredstev v ultrazvočni diagnostiki vratnih arterij
TRANSKRANIALNA ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA
Q Uvodno predavanje
Q Anatomija in fiziologija arterijskega obroča na bazi lobanje
Q Spektralna analiza doplerskih frekvenc in osnovna analiza slike
Q Barvna doplerska preiskava – osnove
Q »Power« doplerska preiskava – osnove
Q Barvna doplerska preiskava normalnega arterijskega obroča na bazi
lobanje
Q Barvna doplerska preiskava arterijskega obroča na bazi lobanje v
patoloških razmerah
Q »Power« doplerska preiskava normalnega arterijskega obroča na bazi
lobanje
Q »Power« doplerska preiskava arterijskega obroča na bazi lobanje v
patoloških razmerah
Q Cerebrovaskularna reaktivnost možganskih arterij – ocena s TCD
Q Zaznavanje embolov s TCD
Q Trodimenzionalna transkranialna doplerska sonografija v normalnih in
patoloških razmerah
Q Uporaba kontrastnih sredstev v ultrazvočni diagnostiki intrakranialnih
arterij
Poleg predavanj o anatomskih in tehničnih osnovah barvne doplerske in
programi strokovnih srečanj
»power« dvojne sonografije vratnih in intrakranialnih arterij kot tudi o
preiskovalni tehniki in interpretaciji izvidov bo tečaj potekal v obliki praktičnih
vaj podprt z računalniškimi in video demonstracijami ter z diskusijo o patoloških
najdbah.
Tečaj bo organiziran predvidoma v Aprilu leta 2001. Natančen datum tečaja
bomo javili, ko dobimo potrditev vseh predavateljev.
Prijave prosim pošljite na naslov: prim. asist. dr. Bojana Žvan, dr. med.,
Klinični oddelek za nevrologijo, Klinični center, Zaloška cesta 7, 1525 Ljubljana
ali na e-pošto: bojana.zvan@guest.arnes.si
Združenje zdravnikov družinske medicine - SZD
Osnovno zdravstvo Gorenjske - Zdravstveni dom Jesenice
Društvo medicinskih sester in tehnikov Gorenjske
Katedra za družinsko medicino MF
pripravljajo strokovno srečanje
II. SPOMINSKO SREČANJE JANIJA
KOKALJA, DR. MED.: POŠKODBE V
OSNOVNEM ZDRAVSTVU
Kranjska Gora
19.–21. april 2001
Namen srečanja se je seznaniti z oskrbo pri nekaterih posebnih vrst
poškodb (omrzline, poškodbe otrok, poškodbe mehkih delov in trebuha).
Poseben poudarek bo na sodelovanju kirurgov, zdravnikov družinske medicine
in patronažne službe pri poškodovancih, ki so že bili primarno oskrbljeni,
njihovo spremljanje in rehabilitacija.
Predvidevamo štiri sklope:
1. sklop: Posebne vrste poškodb
uvodno predavanje: Poškodbe otrok
91 januar 2001 O ISIS

2. sklop: Poškodovanec po primarni kirurški oskrbi
uvodno predavanje: Poškodbe hrbtenice
3. sklop: Poškodovanec po elektivnih posegih
uvodno predavanje: Pričakovani rezultati artroskopskih intervencij
4. sklop: Rehabilitacija in ocena delazmožnosti
uvodno predavanje: Ocenjevanje gibljivosti kot merilo uspešnosti fizikalnega
zdravljenja
5. sklop: Proste teme
K vsakemu sklopu vabimo avtorje, da pripravijo izvlečke predavanj. Izvlečki
naj bodo tematsko vezani na predvidene štiri sklope, naslanjajo naj se na
domače raziskave o tem, kako obravnavamo poškodovance v osnovnem
zdravstvu. Posebej za prispevke o poškodbah v osnovnem zdravstvu, ki ne
sodijo v nobenega naštetih sklopov, smo predvideli sklop Proste teme.
Dobrodošli so tudi teoretični prispevki o priporočilih za obravnavo poškodb,
spremljanje in rehabilitacijo poškodovancev. Za slovensko družinsko medicino
je pomembno, da s svojimi prispevki in izkušnjami sodelujete pri ustvarjanju
zakladnice naše medicinske literature prav zdravniki s terena, ki se
vsakodnevno srečujete z obravnavo poškodb. Predstavitve izkušenj čim več
zdravnikov splošne medicine bodo bistveno prispevale k obogatitvi znanja s
tega področja in olajšale oblikovanje smernic za delo s poškodovanci. Izvleček
je način, ki vsakemu med vami omogoča, da predstavi lastne poglede, izkušnje,
predstavi zanimiv ali poučen primer iz lastne prakse ali pa predstavi svojo
raziskavo, ki jo je izvedli v zadnjih letih. To je uveljavljen način izmenjave izkušenj
na strokovnih srečanjih po svetu in doma. Izvleček naj bo dolg do 300 besed
in je lahko strukturiran po naslednji shemi: Izhodišča, Namen, Metode in
preiskovanci, Rezultati in Sklepi. Pri poročilu o primeru (case report) ali pri
povzetku literature oblika izvlečka lahko odstopa od predlagane oblike.
Organizatorji bomo vsem zainteresiranim na njihovo željo pomagali pri izdelavi
prispevka, da bi bil ustrezno oblikovan za predstavitev in objavo.
Izvlečke pošljite v elektronski obliki (Word format) do 31. januarja 2001
na naslov: Janko Kersnik, 4280 Kranjska Gora, Koroška 2; elektronska pošta:
janko.kersnik@s5.net, kamor se lahko obrnete tudi v primeru potrebe po
dodatnih informacijah ali po pomoč pri pripravi izvlečka. Izvlečke bo strokovni
odbor dal v oceno glede na skladnost s temami sklopov razvrstil v program
predavanj ali med posterje. Sprejetih bo 15 najustreznejših prispelih izvlečkov.
Odločitev strokovnega odbora bo dokončna. Avtor(ji) sprejetega izvlečka bodo
uvrščeni v program strokovnega srečanja, njihov izvleček bo objavljen na
spletnih straneh Združenja zdravnikov družinske medicine (www.drmed.org),
celotni prispevek pa v zborniku srečanja. Avtor sprejetega prispevka bo
oproščen plačila kotizacije. Avtorjem eventualno zavrnjenih izvlečkov bomo
ponudili možnost dopolnitve prispevka ali pa jim bomo priporočili predstavitev
referata na drugem tematsko ustreznem strokovnem srečanju.
ISIS O januar 2001
programi strokovnih srečanj
PRVO OBVESTILO
Slovensko menopavzno društvo v sodelovanju s
Hrvaškim društvom za menopavzo
organizira
1. SLOVENSKO – HRVAŠKI
SIMPOZIJ O SODOBNIH POGLEDIH
NA MENOPAVZO IN ANDROPAVZO
Z DELAVNICO
Kristalna dvorana Zdraviliškega doma, Rogaška Slatina
5.–7. april 2001
UVODNA PREDAVANJA
Slovenska stran:
Q NHZ včeraj, danes, jutri – perspektive in kontroverze (prof.dr. H. Meden
Vrtovec, dr. med.)
Q NHZ in RAK (doc. dr. M. Uršič Vrščaj, dr. med.)
Q Osteoporoza – novosti v diagnostiki in zdravljenju (prof. dr. A. Kocijančič,
dr. med.)
Q Andropavza (asist. mag. B. Zorn, dr. med.)
Q NHZ in bolezni srca in ožilja – novi koncepti in komentar HERS študije
(prof. dr. I. Keber, dr. med.)
Q Uroginekološko staranje – lokalno ali sistemsko zdravljenje (doc. dr. A.
Lukanovič, dr. med.)
Q Compliance in NHZ (mag. D. Franić, dr. med.)
Q Prezgodnja menopavza (asist. dr. sci. K. Geršak, dr. med.)
Hrvaška stran:
Q Patofiziologija menopavze (prof. dr. V. Šimunić, dr. med.)
Q Estetska ginekološka endokrinologija, (dr. sc. D. Pavičić, dr. med., G. Vujić,
dr. med.)
Q DHEAS kot dodatek NHZ - DA ali NE ? (prof. dr. Ciglar, dr. med.)
Q Uroginekološko staranje (prof. dr. S. Ciglar, dr. med.)
Q NHZ v nevrologiji (prof. dr. V. Demarin, dr. med.)
Q Pomembnost biokemičnih markerjev in BMD na izbiro zdravljenja pri
osteoporozi (prof. dr. M. Koršič, dr. med.)
Kotizacija: 38.000,00 SIT (DDV vključen)
Število udeležencev: 150
Organizacija: mag. Damir Franić, dr. med., Zasebna ginekološkoporodniška
ordinacija, Celjska 10, 3250 Rogaška Slatina tel.: 03 58 15 550,
e-pošta: damir.franic@guest.arnes.si
Informacije: ga. Irena Petan, Hotel Sava, Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška
Slatina tel.: 03 81 14 709, faks: 03 81 14 732, e-pošta: hotel.sava@termerogaska.si
92

Združenje zdravnikov družinske medicine - SZD
Osnovno zdravstvo Gorenjske - Zdravstveni dom Kranj
Društvo medicinskih sester in tehnikov Gorenjske
Katedra za družinsko medicino MF
Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
pripravljajo strokovno srečanje
III. FAJDIGOVE DNEVE:
INFEKCIJE V OSNOVNEM
ZDRAVSTVU
Kranj
30. november – 1. december 2001
Namen srečanja se je seznaniti s stanjem oskrbe bolnikov z infekcijskimi
boleznimi, s sodobnimi smernicami in priporočili za delo. Poseben poudarek
bo na cepilnem programu za odrasle in problemom uporabe antibiotikov.
Predvidevamo pet sklopov:
1. sklop: Respiratorni infekti
uvodno predavanje: Prof. dr. Douglas Fleming iz Velike Britanije: Sodobni
pogledi na obravnavo infekcijskih bolezni
2. sklop: Uroinfekt in kožne infekcije
uvodno predavanje: mag. Josip Car: Kako zdravimo uroinfekt?
3. sklop: Dileme pri zdravljenju z antibiotiki
uvodno predavanje: Ursula Prüniger iz Avstrije: Tržna analiza antibiotika
4. sklop: Proste teme
5. sklop: Zagotavljanje kakovosti obravnave infekcijskih bolezni
uvodno predavanje: asist. mag. Janko Kersnik: Načini zagotavljanja kakovosti
K vsakemu sklopu vabimo avtorje, da pripravijo izvlečke predavanj. Izvlečki
naj bodo tematsko vezani na predvidenih pet sklopov, naslanjajo naj se na
domače raziskave o tem, kako obravnavamo infekcije v osnovnem zdravstvu.
Posebej za prispevke o infekcijah v osnovnem zdravstvu, ki ne sodijo v nobenega
naštetih sklopov, smo predvideli sklop Proste teme. Dobrodošli so tudi teoretični
prispevki o priporočilih za preprečevanje infekcij, njihovo diagnostiko in
zdravljenje. Za slovensko družinsko medicino je pomembno, da s svojimi
programi strokovnih srečanj
prispevki in izkušnjami sodelujete pri ustvarjanju zakladnice naše medicinske
literature prav zdravniki s terena, ki se vsakodnevno srečujete s problemom
zdravljenja infekcij. Predstavitve izkušenj čim več zdravnikov splošne medicine
bodo bistveno prispevale k obogatitvi znanja s tega področja in olajšale
oblikovanje smernic za delo z bolniki, ki imajo infekcijske bolezni. Izvleček je
način, ki vsakemu med vami omogoča, da predstavi lastne poglede, izkušnje,
predstavi zanimiv ali poučen primer iz lastne prakse ali pa predstavi svojo
raziskavo, ki jo je izvedel v zadnjih letih. To je uveljavljen način izmenjave izkušenj
na strokovnih srečanjih po svetu in doma. Izvleček naj bo dolg do 300 besed
in je lahko strukturiran po naslednji shemi: Izhodišča, Namen, Metode in
preiskovanci, Rezultati in Sklepi. Pri poročilu o primeru (case report) ali pri
povzetku literature oblika izvlečka lahko odstopa od predlagane oblike.
Organizatorji bomo vsem zainteresiranim na njihovo željo pomagali pri izdelavi
prispevka, da bi bil ustrezno oblikovan za predstavitev in objavo.
Izvlečke pošljite v elektronski obliki (Word format) do 31. marca 2001 na
naslov: Janko Kersnik, 4280 Kranjska Gora, Koroška 2; elektronska pošta:
janko.kersnik@s5.net, kamor se lahko obrnete tudi v primeru potrebe po
dodatnih informacijah ali po pomoč pri pripravi izvlečka. Izvlečke bo strokovni
odbor dal v oceno glede na skladnost s temami sklopov razvrstil v program
predavanj ali med posterje. Sprejetih bo 15 najustreznejših prispelih izvlečkov.
Odločitev strokovnega odbora bo dokončna. Avtor(ji) sprejetega izvlečka bodo
uvrščeni v program strokovnega srečanja, njihov izvleček bo objavljen na
spletnih straneh Združenja zdravnikov družinske medicine (www.drmed.org),
celotni prispevek pa v zborniku srečanja. Avtor sprejetega prispevka bo
oproščen plačila kotizacije. Avtorjem morebitno zavrnjenih izvlečkov bomo
ponudili možnost dopolnitve prispevka ali pa jim bomo priporočili predstavitev
referata na drugem tematsko ustreznem strokovnem srečanju.
93 januar 2001 O ISIS

Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo in
Katedra za maksilofacialno in oralno kirurgijo Medicinske fakultete
Spoštovani!
Klinični oddelek in Katedra za maksilofacialno in oralno kirurgijo
sta organizirali v okviru IX. Čelešnikovih dnevov,
ki so bili 1. in 2. decembra 2000, sklop predavanj
o zaščiti zobozdravniškega
tima pred okužbo v ordinaciji
in o odontogenih vnetjih.
Število udeležencev je bilo omejeno zaradi velikosti predavalnice na
Medicinski fakulteti. Morda ste se tudi vi želeli udeležiti predavanj, pa vaši želji
nismo mogli ugoditi.
Če bo zanimanje dovolj veliko, bomo 13. januarja 2001 organizirali
ponovitev. Udeleženci bodo dobili tudi zbornik predavanj.
Vse zainteresirane vabimo, da se prijavijo na prijavnici. O odločitvi vas bomo
obvestili
Za organizacijski odbor:
Prof. dr. Vesna Koželj
PROGRAM
Sobota, 13. januarja 2001
8.00 Registracija
9.00 Doc. dr. Mario Poljak, asist. dr. K. Seme: Parenteralno
prenosljivi virusi v zobozdravstvu
9.20 Prof. dr. Vladimir Kotnik: Bolnik s sifilisom v zobozdravstveni
ordinaciji
9.40 Doc. dr. Manica Muller Premru: Tuberkuloza v zobozdravstveni
ordinaciji
10.00 Prof. dr. Srečko Koren: Prionski povzročitelji prenosljivih
spongiformnih ecefalopatij
10.20 Razprava
10.30 Odmor
11.00 Prof. dr. Alojz Ihan: Cepljenje kot zaščita zobozdravstvenih
delavcev in njihovih pacientov
11.20 Prof. dr. Marija Gubina: Ohranimo čiste roke - ali kako negovati
roke pri delu v stomatološki praksi
11.40 Asist. dr. Katja Seme, doc. dr. M. Poljak: Higiensko vzdrževanje
ISIS O januar 2001
programi strokovnih srečanj
zobozdravstvenih inštrumentov in prostorov
12.00 Darja Kočevar: Predstavitev tekočin za razkuževanje
inštrumentov
12.20 Razprava
12.30 Odmor za kosilo
14.30 Asist. dr. Nataša Ihan Hren: Patogeneza odontogenih okužb
14.50 Prof. dr. Vesna Koželj: Načela zdravljenja odontogenih okužb
15.10 Asist. Matija Gorjanc: Antibiotična profilaksa pri
zobozdravniških posegih
15.30 Razprava
15.40 Odmor
16.10 Asist. David Dovšak: Akutna odontogena vnetja
16.30 Asist. Andreja Eberlinc: Odontogeni osteomielitis
16.50 Asist. mag. Andrej Kansky: Kirurško zdravljenje kroničnega
periapikalnega perodontitisa
17.10 Matjaž Oblak: Ovrednotenje uspešnosti kirurškega zdravljenja
KP
Benjamin Ravnihar: Vrednotenje uspešnosti apikotornij na
predoperativno pripravljenih zobeh s FPZ
17.30 Razprava in zaključek srečanja
94

96
ISIS O januar 2001
DELO ZBORNICE
Odbor za zobozdravstvo
po novem
Franc Far~nik
V
preteklem mandatnem obdobju smo kmalu ugotovili, ra za zobozdravstvo.
da bi
bilo lahko delovanje odbora za zobozdravstvo @e {e ob bolj pripravah u~in- na reorganizacijo smo se zavedali,
kovito. Spoznali smo, da povezava z drugimi s odbori prevzemom in sve- novih nalog nalo`il tudi neprimerno ve~j
tom za izobra`evanje Zbornice ni bila najbolj{a, nost tako za da svoje so se delovanje.
v~asih
obravnavale teme in sprejemali predlogi sklepov brez Strategija vednosti odbora na- za naslednja {tiri leta ostaja v
{ega odbora.
menjena.
Zato smo skupaj z vodstvom Zbornice pripravili predlog Odbor se za zaveda reor- svojega temeljnega poslanstva, to j
ganizacijo Zbornice in odbora z namenom, da bi zobozdravniki bi za ~im bolj{i do- socialno-ekonomski polo`aj zobozdra
bili ve~jo avtonomijo v okviru Zbornice in tako bolj bo nadaljeval samostojno s od- projektom “Perspektive slovenskih zo
lo~ali o zadevah zobozdravstva.
do leta 2010”. Bolj odlo~no kot doslej si bo prizade
Nekoliko spremenjen predlog je sprejel izvr{ilni tev odbor institucije, na 15. seji ki bo skrbela za nenehno podiplomsko
14. septembra , , 2000 26. oktobra 2000 je skup{~ina soglasno zobozdravnikov. sprejela Le strokovno neodvisen zdravnik lahk
sklep, po katerem je bil tudi statutarno potrjen ustrezno predlog dostojno o reorgani- mesto v dru`bi.
zaciji Zbornice. Na tej osnovi je skup{~ina sprejela Za uspe{nej{e tudi spremembe obvladovanje problemov, ki se nam hit
in dopolnitve poslovnika o delu skup{~ine in izvr{ilnega je z vklju~evanjem odbora terSlovenije
v Evropsko unijo, v prih
pravilnik o delu odbora za zobozdravstvo pri Zdravni{ki drugih, predvsem zbornicivzhodno-evropskih
dr`av, bomo moral
Slovenije.
sodelovati z medicinsko fakulteto in zobozdravni{kim
Po novem prevzema odbor {tevilne nove naloge, mi ki zdru`enji. jih bo brez Pri tem bomo morali uskladiti v~asih
dvoma bolje opravljal s pomo~jo stalnih komisij: nem za razli~ne strokovno-me- poglede, da ne bi slabili mo~i celostne
dicinska vpra{anja, za izobra`evanje ter za zasebno tva. dejavnost.
Najbr` je smiselno, da ostajata odbor za pravno-eti~na Predvidevamo, vpra{anja da bo strokovni kolegij za zobozdr
in odbor za socialno-ekonomska vpra{anja skupna, Zdravni{ki vendar svoja zbornici Slovenije povezoval skupne inter
predstavnika v teh dveh odborih delegira odbor za matolo{ke zobozdravstvo. {ole, strokovnih dru{tev in Zbornice v dob
Tudi svet za izobra`evanje ostaja sicer skupen, zobozdravnic vendar sklepe in v zvezi zobozdravnikov, katerim `elim zdravj
iz izobra`evanjem zobozdravnikov sprejema svet na novem predlog letu odbo- 2001.
Odbor za zobozdravstvo
Predsednik:
prof. dr. Franc Far~nik, dr. stom., spec. ortodont., Ljubljana
Podpredsednik:
Evgenij Komljanec, dr. stom., spec. zob. in ~elj. ortop., Izola
^lani:
prim. Oton Herman, dr. stom., spec. zob. in ~elj. ortop., Ljubljana, Aleksander Velkov, d
Domen Vidmar, dr. stom., Ljubljana, Gorazd Sajko, dr. stom., Maribor, Ivan Mrzlikar, dr. stom.,
Pavel Zagode, dr. stom., spec. zob in ust. bol., Sevnica, prof. dr. Nenad Funduk, dr. stom.,
Gordan ^ok, dr. stom., Portoro`, prim. Jo`ica Reberc, dr. stom., spec. pedont., Ptuj, v. zob., Ivana Jev{e
Velenje, Franc Horvat, dr. stom., Murska Sobota

D E L O Z B O R N I C E
cialisti~ne izpite in izpite s podro~ij posebni
nikov naj predlaga v imenovanje izvr{ilnemu odb
Q svetu za izobra`evanje predlaga, katere kriteri
gotavljanje kakovosti izobra`evalnih programov,
ustanov in mentorjev zobozdravnikov;
Q svetu za izobra`evanje predlaga nostrifikacijo
nih specializacij in drugih podiplomskih znanj z
Q na~rtuje in opravlja strokovni nadzor s svetova
Q potrjuje izobra`evanja, ki se {tejejo v podalj{e
dravnikov;
Q predlaga svojega predstavnika v pogajalsko skupi
Na podlagi 9. ~lena statuta Zdravni{ke zbornice izhodi{~a Slovenije za (Uradni sklepanje pogodb z ZZZS;
list RS, {t. 64/96 in 22/98), 57. ~lena poslovnika Q v skladu o delu s skup{~ine posebnim pravilnikom in
oblikuje predlog
izvr{ilnega odbora Zdravni{ke zbornice Slovenije (sprejet bozdravni{kih na ustanovni storitev, spremlja izvajanje zobo
skup{~ini 28. 3. 1992, spremembe na 24. redni seji in dne predlaga 22. 4. 1995 ukrepe; in 26.
redni seji dne 21. 9. 1996) in sklepa izvr{ilnega Qodbora zbira mnenja z dne14. zobozdravnikov, 9. 2000 predlaga re{itve in
je skup{~ina Zdravni{ke zbornice Slovenije na svoji bor 36. oblikuje seji dne predloge 26. 10. stali{~ in ukrepov Zborni
2000 sprejela
Q opravlja druge naloge na zahtevo predsednika Zb
Pravilnik o delu odbora za zobozdravstvo
Komisije
pri Zdravni{ki zbornici Slovenije
3. ~len
Splo{ne dolo~be
Odbor ima za opravljanje posameznih nalog nasled
1. ~len
misije:
Odbor za zobozdravstvo (v nadaljevanju: odbor) je Q komisijo organ Zdrav- za strokovno-medicinska vpra{anja,
ni{ke zbornice Slovenije. Sestavljen je iz 10 do 15 Q komisijo ~lanov. Predsednik
za izobra`evanje,
odbora je hkrati eden izmed dveh podpredsednikov Zbornice. Q komisijo Pred- za zasebno dejavnost,
sednik odbora imenuje podpredsednika odbora, ki ga ki pooblasti opravljajo zanaloge
po nalogu predsednika odbo
izvajanje dolo~enih nalog in nadome{~anje v njegovi odsotnosti.
Stali{~a odbora, ki jih potrdi izvr{ilni odbor Zbornice, so za ~lane 4. ~len
Zbornice zavezujo~a.
Vodjo komisije imenuje odbor, na predlog predsed
izmed ~lanov odbora. ^lane komisije pa imenuje odb
Naloge odbora
vodje komisije. Vse sklepe komisije podpi{eta vodja
2. ~len
sednik odbora.
Odbor opravlja naslednja dela in naloge za podro~je Komisije zoboz- so sestavljene iz treh do {tirih ~lanov
dravstva:
sprejemajo soglasno.
Q spremlja zobozdravstveno politiko z vidika mre`e Po javne potrebi zdravs- lahko odbor, po predhodnem sklepu izv
tvene slu`be, normativov in pogojev zagotavljanja bora kakovosti Zbornice, zo- imenuje tudi ob~asne komisije za op
bozdravni{kih storitev, financiranja zobozdravstva meznih in nalog. vrednotenja
zobozdravnikovega dela, pogojev opravljanja zasebne zobozdravni{ke
dejavnosti, zagotavljanja pogojev za kakovostno Mandat
izvajanje podiplomskega izobra`evanja zobozdravnikov in eti~- 5. ~len
nosti;
Predsednik in ~lani odbora ter ~lani komisij so i
Q spremlja delovne pogoje zobozdravnikov, ceno ter 4 let. kakovost Mandat zosovpada
z mandatom izvr{ilnega odbo
bozdravni{kih storitev, probleme zasebne zobozdravni{ke dejavnosti,
strokovno usposobljenost zobozdravnikov, razre{uje Kon~ne dolo~be
sporna doktrinarna vpra{anja;
6. ~len
Q svetu za izobra`evanje predlaga v sprejem vsebine Odbor specializacij
pri svojem delu uporablja dolo~be Zborni~
in pripravni{tva zobozdravnikov;
veljavne zakonodaje. ^lane odbora in komisij pri n
Q predlaga svetu za izobra`evanje potrditev izobra`evanj `e poklicna za mol~e~nost.
posebna
znanja zobozdravnikov in dolo~itev {tevila kreditnih me- 7. ~len
secev za posamezno posebno znanje;
Ta pravilnik stopi v veljavo in se pri~ne uporab
Q svetu za izobra`evanje predlaga imenovanje zobozdravstvenih
jema na skup{~ini.
u~nih zavodov in zasebnih zobozdravstvenih u~nih ordinacij;
Q svetu za izobra`evanje, na predlog zobozdravstvenih u~nih zavodov
in zasebnih zobozdravstvenih u~nih ordinacij, predlaga, Predsednik skup{~ine Zdravni{ke zborni
katere mentorje naj predlaga v imenovanje izvr{ilnemu odboru;
Prim. Anton @idanik, dr.
Q svetu za izobra`evanje predlaga, katere izpitne komisije za spe- V Ljubljani, dne 26. 10.
97
januar 2001 O ISIS

98
D E L O Z B O R N I C E
Na podlagi 9. in 28. ~lena statuta Zdravni{ke zbornice Na podlagi Slovenije 9. in (Ur.l. 28. ~lena statuta Zdravni{ke zborni
RS {t. 64/96 in 22/98) je skup{~ina Zdravni{ke RS zbornice {t. 64/96 Slovenije in 22/98) na je skup{~ina Zdravni{ke zborn
svoji 36. redni seji dne 26. 10. 2000 sprejela svoji 36. redni seji dne 26. 10. 2000 sprejela
Spremembe in dopolnitve
Spremembe in dopolnitve
statuta Zdravni{ke zbornice Slovenije poslovnika o delu skup{~ine in izvr{ilnega odbo
Zdravni{ke zbornice Slovenije
1. ~len
Tretja alineja prvega odstavka 7. ~lena se spremeni. Novo besedi- 1. ~len
lo je:
Besedilo drugega in tretjega odstavka 41. ~lena se
“- izvr{ilni odbor Zbornice z dvema podpredsednikoma besedilo Zborni- je:
ce, od katerih je eden predsednik odbora za zobozdravstvo, “ Na predlog posa- predsednika Zbornice izvr{ilni odbor
meznimi odbori in svetom za izobra`evanje zdravnikov;”. izvr{ilnega odbora imenuje dva podpredsednika Zborni
rih je eden zobozdravnik in generalnega sekretarja, k
2. ~len
nik.
Prva alineja prvega odstavka 15. ~lena se spremeni. Izvr{ilni Novo besedi- odbor je polno konstituiran, ko je izvol
lo je:
Zbornice, ko je skup{~ina imenovala vse predsednike
“- na predlog predsednika Zbornice imenuje generalnega predsednika sekre- sveta za izobra`evanje zdravnikov ter i
tarja in izmed ~lanov izvr{ilnega odbora dva podpredsednika imenoval oba Zbor- podpredsednika Zbornice in generalnega
nice, od katerih je eden predsednik odbora za zobozdravstvo;”.
2. ~len
3. ~len
Prvi odstavek 42. ~lena se spremeni. Novo besedilo
Druga alineja prvega odstavka 16. ~lena se spremeni. “Naloge Novo podpredsednikov bese-
Zbornice so:
dilo je:
Q nadome{~ata predsednika Zbornice v ~asu njegove o
“- dva podpredsednika Zbornice, ki nadome{~ata in predsednika
v ~asu njegove razre{itve do izvolitve novega pre
Zbornice v ~asu njegove odsotnosti in v skladu z njegovimi nice; pooblastili
vodita delo izvr{ilnega odbora;”.
Q poleg dol`nosti vodenja odborov, katerih predsedni
jata tudi pooblastila, ki jih nanju prena{a predse
Peta alineja prvega odstavka 16. ~lena se spremeni. Novo besedilo je:
“- predsednik odbora za zobozdravstvo, ki je hkrati eden od pod- 3. ~len
predsednikov Zbornice;”.
Besedilo 45. ~lena se spremeni, tako da se beseda
nik” nadomesti z besedami “eden od podpredsednikov”.
4. ~len
27. ~len se dopolni z novo, petnajsto alinejo:
“- pravilnik o delu odbora za zobozdravstvo;”
4. ~len
Besedilo 49. ~lena se spremeni. Novo besedilo je:
“Seje izvr{ilnega odbora vodi predsednik Zbornice
5. ~len
neralni sekretar, ~e ga je za to pooblastil predsedni
Te spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo, meru ko odsotnosti jih sprejmepredsednika
oziroma ustreznih pooblas
skup{~ina Zbornice.
eden od podpredsednikov Zbornice, v primeru odsotnost
predsednikov pa najstarej{i ~lan izvr{ilnega odbora
Predsednik skup{~ine Zdravni{ke zbornice na seji.” Slovenije
Prim. Anton @idanik, dr. med.
V Ljubljani, 26. 10. 2000
5. ~len
Prvi odstavek 56. ~lena se spremeni tako, da se ~rt
roma odbor za zobozdravstvo”.
Doda se nov, drugi odstavek.
ISIS O januar 2001

D E L O Z B O R N I C E
Zapisniki IO ZZS
“Odbor za zobozdravstvo na svojem podro~ju in za svoje podro~je:
Q spremlja zobozdravstveno politiko z vidika mre`e javne zdravstvene
slu`be, normativov in pogojev zagotavljanja kakovosti zobozdravni{kih
storitev, financiranja zobozdravstva in vrednotenja
zobozdravnikovega dela, pogojev opravljanja zasebne zobozdravni{ke
dejavnosti, zagotavljanja pogojev za Zapisnik kakovostno 18. seje izvr{ilnega odbora
izvajanje podiplomskega izobra`evanja zobozdravnikov in eti~nosti;
Zdravni{ke zbornice Slovenije,
Q spremlja delovne pogoje zobozdravnikov, ceno ter kakovost ki je potekala zo- 24. oktobra 2000
bozdravni{kih storitev, probleme zasebne zobozdravni{ke dejavnosti,
strokovno usposobljenost zobozdravnikov, razre{uje v Ljubljani
sporna doktrinarna vpra{anja;
Q svetu za izobra`evanje predlaga v sprejem vsebine
1. to~ka
specializacij
dnevnega reda: potrditev zapisnika 17.
in pripravni{tva zobozdravnikov;
odbora in poro~ilo o izvr{itvi sklepov.
Q predlaga svetu za izobra`evanje potrditev izobra`evanj
Soglasno je
za
bil
po-
sprejet sklep sprejme {t. 127/18/2000:
se naslednj
sebna znanja zobozdravnikov in dolo~itev {tevila
dnevni
kreditnih
red:
mesecev
za posamezno posebno znanje;
1. Potrditev zapisnika 17. seje izvr{ilnega odbora
Q svetu za izobra`evanje predlaga imenovanje zobozdravstvenih
in poro~ilo o izvr{itvi sklepov.
u~nih zavodov in zasebnih zobozdravstvenih u~nih
2. Imenovanje
ordinacij;
~lanov Sveta za izobra`evanje.
Q svetu za izobra`evanje, na predlog zobozdravstvenih
3. Dogovor
u~nih
med
za-
ZZS in SZD o delitvi stro{kov pri o
vodov in zasebnih zobozdravstvenih u~nih ordinacij
za strokovno
predlaga,
usposabljanje.
katere mentorje naj predlaga v imenovanje izvr{ilnemu
4. Obravnavanje
odboru;
vlog za zasebno zdravni{ko dejavno
Q svetu za izobra`evanje predlaga, katere izpitne
5. Razno.
komisije za specialisti~ne
izpite in izpite s podro~ij posebnih znanj zobozdravnikov,
naj predlaga v imenovanje izvr{ilnemu odboru;
Soglasno je bil sprejet sklep Sprejme {t. 128/18/2000:
se zapisni
Q svetu za izobra`evanje predlaga, katere kriterije
17. seje
naj dolo~i
izvr{ilnega
za za-
odbora v predlo`eni obliki. S
gotavljanje kakovosti izobra`evalnih programov,
ro~ilo
izobra`evalnih
o uresni~evanju sklepov. Do prihodnje seje I
ustanov in mentorjev zobozdravnikov;
liza dogajanja glede vlo`itve ustavnega spora zara
Q svetu za izobra`evanje predlaga nostrifikacijo
Strokovna
v tujini
slu`ba
opravlje-
pripravi mnenje, do kdaj je lahko
nih specializacij in drugih podiplomskih znanj
pripravljen.
zobozdravnikov;
Q na~rtuje in opravlja strokovni nadzor s svetovanjem;
Q potrjuje izobra`evanja, ki se {tejejo v podalj{evanje
2. to~ka
licenc
dnevnega
zoboz-
reda: imenovanje ~lanov Sveta
dravnikov;
vanje.
Q predlaga svojega predstavnika v pogajalsko skupino
Soglasno
Zbornice
je bil
za
sprejet sklep Izvr{ilni {t. 129/18/2000: odbor se
izhodi{~a za sklepanje pogodb z ZZZS;
nja, da se v Svet za izobra`evanje zdravnikov za ~
Q v skladu s posebnim pravilnikom oblikuje predlog
demika
cen
prof.
(tarif)
dr.
zo-
Vinka Dolenca, dr. med., imenuje
bozdravni{kih storitev, spremlja izvajanje zobozdravni{kih
selka, dr. med.,
tarif
in namesto asist. mag. Janka Kersn
in predlaga ukrepe;
Danico Rotar Pavli~, dr. med. Razre{itev prof. Dol
Q zbira mnenja zobozdravnikov, predlaga re{itve
snika
in za izvr{ilni
ter imenovanje
od-
dr. Veselka in asist. Rotarbor
oblikuje predloge stali{~ in ukrepov Zbornice;
skup{~ini na njeni naslednji seji 26.10.2000.
Q opravlja druge naloge na zahtevo predsednika Zbornice.”
Ostali odstavki se ustrezno pre{tevil~ijo.
3. to~ka dnevnega reda: dogovor med ZZS in SZD o
kov pri obravnavi vlog za strokovno usposabljanje
6. ~len
Soglasno je bil sprejet sklep Na {t.130/18/2000:
podlagi predlog
Za prvim odstavkom 58. ~lena se doda nov odstavek:
na koordinaciji med Zdravni{ko zbornico Slovenije
“Zobozdravnike, ki so ~lani sveta za izobra`evanje,
zdravni{kim
odbora
dru{tvom
za
si obe zdravni{ki organizaci
pravno-eti~na vpra{anja in odbora za socialno-ekonomska
jeta sredstva
vpra{a-
od organizatorjev nenehnih podiplomsk
nja, delegira odbor za zobozdravstvo.”
zdravnikov za kritje stro{kov strokovnega dela v
Ostali odstavki se ustrezno pre{tevil~ijo.
stotkov - 50 odstotkov.
Vsota 8 DEM, ki se zara~unava organizatorju, se
7. ~len
to~k in se revalorizira v skladu z zdravni{ko tar
Te spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo, ko jih sprejme
skup{~ina Zbornice.
4. to~ka dnevnega reda: obravnavanje vlog za za
ni{ko dejavnost.
Predsednik skup{~ine Zdravni{ke zbornice Soglasno Slovenije je bil sprejet sklep Zdravniku {t. 131/18/2000: I.B. se iz
Prim. Anton @idanik, dr. pozitivno med. mnenje k podelitvi koncesije za podro~je
V Ljubljani, 26. 10. porodni{tva 2000 (v obsegu dose`ene glavarine za primarn
99
januar 2001 O ISIS

100
D E L O Z B O R N I C E
stalem delu za sekundarno raven z uroginekologijo) log v preu~ila Mariboru. in ugotovila, da predvidene spremembe n
Soglasno je bil sprejet sklep Zdravnici {t. 132/18/2000: J.P. se Zakonom izda o zdravni{ki slu`bi.
pozitivno mnenje k podelitvi koncesije za podro~je Prof. splo{ne dr. medici- Matija Horvat, dr. med., je obrazlo`itev
ne v Mariboru.
prebral in se strinja z njihovo ugotovitvijo.
Soglasno je bil sprejet sklep Zdravnici {t. 133/18/2000: K.T. se izda Soglasno je bil sprejet sklep Spremembe {t. 138/18/2000: pravilni-
pozitivno mnenje k podelitvi koncesije za podro~je ka o splo{ne vrstah, medici- vsebini in poteku specializacij zdravnik
ne v Mariboru.
lagal svet za izobra`evanje niso v skladu z zakonom o
Soglasno je bil sprejet sklep Zdravniku {t. 134/18/2000: I.K. se bi, izda zato jih izvr{ilni odbor ne sprejme. Svet za izob
pozitivno mnenje k podelitvi koncesije za podro~je lovanju splo{ne s pravno medicislu`bo
Zbornice pripravi ustrezno r
ne v Ljubnem ob Savinji.
matike specializacij MDP[ in javnega zdravja.
Igor Praznik, dr. med., je predlo`il {e vlogo Aleksandre d) Pro{nja Einfalt ministrstva za zdravstvo RS
[ömen, ki ji je Zbornica `e pred enim letom podelila Soglasno pozitivno je bil mne- sprejet sklep Izvr{ilni {t. 139/18/2000: odbor odstonje
k podelitvi koncesije, zdaj pa bi ga bilo potrebno pi vlogo le ministrstva {e potrditi. odboru za socialno-ekonomska v
Predsednik je povedal, da izvr{ilni odbor ne potrjuje pripravi mnenj, stali{~e tem- do naslednje seje.
ve~ odlo~a le v primeru, da sta mnenji regijskega e) odbora Projektna in odbora skupina za celostno podobo Zbornice
zasebnikov razli~ni.
Soglasno je bil sprejet sklep V {t. projektno 140/18/2000: skupino
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 135/18/2000: odbor ne za pocelostno
podobo Zbornice, ki je bila imenovana na
trjuje mnenj k podelitvi koncesije, ki so bila dana {ilnega v preteklosti, odbora, se tem- naknadno imenuje {e prim. Francet
ve~ odlo~a le v primeru, da sta mnenji regijskega med., odbora in Elizabeto in odbora Bobnar Naj`er. Q
zasebnikov razli~ni.
Zapisala: Tina [apec
5. to~ka dnevnega reda: razno.
a) Standardi za ambulantno delo v internistiki
Prof. dr. Andreja Kocijan~i~, dr. med., je uvodoma povedala, da
so bili standardi za ambulantno delo za internisti~no specialisti~no
dejavnost ena prvih nalog, ki jih je dobil kolegij za Zapisnik interno 19. medicino seje izvr{ilnega odbora
ter da so se naloge resno lotili. Dodala je, da jim je Zdravni{ke bil v veliko zbornice pomo~ Slovenije,
France Cukjati, dr. med. Standardi, ki so predlo`eni, ne vsebujejo
gastroenterologije, ki je tako kot dializa posebnost. ki je potekala 16. novembra 2000
@arko Pinter, dr. med., je razlo`il, da imajo gastroenterologi v spe- Ljubljani
cifi~ne probleme, zato se bodo z ZZZS pogovarjali lo~eno. Gre za
zelo drage aparature in ~asovne normative pregledov. Uvodoma Zaenkrat je predsednik so Zbornice izrekel dobrodo{lic
preiskave relativno dobro vrednotene.
~lanu izvr{ilnega odbora prof. dr. Vladislavu Peganu,
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 136/18/2000: odbor potrdi sedniku odbora za strokovno-medicinska vpra{anja, te
standarde za ambulantno delo za internisti~no specialisti~no uspe{no delo. dejavnost
brez gastroenterologije in dialize, v predlo`eni Predlagal obliki. je, Ti da stan- se predlaganemu dnevnemu redu dod
dardi predstavljajo stali{~e Zbornice pri usklajevanju to~ka z z naslovom Zavodom Sprememba za pravilnika o vrstah, vsebi
zdravstveno zavarovanje Slovenije.
specializacij zdravnikov - razpis specializacij.
Strokovne slu`be po{ljejo pobudo Zavodu za zdravstveno zavarovanje
Slovenije za informativni pogovor na temo standardi 1.to~ka dnevnega za am- reda: potrditev zapisnika 18. sej
bulantno delo za internisti~no specialisti~no dejavnost odbora in brez poro~ilo gastroeno
izvr{itvi sklepov.
terologije in dialize. Pogovora se bodo udele`ili predstavniki kolegija
za interno medicino in strokovna slu`ba Zbornice. Soglasno je bil sprejet sklep sprejme {t. 141/19/2000:
se naslednji dnevn
b) Knjiga o akademiku Bo`idarju Lavri~u, avtor prof. red: Ivan Kalin{ek
1. Potrditev zapisnika 18. seje izvr{ilnega odbora z
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 137/18/2000: odbor se stri- in poro~ilo o izvr{itvi sklepov.
nja, da je Zdravni{ka zbornica Slovenije izdajatelj 2. Imenovanje in zalo`nik podpredsednikov knjige Zbornice.
Akademik prof. dr. Bo`idar Lavri~, ki jo je pripravil 3. Predlog prof. za dr. spremembo Ivan 41. ~lena pravilnika o speci
Kalin{ek. Zbornica bo zalo`ila potrebna manjkajo~a 3. a)Sprememba sredstva za pravilnika po- o vrstah, vsebini in poteku
kritje materialnih stro{kov v skladu s kalkulacijo cij stro{kov, zdravnikov kot je - razpis na- specializacij.
vedena v predlogu, knjigo bo pa sku{ala ustrezno 4. ponuditi Vpogled na v medicinsko tr`i{- dokumentacijo.
~u, da bi se vsa zalo`ena finan~na sredstva vrnila. 5. Predlog kriterijev in pogojev za dolo~itev vi{ine
c) Spremembe pravilnika o vrstah, vsebini in poteku {nosti specializacij
v pla~i zdravnika (glede na zakon o zdravn
zdravnikov
6. Dolo~itev zavarovalne vsote po posameznih special
Predsednik je povedal, da so prisotni pred sejo 7. prejeli Sprememba {e pravilnika predlog o skrbstvenem skladu.
sprememb pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij 8. De`urna slu`ba zdrav- in nujne zdravni{ke storitve.
nikov, ki ga je pripravil svet za izobra`evanje. 9. Pravna Imenovanje slu`ba glavnih je predmentorjev
za posamezne specialn
ISIS O januar 2001

D E L O Z B O R N I C E
10. Stali{~e IO do strokovnih kriterijev za izvedence. predlog, saj se na primernem nivoju `e ka`ejo te`
11. Predstavitev ECFMG International Credentials da Service. bi morda rok malce podalj{ali, saj je trenutno
12. Poro~ilo o dopingu.
kov, da je Zbornica tista, ki zavira specializaci
13. Stali{~e do pobude za ustanovitev varuha ~lovekovih Predsednik pravic skup{~ine za je dejal, da ima problem v p
podro~je zdravstva.
ki se mora odlo~iti ali naj odobri specializacijo m
14. Pro{nja za sofinanciranje.
nosi stro{ke naslednjih 6 let ali pa naj ~aka na fi
a) “Sodelujte v Miklav`evem ve~eru”
Predsednik Zbornice je menil, da je bil zadnji p
b) Pro{nja za oprostitev stro{kov distribucije nja bro{ure specializacij CMK dober, a `al ni bil sprejet. Na
15. Udele`ba na
so `e veliki problemi, ker manjka zdravnikov. Zborn
a) sestanku EBCOG v Frankfurtu od 17. do 19. tela, 11. 2000 da se ta sredstva zbirajo pri njej, veliko
b) letni skup{~ini FDI v Parizu od 25. 11. do zbirali 3. 12. pri 2000Zdru`enju
zdravstvenih zavodov ali Mini
16. Razno.
tvo. Leta 2004 bomo postali polnopravni ~lani EU i
hod zdravnikov iz dr`ave v dr`avo precej bolj tek
Soglasno je bil sprejet sklep Sprejme {t. 142/19/2000:
se zapisnikProf.
dr. Matija Horvat, dr. med., je povedal,
18. seje izvr{ilnega odbora v predlo`eni obliki. izobra`evanje Sprejme se pisno razpravljal po- o tem predlogu, a se je u
ro~ilo o uresni~itvi sklepov.
`enje dobilo nov zagon.
Predsednik Zbornice je odgovoril, da so vedno o
2. to~ka dnevnega reda: imenovanje podpredsednikov poslovanju Zbornice. v zavodih. Tudi Klini~ni center ne more
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 143/19/2000: odbor Zdrav- bolj{ih, ker je kadrovsko omejen.
ni{ke zbornice Slovenije imenuje, na predlog predsednika Prof. dr. Zborni- Franc Far~nik, dr. stom., je bil mnenj
ce, za podpredsednika Zbornice prim. Andreja Mo`ino, ~iti dr. kraj{i med., rok, in ki se ga vedno lahko podalj{a.
prof. dr. Franca Far~nika, dr. stom. Imenovanje traja za ~as mandata
~lanov izvr{ilnega odbora.
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 145/19/2000: odbor pre
laga naslednji spremembi pravilnika o vrstah, vseb
3. to~ka dnevnega reda: predlog za spremembo cializacij 41. ~lena pra- zdravnikov:
vilnika o specializacijah.
Besedilo prvega odstavka 43b. ~lena pravilnika o
Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je razlo`il, in da poteku predlagana specializacij spre- zdravnikov se spremeni tak
memba pomeni izena~itev pogojev za doma~e in tuje glasi: zdravnike, “Ne glede saj na dolo~ila tega pravilnika se d
tudi slovenskim zdravnikom ni potrebno polagati rabljajo izpita pred naslednja pode- dolo~ila: “
litvijo licence, da bi lahko pri~eli s specializacijo. Besedilo Dodal prvega je, da odstavka je pri{- 43c. ~lena pravilnika
lo do nerazumevanja med svetom za izobra`evanje in poteku pravno specializacij slu`- zdravnikov se spremeni tak
bo Zbornice glede nostrifikacije specializacij, glasi: ki so bile “Ne glede opravljene na dolo~ila v tega pravilnika se do
republikah nekdanje Jugoslavije pred 25. 6. 1991. ljajo Izjema naslednja so zdrav- dolo~ila: “
niki, ki so starej{i od 50 let in imajo ve~ kot 20 Navedeni let prakse spremembi na svojem se predlo`i ~lanom skup{~ine
podro~ju. Ti morajo predlo`iti 6 imen strokovnjakov, na koresponden~ni izmed kate- seji.
rih svet za izobra`evanje tri zaprosi za mnenje.
4. to~ka dnevnega reda: vpogled v medicinsko dok
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 144/19/2000: odbor sprej- Jani Derni~, dr. med., je dejal, da sam tega pr
me predlog spremembe pravilnika o vrstah, vsebini stali{~a in poteku zdravnika, spe- ampak s stali{~a dr`avljana;
cializacij zdravnikov, kot je naveden v prilogi. meje Strokovna dr`avnih slu`ba institucij v pri kr{enju pravic ljudi.
sodelovanju s svetom za izobra`evanje pripravi ustrezen se je izkazalo, predlog da tenimajo
konkretnega odgovora na v
in preostalih sprememb pravilnika o vrstah, vsebini jim pravica in poteku do spe- vpogleda v medicinsko dokumentacijo
cializacij zdravnikov. Navedeni predlog se predlo`i govori v so potrditev razvidni {e iz prilo`enih dopisov, na trdit
skup{~inskemu svetu.
nica `e pripravila odgovor. Finan~ni interes dr`a
ZZZS sklicuje je najmanj vpra{ljiv. Pogojujejo ob
3a. to~ka dnevnega reda: sprememba pravilnika na, o vrstah, da si izbere vse- osebnega zdravnika z odpovedjo p
bini in poteku specializacij zdravnikov - razpis nosti. specializacij.
Nadzorni zdravnik ZZZS dr. Zorman v svojem
Predsednik Zbornice je poudaril, da kot ka`e {e tudi, lep ~as da ne nadzorni bo pri{lo zdravniki ZZZS presojajo upravi
do dogovora o na~inu financiranja specializacij, nja, poleg kar tega ni sprejemljivo. pa se bo Za to obstaja strokovni
sedaj menjala tudi vlada RS, kar pomeni, da do dogovora Na{e stali{~e letos zago- je argumentirano tudi z odgovori evr
tovo ne bo pri{lo. Predlagal je, da izvr{ilni odbor [vice. sprejme Ponovno spremem- je poudaril, da je v tujini, vpogle
bo pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij, kumentacijo tako mo`en da se in rok z zakonom predpisan le v pr
iz 43b. in 43c. ~lena (31. 5. 2000) spremeni v zahteva 28. 2. 2001, bolnik to sam spre- oziroma v primerih suma na hudo
membo pa se potem predlo`i tudi skup{~ini na koresponden~ni jer tega ni seji. mogo~e opravljati za potrebe finan~neg
Samo na ta na~in lahko ta trenutek re{imo velike nica te`ave se in je vloge sestala botudi
z vodstvom ZZZS in na sest
do~ih specializantov, ki so `e na Zbornici. vorjeno, da se bo oblikovala projektna skupina, k
Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je podprla ustrezno predsednikov re{itev. @al {e vedno ni zapisnika tega
101
januar 2001 O ISIS

102
D E L O Z B O R N I C E
da je pri dodatnih zdravstvenih zavarovanjih stvar bor druga~na, za strokovno-medicinska ker je vpra{anja pregledajo prav
njihova sklenitev prosta izbira posameznika. kovnem nadzoru s svetovanjem in predlagajo izvr{ilne
Predsednik Zbornice je `elel vedeti, kaj je z smernice na{imi strokovnimi
za varstvo osebnih podatkov.
nadzori s svetovanjem, tudi na{i zdravniki imajo vpogled v medicinsko
dokumentacijo.
Soglasno je bil sprejet sklep Ko {t. je 147/19/2000:
izdelan predlog
Jani Derni~, dr. med., je odgovoril, da lahko pripravimo sprememb pravilnika dodaten o strokovnem nadzoru s svetovanje
protokol k pravilniku o strokovnem nadzoru s svetovanjem, bi na razgovor v kate- skupino ZZZS, z na{e strani se pogovora
rem to vpra{anje uredimo.
sednik Zbornice, prof. dr. Matija Horvat, dr. med., pr
Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je povedal, Pegan, da je dr. v Sobotni med., Jani pri- Derni~, dr. med., in @arko Pint
logi prebral dopis zdravnika, ki je postavil kar nekaj smiselnih vpra-
{anj in zadevajo varstvo osebnih podatkov v zdravstvu. 5. to~ka Dejal dnevnega je, dareda:
predlog kriterijev in pogoj
je nadzorni zdravnik ZZZS prav tako zavezan k mol~e~nosti tev vi{ine kot delovne vsi uspe{nosti v pla~i zdravnika (gle
ostali zdravniki. Menil je, da se zdravniki pri zdravni{ki vsakdanjemu slu`bi). delu sre-
~ujejo z ve~jimi dilemami in problemi ter dodal, da Soglasno se debata je bil v mesprejet
sklep Ta {t. to~ka 148/19/2000:
se prestavi n
dijih med ZZZS in Zbornico ne bi smela nadaljevati. naslednjo sejo, saj FIDES {e ni podal svojega stali{
Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je menila, da se pri strokovnem
nazoru Zbornice lahko prekrije ime in priimek 6. to~ka pacienta, dnevnega reda: dolo~itev zavarovalne vso
katerega dokumentacijo se pregleduje, v primeru meznih finan~nega specialnostih.
nadzora
pa je vpogled v osebne podatke nujen, saj potrebujejo Jani Derni~, podatke dr. med., je povedal, da so predlog
to~no dolo~enega zavarovanca.
OSE, OZD in OZB. Vsi so se strinjali z varianto 2, r
Jani Derni~, dr. med., je povedal, da namen nabora predlagal podatkov varianto v 1.
medicinski dokumentaciji ni finan~ni nadzor ZZZS. Zdravstvena Prim. Antona in@idanika,
dr. med., je zanimalo, zaka
stitucija potrebuje te podatke, da lahko bolnika valne ustrezno vsote zdravi. tako visoke, Za- saj so bile od{kodnine do s
varovalnica pa teh podatkov za finan~ni nadzor ne potrebuje. Jani Derni~, V dr. Av- med., mu je odgovoril, da je v enem
striji je bolnik tisti, ki dostavi dokumente zavarovalnici. dosojena od{kodnina Drug probv
vi{ini 30.000 DEM. Poleg tega
lem pa je dostavljanje dokumentov zdravni{kim komisijam od{kodnine ZZZS. {e vi{je, ~e bo pacient lahko dokazal traj
Predsednik Zbornice je dejal, da je bila celotna G. zadeva Dobnikar zastavlje- je poudaril, da zakon ne govori o najni
na pre{iroko in je potegnila za sabo celo vrsto problemov. zavarovalni Za vsoti, zdrav- temve~ le o zavarovalni vsoti za
nike je pomembno le, ali je izjava o dovoljenju cialnosti. vpogleda v Potrebno medicin- bi bilo ~rtati besedo najni`ja in
sko dokumentacijo za potrebe nadzora ZZZS, ki jo po vsebuje posameznih izjava specialnostih o
ter objaviti v Uradnem l
izbiri zdravnika, take narave, da posameznega zdravnika odve`e poklicne
mol~e~nosti. Poudaril je, da smo najprej dol`ni Soglasno popraviti je bil Zbor- sprejet sklep Do {t. naslednje 149/19/2000: seje se
ni~ne akte in priznati napake. Predlagal je, da pripravi se sku{a nov probleme predlog re-dolo~itve
zavarovalnih vsot po po
{iti v dogovoru z ZZZS in ne preko medijev. Dodal cialnostih, pa je {e, da ki Zbor- bo usklajen s pravno slu`bo.
nica ve, da vsi nadzorni zdravniki nimajo veljavnih licenc, kar pomeni,
da niso pristojni za stik z bolnikom. 7. to~ka dnevnega reda: sprememba pravilnika o skr
Jani Derni~, dr. med., je {e enkrat poudaril, skladu. da je problem tudi v
zakonodaji EU. ^e se ji bomo `eleli pridru`iti, bo Soglasno morala je biti bil na{a sprejet sklep Izvr{ilni {t. 150/19/2000: odbor sprej-
zakonodaja z njihovo usklajena.
me predlog spremembe pravilnika o skrbstvenem skladu
Podpredsednik Zbornice je dejal, da je klju~ problema veden v to, prilogi. da nadStrokovna
slu`ba pripravi ustrezen
zorni zdravniki berejo medicinsko dokumentacijo deni in potegnejo predlog se za- predlo`i v potrditev {e skup{~inskem
klju~ke ter jih aplicirajo na finan~ni nazor. Problem likor bo je, mogo~e, da zdravniki se ga predlo`i v sprejem skup{~ini Z
ne vodijo medicinske dokumentacije po `eljah ZZZS. slednji Najpomembneje seji.
je, da stroka pripravi standarde medicinskega dokumentiranja.
Jani Derni~, dr. med., je dodal, da ob prilo`nosti 8. to~ka nadzorov dnevnega ZZZS reda: de`urna slu`ba in nujne zdr
nadzorni zdravniki predpisujejo zdravnikom, kaj ritve. je nujna vsebina
medicinske dokumentacije. Poudaril je, da ne oporekamo Jani Derni~, finan~- dr. med., je povedal, da je predlo`en
nemu nadzoru samemu. Pravila obveznega zdravstvenega prof. [orliju, zavaro- asist. mag. Albrehtu, prof. Horvatu in
vanja pa so dokument, ki ureja razmerja med ZZZS Pisni in bolnikom, odgovor ne je prejel le od dr. [orlija, ustno strin
pa zdravnikom. Podprl je predsednikov predlog za Albrehta. mirno re{itev Prof. Horvat in prof. Gad`ijev pa svojih mn
problema z ZZZS.
sredovala.
Prim. France Urlep, dr. med., je `elel vedeti, ali Asist. naj Gordana bodo ~lanki @iv~en Kalan, dr. med., je povpra{a
ZZZS objavljeni v Izidi ali ne.
menijo o predlaganih definicijah in bili so enotnega
Predsednik Zbornice mu je odgovoril, da je to odlo~itev “redni delovni uredni{- ~as” ni primeren, saj ga zdravniki na
tva revije ter da se izvr{ilni odbor v uredni{ko politiko jo. Ustreznej{e ne bo vme{aval. bi bilo uporabiti izraz “polni delov
Predsednika Zbornice je zanimalo, zakaj potrebujem
Soglasno je bil sprejet sklep Pravna {t. 146/19/2000:
slu`ba in finicije, od- ~e je de`urstvo opredeljeno `e v zakonu.
ISIS O januar 2001

D E L O Z B O R N I C E
Predsednik skup{~ine je dejal, da je to vpra{anje lo{ke za specializacije primarno ra- ne imenuje, saj je predlaganj
ven re{eno `e v splo{nem dogovoru.
bra`evanje, `e od 26. 10. 2000 naprej v pristojnost
Prof. dr. Matijo Horvata, dr. med., je motil dravstvo, izraz “omejen ki pa obz
dana{njim predlogom ni bil sezn
seg”, z njim pa se je strinjal tudi prof. dr. Vladislav svet za izobra`evanje, Pegan, dr. med. da njegovemu odboru posredu
Predsednika Zbornice je ponovno zanimalo, kaj nih manjka ustanovah, zakon- mentorjih in `e odobrenih specializ
ski definiciji.
zobozdravstva.
Jani Derni~, dr. med., je odgovoril, da se z organizacijo Prof. dr. de`urstva
Matija Horvat, dr. med., je odvrnil, d
zagotavlja 24-urni dostop do zdravni{kih storitev. dravniki Potrebno niso pa ravno je konstruktivno sodelovali pri m
opredeliti, da de`urstvo pomeni omejen obseg storitev cializacijah. za zdravs- ^imprej potrebujemo imena nadzorni
tveno organizacijo, ne pa omejenega obsega za zdravnike.
Predlagal je prof. Far~niku, da takoj poda svoje p
Predsednik Zbornice je menil, da ne moremo posebej lo`ene opredeliti
mentorje.
de`urstva za zdravstvene domove, pa kirurgijo, ginekologijo Prof. dr. Franc ipd. Far~nik, dr. stom., je menil, d
Deanu Klan~i~u, dr. med., se je zdela predlagana pripravi opredelitev predloga dobra. ni sodeloval odbor za zobozdrav
Jani Derni~, dr. med., je pojasnil, da za to, `eli da oddelki prevzeti v tem te naloge. ~asu
ne zagotavljajo polnega obsega storitev, ampak le Predsednik omejen obseg. Zbornice To je dejal, da se lahko glede
je obseg financiranja de`urstva.
snih soglasij mentorjev, odboru za zobozdravstvo d
Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je dejal, za da pripombe to iz predlagane
oziroma predloge mentorjev za stomatol
opredelitve ni razvidno.
zacije.
Prim. Oton Herman, dr. stom., je nato odvrnil,
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 151/19/2000: odbor ne zaradi sprej- nesoglasij med posameznimi zobozdravniki pr
me predloga odbora za socialno-ekonomska vpra{anja ganizacija za opredeli- odbora za zobozdravstvo, ki je bila `e
tve de`urne slu`be in nujnih zdravni{kih storitev, {ala kot komunikacijo so navedene med v zdravniki in zobozdravniki.
prilogi. Problematiko je potrebno dodelati in postaviti je odbor jasne za zobozdravstvo cilje in sre~eval z enakimi te`a
definicije.
izobra`evanje.
9. to~ka dnevnega reda: imenovanje glavnih mentorjev Soglasno za po- je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 152/19/2000: odbor ime
samezne specialnosti.
nuje glavne mentorje za naslednje specialnosti: ab
Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je uvodoma gija, povedal, ginekologija da so se in porodni{tvo, kardiovaskularn
pri predlaganju mentorjev pojavili problemi, ker silofacialna v nekaterih kirurgija, spe- nevrokirurgija, nevrologij
cialnostih niso bili dovolj razpr{eni po celi Sloveniji. topedska kirurgija, V kolikor pediatrija, bi
plasti~na, rekons
izvr{ilni odbor imenoval predlagane kandidate, bo ska vsem kirurgija, poslan do- sodna medicina, splo{na kirurgija,
pis z vpra{anjem, ali mentorstvo sprejmejo ali ja, ne. travmatologija, Rok za odgovor urologija, anesteziologija, re
bo 14 dni.
rioperativna intenzivna medicina ter internisti~n
Asist. Gordana @iv~en Kalan, dr. med., je dejala, so navedeni da se v zaveda, prilogi. Za podro~je pediatrije se z
kako te`ko nalogo je imel pred seboj svet za izobra`evanje, ja dodatno imenuje a vseenotudi
doc. dr. Tadeja Battelina
bi `elela podati pripombo glede mentorjev pediatrije, Do naslednje saj ni nikogar seje izvr{ilnega odbora se predlo`i
s Primorske in nikogar s podro~ja primarnega varstva. glavne Menila mentorje je, za da ~eljustno in zobno ortopedijo,
je za primarno raven pogoj 5 let delovne dobe za ventivno mentorja zobozdravstvo, nespre- parodontologijo, stomatolo
jemljiv.
zobne bolezni in endodontijo ter oralno kirurgijo
Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., ji je odvrnil, vseh da predlaganih mentorje ime- glavnih mentorjev.
nuje Zbornica na predlog u~nih ustanov. Pogoj 5 let delovnih izku-
{enj na svojem podro~ju za mentorja pa je `e tako 10. izjema, to~ka sicer dnevnega se reda: stali{~e IO do strokovn
zahteva za mentorstvo 10 let delovnih izku{enj. izvedence.
Prosil je, da se med
mentorje za podro~je pediatrije lahko uvrsti kot Prof. mentorja dr. {e Vladimir doc. Smrkolj, dr. med., je obrazlo
dr. Tadeja Battelina, dr. med., ki je bil nenamerno sije za izpu{~en. medicinsko izvedeni{tvo in prosil izvr{iln
Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je opozoril, Asist. da se Gordana morajo men- @iv~ec Kalan, dr. med., in @arko
torji zavedati, da bodo morali poskrbeti tudi za se to, nista da bodo strinjala institu- s pogojem izdelave treh izveden
cije, kjer bo specializant na kro`enju, le-temu moral zagotovile opraviti potrebne vsak sodni izvedenec za izpolnjevan
posege in operacije.
~lena zakona o sodi{~ih.
Predsednik Zbornice je poudaril, da bo uspe{nost Ostali reforme ~lani speizvr{ilnega
odbora so se strinjali
cializacij odvisna predvsem od mentorjev. Predsednik Soglasno skup{~ine je bil pa sprejet sklep Izvr{ilni {t. 153/19/2000: odbor podp
je dodal, da bo potrebno urediti tudi podro~je ra financiranja stali{~a odbora men- za strokovno-medicinska vpra{a
torstva.
medicinsko izvedeni{tvo, in sicer, da mora tisti i
Prof. dr. Franc Far~nik, dr. stom., je povedal, sodnega da je izvedenca bil zelo prese- medicinske stroke imenovan pred
ne~en, ko je med predlaganimi mentorji zasledil nima tudi specialisti~nega mentorje za izpita s podro~ja, za katere
stomatolo{ke specializacije. Po posvetu s ~lani odbora za sodnega za zobozdravs-
izvedenca, izpolnjevati naslednje pogo
tvo se je odlo~il, da prosi izvr{ilni odbor, naj mentorjev - 6 let dela za stomato- v zdravstveni enoti, ki se prete`no
103
januar 2001 O ISIS

104
D E L O Z B O R N I C E
katero je bil imenovan za izvedenca;
pro{njo sveta za izobra`evanje za povra~ilo 50 odsto
- avtorstvo ali soavtorstvo pri dveh ~lankih s udele`be podro~ja, na za redni katero letni skup{~ini FDI ki bo od 27. 11
je bil imenovan za izvedenca;
v Parizu za prof. dr. Matja`a Rodeta, dr. stom.
- mnenje klinike, ki pokriva specializacijo, o skladnosti podro~ja
specializacije in vsebino dela izvedenca v zdravstveni 16. to~ka enoti; dnevnega reda: razno.
- vsak sodni izvedenec medicinske stroke mora dokazom a) Pobuda o izpol- doc. Pirtov{ka
njevanju pogojev iz petega odstavka 87. ~lena zakona Soglasno o sodi{~ih je bil pred- sprejet sklep ^e {t. je specializant 161/19/2000: pri~
lo`iti {e dokazila o:
opravljati specializacijo {e po starem programu, pa
a) avtorstvu ali soavtorstvu pri enem objavljenem glasju ~lanku z mentorjem ali de- raje opravljal po novem programu, t
javni udele`bi na kongresu ali simpoziju z objavljenim b) Pokroviteljstvo povzetkom seminarja Komunikacija bolnik-z
predavanja, vse s strokovnega podro~ja, za katerega Soglasno je bil je imenovan bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 162/19/2000: odbor odobri
za sodnega izvedenca medicinske stroke; pro{njo doc. dr. Zlatke Rakovec Felser in naka`e 120
b) petih pasivnih udele`bah na kongresu ali simpoziju pokroviteljstvo s strokovseminarja
Komunikacija bolnik-zdravn
nega podro~ja, za katerega je bil imenovan za sodnega c) Seminar izvedenca za{~ita me- otroka-zloraba otroka-dru`insko
dicinske stroke.
Soglasno je bil sprejet sklep Seminarja {t. 163/19/2000: se kot predstavnik
Zbornice lahko udele`i eden izmed ~lanov odb
11. to~ka dnevnega reda: predstavitev ECFMG International
no-eti~na vpra{anja ali odbora za osnovno zdravstvo.
Credentials Service.
je vse stro{ke udele`be.
Soglasno je bil sprejet sklep Ta {t. to~ka 154/19/2000:
se prestavi d) naUdele`ba
na 25. interdisciplinarnem forumu nem{
naslednjo sejo izvr{ilnega odbora.
zdravni{ke zbornice
Soglasno je bil sprejet sklep prof. {t. 164/19/2000:
dr. Vladislav Pe
12. to~ka dnevnega reda: poro~ilo o dopingu. gan, dr. med., do naslednje seje izvr{ilnega odbora sp
Mag. @arko Pinter, dr. med. je predstavil zgodovino, udele`i vrste, 25. interdisciplinarnega stran-
foruma nem{ke Zvezn
ske u~inke in zakonodajo s podro~ja dopinga. zbornice, ki bo potekal od 11. do 13. januarja 2001
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 155/19/2000: odbor se e) jeFinan~na
pomo~ sekciji upokojenih zdravnikov
seznanil s poro~ilom o dopingu, ki ga je pripravil Soglasno odbor za je pravno- bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 165/19/2000: odbor se j
eti~na vpra{anja. Odbor za pravno-eti~na vpra{anja seznanil pripravi s pro{njo pred- za denarno podporo Sekciji upokoj
log dopolnitve zakona o zdravni{ki slu`bi, zakona kov o pri zdravilih SZD. Odobri in ko- se denarna podpora v vi{ini 150.
deksa medicinske etike in deontologije. Osnutke Asist. sprememb Gordana bo @iv~ec Kalan, dr. med., je apelirala
obravnaval izvr{ilni odbor in jih dal v nadaljnje bra`evanje postopke. in komisijo za sekundarijat, naj ~im prej
budo za spremembo sekundarijata.
13. to~ka dnevnega reda: stali{~e do pobude za ustanovitev Prim. France vaUrlep,
dr. med., je ponovno poudaril,
ruha ~lovekovih pravic za podro~je zdravstva. nujno potrebuje spletne strani. Q
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 156/19/2000: odbor se je
seznanil s stali{~em odbora za pravno-eti~na vpra{anja do pobude
za ustanovitev varuha ~lovekovih pravic za podro~je zdravstva.
Zapisala: Tina [apec
14. to~ka dnevnega reda: pro{nja za sofinanciranje.
a) “Sodelujte v Miklav`evem ve~eru”
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 157/19/2000: odbor ugodi
pro{nji Rotary cluba Ljubljana in za dobrodelno prireditev Miklav-
`ev ve~er nameni donacijo sredstev v vi{ini 100.000,00 SIT.
b) Pro{nja za oprostitev stro{kov distribucije bro{ure CMK
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 158/19/2000: odbor ugodi
pro{nji Centralne medicinske knji`nice za oprostitev stro{kov distribucije
bro{ure CMK z revijo ISIS.
15. to~ka dnevnega reda: udele`ba na
a) sestanku EBCOG v Frankfurtu od 17. do 19. 11. 2000 Anesteziologija, reanimatologija in
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 159/19/2000: odbor odobriperioperativna
intenzivna medicina
pro{njo @ive Novak Antoli~, dr. med., za kritje stro{kov dnevnic in
dodatnih potnih stro{kov za udele`bo na sestanku Prof. EBCOG dr. v Frank- Vesna Paver Er`en, dr. med., anesteziologija
furtu, ki bo potekal od 17. do 19. 11. 2000 ter pro{njo za Ljubljana, delno kritje Klini~ni oddelek za anesteziologijo
stro{kov letalske karte Ljubljana-Basel-Ljubljana Prof. za udele`bo dr. Aleksander na se- Manohin, dr. med., anesteziologi
stanku EBCOG, ki je bil junija 2000.
center Ljubljana, Klini~ni oddelek za anesteziolo
b) letni skup{~ini FDI v Parizu od 25. 11. od Prim. 3. 12. doc. 2000dr.
Boriana Krem`ar, dr. med., anesteziolog
Soglasno je bil sprejet sklep Izvr{ilni {t. 160/19/2000: odbor odobri center Ljubljana, Klini~ni oddelek za anesteziolo
ISIS O januar 2001
Glavni mentorji za
specializacijo:

D E L O Z B O R N I C E
Katja Deni~, dr. med., anesteziologija in reanimacija, Klini~ni Doc. dr. center Marko Snoj, dr. med., splo{na kirurg
Ljubljana, Klini~ni oddelek za anesteziologijo
Onkolo{ki in{titut Ljubljana
Prim. Primo` Hribar, dr. med., anesteziologija, Prim. prof. dr. Jurij Lindtner, dr. med.,
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za anesteziologijo Splo{na kirurgija, Onkolo{ki in{titut Ljublj
Doc. dr. Lidija Kompan, dr. med., anesteziologija, Prim. Janez Novak, dr. med., splo{na kirurgi
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za anesteziologijo Onkolo{ki in{titut Ljubljana
Asist. mag. Vesna Novak Jankovi~, dr. med., anesteziologija, Asist. Klini~ni mag. Bogdan Fludernik, dr. med.,
center Ljubljana, Klini~ni oddelek za anesteziologijosplo{na
kirurgija, Splo{na bolni{nica Celje
Asist. mag. Breda Starc, dr. med., anesteziologija, Prim. Jo`e Av`ner, dr. med., splo{na kirurgi
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za anesteziologijoSplo{na
bolni{nica Celje
Asist. mag. Neli Vintar, dr. med., anesteziologija, Prim. Teodora Medved Berk, dr. med., splo{na kir
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za anesteziologijoSplo{na
bolni{nica Celje
Doroteja Diallo Renko, dr. med., anesteziologija, Prof. dr. Eldar M. Gad`ijev, dr. med., vi{ji
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za anesteziologijo kirurgija, Splo{na bolni{nica Maribor
Asist. Slavenka Beljanski Rogan, dr. med., anesteziologija Prim. Vasja z Klavora, dr. med., splo{na kirurg
reanimacijo Klini~ni center Ljubljana, Ginekolo{ka klinika Splo{na bolni{nica Nova Gorica
Asist. Ksenija Mahkovic Hergouth, dr. med., anesteziologija
z reanimacijo Onkolo{ki in{titut Ljubljana
Darko Pa{kvan, dr. med., anesteziologija, Gnekologija in porodni{tvo
Ortopedska bolni{nica Valdoltra
Prof. dr. Stelio Rakar, dr. med., vi{ji svetnik, gi
Alenka Zorko, dr. med., anesteziologija in reanimacija,
center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Bre`ice
Prof. dr. @iva Novak Antoli~, dr. med., gineko
Milena Kotnik, dr. med., anesteziologija, Splo{na bolni{nica Celje
Klini~ni center Ljubljana
Vesna Papuga, dr. med., anesteziologija, Splo{na bolni{nica Celje
Prim. dr. Vasilij Cerar, dr. med., ginekolog
Jelka Pirc, dr. med., anesteziologija, Splo{na bolni{nica Nova Gorica Klini~ni center Ljubljana
Damjan Polh, dr. med., anesteziologija in reanimacija, Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., ginek
Splo{na bolni{nica Izola
Klini~ni center Ljubljana
Martina Zupan~i~, dr. med., anesteziologija, Prof. dr. Toma` Toma`evi~, dr. med., ginekolog
Splo{na bolni{nica Jesenice
Klini~ni center Ljubljana
Prim. Zoran Zabavnik, dr. med., anesteziologija in reanimacija, Asist. dr. Borut Kobal, dr. med., ginekologi
Splo{na bolni{nica Maribor
Klini~ni center Ljubljana
Asist. mag. Mirt Kamenik, dr. med., anesteziologija in reanimacija,
Asist. dr. Adolf Lukanovi~, dr. med., ginekol
Splo{na bolni{nica Maribor
Klini~ni center Ljubljana
Asist. mag. Nevenka Kr~evski [kvar~, dr. med., anesteziologija Doc. dr. Martina in Ribi~ Pucelj, dr. med., ginek
reanimacija, Splo{na bolni{nica Maribor
Klini~ni center Ljubljana
Danica Letonja Avsec, dr. med., anesteziologija, Doc. dr. Andrej Vogler, dr. med., ginekologi
Splo{na bolni{nica Maribor
Klini~ni center Ljubljana
Nikolaj Szepessy, dr. med., anesteziologija, Miroslav Lakti}, dr. med., ginekologija,
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Splo{na bolni{nica Bre`ice
Janda [piler, dr. med., anesteziologija, Vladimir Weber, dr. med., ginekologija, Splo{na bo
Splo{na bolni{nica Novo mesto
Marija Ocvirk, dr. med., ginekologija, Splo{na bol
Prim. mag. Vika Rus Vaupot, dr. med., anesteziologija in
Janislav Ravnikar, dr. med., ginekologija, Splo{na
reanimacija, Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
Zdravka Koman Me`ek, dr. med., ginekologija,
Splo{na bolni{nica Jesenice
Prof. dr. Marko Lavri~, dr. med., ginekologi
Abdominalna kirurgija
Splo{na bolni{nica Kranj
Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., kirurgija, Doc. dr. Radovan Breznik, dr. med., ginekolog
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Maribor
Prof. dr. Stane Rep{e, dr. med., vi{ji svetnik, Doc. dr. Borut Gori{ek, dr. med., ginekologi
splo{na kirurgija, Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Maribor
Doc. dr. Alojz Pleskovi~, dr. med., splo{na kirurgija, Doc. dr. Iztok Taka~, dr. med., ginekologij
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Maribor
Doc. dr. Franc Jelenc, dr. med., splo{na kirurgija, Prof. dr. Veljko Vlaisavljevi~, dr. med., gine
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Maribor
105
januar 2001 O ISIS

106
D E L O Z B O R N I C E
Eva Koltaj Kocjan, dr. med., ginekologija, Matej Lipov{ek, dr. med., nevrokirurgija,
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Splo{na bolni{nica Maribor
Marjan Pavlin, dr. med., ginekologija, Splo{na bolni{nica Novo mesto
Aleksander Merlo, dr. med., ginekologija,
Splo{na bolni{nica Postojna
Nevrologija
Zvonimir Bosnar, dr. med., ginekologija, Splo{na bolni{nica Ptuj
Prof. dr. David B. Vodu{ek, dr. med., nevrologij
Franc Pristovnik, dr. med., ginekologija, Klini~ni center Ljubljana, Nevrolo{ka klinika
Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
Doc. dr. Janez Zidar, dr. med., dr. med., nevrolo
Marko Vilhar, dr. med., ginekologija, Splo{na bolni{nica Nova Klini~ni Goricacenter
Ljubljana, Nevrolo{ka klinika
Mag. Jo`e ^uk, dr. med., ginekologija, Splo{na bolni{nica Doc. dr. Trbovlje Zvezdan Pirto{ek, dr. med., klini~na nevr
Klini~ni center Ljubljana, Nevrolo{ka klinika
Prof. dr. Anton Grad, dr. med., nevrologija,
Kardiovaskularna kirurgija
Klini~ni center Ljubljana, Nevrolo{ka klinika
Doc. dr. Anton Mesec, dr. med., nevropsihiatrija
Doc. dr. Tone Gabrijel~i~, dr. med., splo{na kirurgija, Klini~ni center
Klini~ni center Ljubljana, Nevrolo{ka klinika
Ljubljana, Klini~ni oddelek za kardiovaskularno kirurgijo
Prim. doc. dr. Erih Teti~kovi~, dr. med., nevrolo
Doc. dr. Borut Ger{ak, dr. med., kirurgija, Klini~ni center Ljubljana,
Splo{na bolni{nica Maribor, Nevrolo{ki oddelek
Klini~ni oddelek za kardiovaskularno kirurgijo
Prof. dr. Kazimir Miksi~, dr. med., splo{na kirurgija,
Splo{na bolni{nica Maribor
Doc. dr. Marko Hawlina, dr. med., oftalmologija,
Internisti~na onkologija
Klini~ni center Ljubljana, O~esna klinika
Doc. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med., oftalmolo
Doc. dr. Tanja ^ufer, dr. med., interna medicina,
Klini~ni center Ljubljana, O~esna klinika
Onkolo{ki in{titut Ljubljana
Doc. dr. Brigita Drnov{ek Olup, dr. med., oftalmol
Prim. Jo`ica ^ervek, dr. med., interna medicina,
Klini~ni center Ljubljana, O~esna klinika
Onkolo{ki in{titut Ljubljana
Prim. mag. Aleksandra Kraut, dr. med., oftalmolog
Dr. sc. Branko Zakotnik, dr. med., interna medicina,
Klini~ni center Ljubljana, O~esna klinika
Onkolo{ki in{titut Ljubljana
Prim. asist. Dragica Kosec, dr. med., oftalmolog
Klini~ni center Ljubljana, O~esna klinika
Asist. mag. Mirna [tabuc [ilih, dr. med., okulis
Maksilofacialna kirurgija
Klini~ni center Ljubljana, O~esna klinika
Prof. dr. Vesna Ko`elj, dr. stom., maksilofacialna kirurgija, Asist. mag. Klini~ni Vladimir Pfeifer, dr. med., oftalmolo
center Ljubljana, Klini~ni oddelek za maksilofacialno kirurgijo Klini~ni center Ljubljana, O~esna klinika
Asist. mag. Nata{a Ihan Hren, dr. med., maksilofacialna Asist. kirurgija, mag. Barbara Cvenkel, dr. med., oftalmolog
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za maksilofacialno Klini~ni kirurgijo center Ljubljana, O~esna klinika
Dr. Toma` [iler, dr. stom., maksilofacialna kirurgija, Mag. Klini~ni Mateja center Bla`i~ Male`i~, dr. med., oftalmologi
Ljubljana, Klini~ni oddelek za maksilofacialno kirurgijo Klini~ni center Ljubljana, O~esna klinika
Asist. Andrej Kansky, dr. stom., maksilofacialna kirurgija, Asist. Klini~ni mag. Davorin Sev{ek, dr. med., oftalmolog
center Ljubljana, Klini~ni oddelek za maksilofacialno kirurgijo Klini~ni center Ljubljana, O~esna klinika
Prim. doc. dr. Danijel @erdoner, dr. stom., maksilofacialna Asist. kirurgija, dr. Du{ica Pahor, dr. med., oftalmologij
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za maksilofacialno kirurgijo Splo{na bolni{nica Maribor
ISIS O januar 2001
Nevrokirurgija
Oftalmologija
Ortopedska kirurgija
Prof. dr. Vinko V. Dolenc, dr. med., nevrokirurgija, Prof. dr. Vinko Pavlov~i~, dr. med., ortopedija
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za nevrokirurgijo Klini~ni center Ljubljana, Ortopedska klinika
Asist. mag. Igor Tekav~i~, dr. med., nevrokirurgija, Prof. dr. Sre~ko Herman, dr. med., ortopedija,
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za nevrokirurgijo Klini~ni center Ljubljana, Ortopedska klinika
Doc. dr. Borut Prestor, dr. med., nevrokirurgija, Doc. dr. Vane Antoli~, dr. med., ortopedija,
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za nevrokirurgijo Klini~ni center Ljubljana, Ortopedska klinika
Rado Pregelj, dr. med., nevrokirurgija,
Prim. Bo{tjan Baebler, dr. med., ortopedija,
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za nevrokirurgijo Klini~ni center Ljubljana, Ortopedska klinika

D E L O Z B O R N I C E
Prim. Franc Vrevc, dr. med., ortopedija, Lucija Odlasek Kunstelj, dr. med., pediatrij
Klini~ni center Ljubljana, Ortopedska klinika
Splo{na bolni{nica Jesenice
Mag. Ven~eslav Pi{ot, dr. med., ortopedija, Majda Rous Medve{~ek, dr. med., pediatrija,
Ortopedska bolni{nica Valdoltra
Splo{na bolni{nica Jesenice
Prim. Vilibald Vengust, dr. med., ortopedija, Boris Tancar, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni
Splo{na bolni{nica Celje
Prim. doc. dr. Alojz Gregori~, dr. med., svetnik
Prim. mag. Albin Plahuta, dr. med., ortopedija,
Splo{na bolni{nica Maribor
Splo{na bolni{nica Nova Gorica
Prim. prof. dr. Du{anka Mi~eti} Turk, dr. med.,
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. Brigita Lobnik Kruni~, dr. med., pediat
Pediatrija
Splo{na bolni{nica Maribor
Prof. dr. Ciril Kr`i{nik, dr. med., vi{ji svetnik, pediatrija,
Mag. Milojka Molan [tiglic, dr. med., pediatr
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Maribor
Prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., svetnik, pediatrija, Prim. Zlatan Tur~in, dr. med., pediatrija,
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Maribor
Prof. dr. David Neubauer, dr. med., svetnik, pediatrija,
Prim. Silva Burja, dr. med., pediatrija, Splo{na bo
Klini~ni center Ljubljana
Olga Krajnc, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni{
Prof. dr. Meta Derganc, dr. med., pediatrija, Prim. Aleksander Brun~ko, dr. med., pediatrij
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Maribor
Doc. dr. Janez Primo`i~, dr. med., svetnik, pediatrija, Miroslav Tobias, dr. med., pediatrija,
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Prim. Marijana Kuhar, dr. med., pediatrija, Ivana Nor~i~, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni{ni
Klini~ni center Ljubljana
Jo`efa Kocijan~i~, dr. med., pediatrija,
Prim. Gordana Logar Car, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Klini~ni center Ljubljana
Leonida Kous, dr. med., pediatrija,
Prim. Marjeta Sedmak, dr. med., pediatrija, Klini~ni center Ljubljana Splo{na bolni{nica Murska Sobota
Dr. sci. Vasilija Ma~ek, dr. med., pediatrija, Klini~ni center Prim. Hilda Ljubljana Veli~kov [avri~, dr. med., pediat
Dr. sci. Borut Bratani~, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni{nica Nova Gorica
Klini~ni center Ljubljana
Dana Ko{i~ek, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni{n
Silvo Kopriva, dr. med., pediatrija, Klini~ni center Zora Weilguny, Ljubljanadr.
med., pediatrija, Splo{na bolni{n
Asist. Toma` Podnar, dr. med., pediatrija, Prim. Milan Strojan, dr. med., pediatrija,
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Novo mesto
Prim. Ne`a @upan~i~, dr. med., pediatrija,
Milan [pegelj, dr. med., pediatrija,
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
Prim. Majda Benedik Dolni~ar, dr. med., pediatrija, Mag. Magda Lu{i~, dr. med., pediatrija,
Klini~ni center Ljubljana
Splo{na bolni{nica Trbovlje
Prim. mag. Mojca Avgu{tin ^avi}, dr. med., pediatrija,
Mag. Nenad Terzi}, dr. med., pediatrija, Splo{na bo
Klini~ni center Ljubljana
Zdenko Urani~, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni
Prim. Marjeta Novosel Sever, dr. med., pediatrija,
Nada Saje Hribar, dr. med., pediatrija, ZD Ljubl
Klini~ni center Ljubljana
Prim. Vesna Glavnik, dr. med., pediatrija,
Klini~ni center Ljubljana
Plasti~na, rekonstrukcijska in estetska kirurgija
Asist. mag. Polona Brcar [trukelj, dr. med., {olska medicina,
In{titut za varovanje zdravja RS
Prof. dr. Zoran Arne`, dr. med., vi{ji svetnik,
Silvana @nidar{i~ [ajn, dr. med., pediatrija,
Klini~ni center Ljubljana
Bolni{nica za `enske bolezni in porodni{tvo Postojna Prim. Matja` [olinc, dr. med., kirurgija, Klini~ni
Stanislava Zor~i~, dr. med., pediatrija, Splo{na Prim. bolni{nica Karel Bre`ice [para{, dr. med., plasti~na in rekonstr
Ana Me{trovi~, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni{nica CeljeSplo{na
bolni{nica Maribor
Mag. Lidija Vu~ajnk, dr. med., pediatrija, Jo`efa Pekarovi~, dr. med., kirurgija, Splo{na bo
Splo{na bolni{nica Celje
Marija Bo`i~, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni{nica Celje
Aca Mladenovi}, dr. med., pediatrija, Splo{na bolni{nica CeljeSodna
medicina
Du{an Kolari~, dr. med., pediatrija,
Doc. dr. Jo`e Bala`ic, dr. med., sodna medici
Splo{na bolni{nica dr. Jo`eta Potr~a, Ptuj Medicinska fakulteta, In{titut za sodno medic
107
januar 2001 O ISIS

108
D E L O Z B O R N I C E
Alfred [erko, dr. med., sodna medicina, Prof. dr. Kazimir Miksi~, dr. med., vi{ji svetn
Medicinska fakulteta, In{titut za sodno medicino splo{na kirurgija, Splo{na bolni{nica Maribor
Doc. dr. Branko Ermenc, dr. stom., sodna medicina, Prim. Karel [para{, dr. med., plasti~na in rekonstrukc
Medicinska fakulteta, In{titut za sodno medicino
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. Vasja Klavora, dr. med., splo{na kirurgij
Splo{na bolni{nica Nova Gorica
Splo{na kirurgija
Prim. mag. Mihael Zajec, dr. med., splo{na kirurg
Prof. dr. Zoran Arne`, dr. med., vi{ji svetnik, Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
splo{na kirurgija, Klini~ni center Ljubljana
Doc. dr. Franc Jelenc, dr. med., splo{na kirurgija,
Klini~ni center Ljubljana
Torakalna kirurgija
Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., splo{na kirurgija,
Klini~ni center Ljubljana
Asist. mag. Janez Er`en, dr. med., splo{na kirur
Klini~ni center Ljubljana
Doc. dr. Alojz Pleskovi~, dr. med., splo{na kirurgija,
Klini~ni center Ljubljana
Doc. dr. Miha Sok, dr. med., splo{na kirurgija,
Klini~ni center Ljubljana
Prof. dr., Stane Rep{e, dr. med., vi{ji svetnik,
splo{na kirurgija, Klini~ni center Ljubljana Prim. Jo`e Antoni~, dr. med., splo{na kirurgija
Splo{na bolni{nica Maribor
Doc. dr. Miha Sok, dr. med., splo{na kirurgija,
Klini~ni center Ljubljana
Prim. Matja` [olinc, dr. med., splo{na kirurgija,
Klini~ni center Ljubljana
Travmatologija
Doc. dr. Tone Gabrijel~i~, dr. med., splo{na kirurgija, Doc. Klini~ni dr. Martin center Tonin, dr. med., svetnik, splo{na k
Ljubljana, Klini~ni oddelek za kradiovaskularno kirurgijo
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travm
Prof. dr. Andrej Baraga, dr. med., splo{na kirurgija, Prof. Klini~ni dr. Vladimir center Smrkolj, dr. med., svetnik, splo{
Ljubljana, Klini~ni oddelek za travmatologijoKlini~ni
center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travm
Prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med., svetnik, splo{na Doc. kirurgija, dr. Matja` Veselko, dr. med., splo{na kirurg
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travmatologijo
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travm
Doc. dr. Martin Tonin, dr. med., svetnik, splo{na kirurgija, Vladimir Klini~ni Senekovi~, dr. med., splo{na kirurgija
center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travmatologijo Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travm
Doc. dr. Matja` Veselko, dr. med., splo{na kirurgija, Asist. Klini~ni mag. center Matej Cimerman, dr. med., splo{na kiru
Ljubljana, Klini~ni oddelek za travmatologijoKlini~ni
center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travm
Prim. asist. Ciril Oblak, dr. med., urologija, Asist. dr. Dragica Smrke, dr. med., splo{na kirur
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za urologijo
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travm
Doc. dr. Bojan Tr{inar, dr. med., urologija, Edvard Sla~ek, dr. med., splo{na kirurgija,
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za urologijo
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travm
Prof. dr. Jurij Lindtner, dr. med., splo{na kirurgija, Milo{ Vesel, dr. med., splo{na kirurgija,
Onkolo{ki in{titut Ljubljana
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za travm
Prim. Janez Novak, dr. med., splo{na kirurgija, Aleksander Frank, dr. med., splo{na kirurgija,
Onkolo{ki in{titut Ljubljana
Splo{na bolni{nica Maribor
Doc. dr. Marko Snoj, dr. med., splo{na kirurgija, Prim. Miodrag Vlaovi}, dr. med., splo{na kirurgi
Onkolo{ki in{titut Ljubljana
Splo{na bolni{nica Celje
Franc Drobni~, dr. med., splo{na kirurgija, Doc. dr. Radko Komadina, dr. med., splo{na kirurg
Splo{na bolni{nica Bre`ice
Splo{na bolni{nica Celje
Asist. mag. Bogdan Fludernik, dr. med.,
splo{na kirurgija, Splo{na bolni{nica Celje
Prim. Jo`e Av`ner, dr. med., splo{na kirurgija,
Splo{na bolni{nica Celje
Urologija
Prim. Teodora Medved Berk, dr. med., splo{na kirurgija, Doc. dr. Bojan Tr{inar, dr. med., urologija,
Splo{na bolni{nica Celje
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za uro
Prim. Anton Lah, dr. med., splo{na kirurgija, Prim. asist. Ciril Oblak, dr. med., urologija,
Splo{na bolni{nica Jesenice
Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za uro
Prim. Jo`e Antoni~, dr. med., splo{na kirurgija, Karel Kisner, dr. med., urologija, Splo{na bolni{nic
Splo{na bolni{nica Maribor
Prim. Milan @untar, dr. med., urologija, Splo{na boln
Prof. dr. Eldar M. Gad`ijev, dr. med., vi{ji svetnik, Prim. Nado Vodopija, dr. med., urologija,
splo{na kirurgija, Splo{na bolni{nica Maribor Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec
ISIS O januar 2001

Biti eti~en in uspe{en
Ana Jev{ek
TAKO MISLIMO
Biti eti~en je za zdravstvenega delavca samoumevna stvar. Po
stavlja pa se vpra{anje, ali je samoumevno in eti~no, da mladega
zobozdravnika, ki se je kot {tudent najbolj bal delati z
otroki, dolo~ijo ravno na tako delovno mesto. Mladi pacienti pritegnejo
in prevzamejo skoraj vsakega zobozdravnika ali pa tudi ne.
Kadrovanju mladinskih zobozdravnikov nikoli nismo posve~ali dovolj
pozornosti. Da bi bilo v bodo~e kaj bolje, pa tudi ne moremo
pri~akovati, saj je postal ta profil zobozdravnika med mladimi skrajno
nepriljubljen. Natan~no vemo, zakaj.
Etika je zvene~ pojem, a majhne stvari ga delajo tako velikega.
Od mladinskih zobozdravnikov se pri~akuje, da so eti~ni, poni`ni, uslu`ni.
Saj tudi smo taki. A ~asi se spreminjajo in ljudje se vedno pogosteje
prito`ujejo. V~asih za malenkosti, najve~krat pa gre za resne obsodbe,
zelo neprijetne za zobozdravnika. Pri strokovnih nadzorih, ki
jih opravljamo, pa stvari tudi niso tako ro`nate, kot bi `eleli.
Pripravila sem kratek preblisk na{ega vsakdanjega dela z najpogostej{imi,
predvsem eti~nimi pomanjkljivostmi, v premislek in presojo,
ali bi se v~asih, kljub velikim obremenitvam pri na{em delu, {e
dalo iztisniti kan~ek potrpljenja, prijaznosti, ne`nosti in obzirnosti,
preden izgubimo `ivce in po{ljemo pacienta domov. Serijski Ravno pregled ti nepri- enoletnega otroka
jetni dogodki so namre~ najve~krat povod za prito`be. ........................................................................
Menim, da ni treba posebej poudarjati, naj bo ordinacija neopore~na
glede za{~ite pacienta in nas. O~istimo nasadne Z grobim instrumente
in vzvi{enim pristopom otroku ne bomo nar
pred pacientom, da se bo bolje po~util. Ne pozabimo Tudi izto~iti serijski iz stro- pregledi ve~jih otrok so lahko bol
ja vode, preden se pri~nemo ukvarjati z novim pacientom.
timo in razgalimo pred so{olci in u~itelji. Navsez
Zelo pomembna je medicinska dokumentacija, ki intimna naj bo ogleda- stvar in tako se moramo tudi obna{ati.
lo na{ega dela. Bele`imo vse, zahtevajmo podpise Testiranje star{ev. Bodimo plaka na {olah, po pripovedovanju prev
dosledni, {e posebej pri po{kodbah.
tudi spravlja mnoge otroke v hude stiske (razbija
Nekaj zelo preprostih stvari je, na katere ne jo, bi celo smeli jo~ejo). pozabiti. Vemo, da jih v opisani polo`aj por
Sesalec, ki ga sestra grobo obesi v otrokova usta, toda lahko tukaj prisesa smo tudi mi. Je to res najbolj{a pot z
sluznico in mu povzro~i nepotrebne bole~ine. Pomembna Zalivanje je izbira zob je nebole~ poseg, pa vendar lahko na m
sesalcev.
na{ega pacienta. Na poseg ga moramo dobro pripravi
Grobo odstranjevanje papirnatih svaljkov lahko po{koduje vesti- mu je, ~e mu pregrobo razpremo usta in jih zatla~i
bularno sluznico. Pobrizgajmo jih z vodo, preden svaljki, jih odstranimo. ~e smo neprevidni s kislino, ~e mu nerodn
Reflektor sicer ne boli, ni pa prijetno, ~e sveti brez naravnost ustrezne v pomo~i o~i. sestre. Pacient dobi ob~utek,
Rokavice in maske so obvezne, pri njih ne smemo var~evati. Posvetimo Nese
samo njemu. In {e to: zalivanje mle~
kateri otroci rokavic sicer ne prena{ajo najbolje. pomembno, Pogovor da z bi majh- v to silili triletnega otroka.
nim otrokom preko maske pa se mi zdi nemogo~. Zalitje zoba naj slu`i svojemu namenu, opravimo
pripravljenem zobu. Zalitje naj ne moti okluzije
prostor za retencijo hrane.
Serijski pregledi otrok
Plombiranje zob obi~ajno `e spremlja bole~ina. Vemo
Serijski pregledi na{im pacientom obi~ajno ne otrokovega predstavljajo sodelovanja ve~- ne moremo narediti ni~esar
jih travm. Lahko pa so zelo neprijetni za star{e, je ki zelo so prijetnih. v svoji skrbi Malo zaprigovarjanja,
malo goljuf
zobe naredili ve~jo ali manj{o napako. Obi~ajno je plomba to vezano tu. na Pri razvseh
seveda ni tako. Zapomnimo s
vade. Star{e otrok s stekleni~no gnilobo s problemom lo`eno ve~inoma delo je sez- v~asih dobra nalo`ba, zato ne vztraj
nanijo `e pediatri, `al pa se star{i pogovoru o tem ^ez praviloma leto dni bo izogib- to morda na{ najbolj{i pacient. Del
ljejo. Veliko potrpljenja je potrebno, da jih prepri~amo, in se ~im bolj da vzrok poslu`ujmo za anestezije. Uporabljajmo
to niso niti antibiotiki, niti `elezovi preparati, ekskavatorje, niti dednost. materiale, Toplina impregnacijska sredstva.
in prijaznost odpirata vsa vrata, zato z ve~ino vori star{ev med skupaj delom poi{~e- niso primerni. Travmatska okluzija
mo pot do izbolj{anja, so pa seveda tudi taki, pri stranjen katerih karies, ne uspemo. slabi stiki med zobmi naj ne pokv
109
V
januar 2001 O ISIS

110
T A K O M I S L I M O
Zdravljenje zob
Otro{ki zobozdravniki imamo `e prirojeno, da moramo [e vedno re{iti so vsak pacienti z bole~ino tudi med otroki. P
zob. Lahko bi se potrudili in re{ili {e kak mle~ni mo~, zob, zato ker jim s moramo stalnimi pomagati na najbolj{i mo`ni na~
nimamo ve~ toliko dela. S tem bi odstranili kroni~na Najve~ji `ari{~a, problem ponav- pri tem je {e vedno aplikacija dev
ljajo~e se abscese, neprijeten zadah iz ust… Pedontologi sredstva na pozdravi- pulpiti~en zob. Tega brez anestezije, raz
mo ve~ino prizadetih mle~nih sekalcev od prvega merih, do ~etrtega ne smemo leta narediti. Na `alost pa to po~ne ve~in
otrokove starosti. Spremljamo jih najmanj do izra{~anja zobozdravnikov. stalnih Bi se- `eleli biti vi na otrokovem mestu
kalcev, ki so vsi neopore~ni. Res pa je, da je za to Devitalizacijsko delo potrebna izredno sredstvo ne sme po{kodovati inter
izurjena delovna skupina. V nujnih primerih obravnavamo pile ali tudi celo jo- bifurkacije pri grobem in nestrokovnem
kajo~ega otroka. Dokumentacija RTG zaradi otrokove Drugi starosti problem ni vedso
trepanacije zob. Pogosto ostane o
no mogo~a.
zob, kar povzro~a otroku dodatne bole~ine. Iz zoba z
pulpalni polip, ki je vse prej kot prijeten.
Mladinska protetika
Dogaja pa se celo, da zobozdravnik pri posegu po{k
kacijo.
Bodo~i proteti~ni pacienti so najpogosteje otroci s po{kodovani-
Najve~ takih zmot opa`amo po nedeljskih ali prazni~
mi zobmi. V primerih, ko so plombe neestetske ali pogosto izpadajo
tvih.
moramo pacientu narediti ustrezen fiksni proteti~ni nadomestek,
^e zoba ne uspemo pozdraviti in se odlo~imo, da bo
ne glede na njegovo starost.
moramo otroku omogo~iti dobro ~i{~enje.To pa pomeni,
Povsem druga~e je pri ve~jih vrzelih, ki so obi~ajno posledica po{-
mo po{kodovani zob pobrusiti do gingive.
kodb, shiz ali hipodontij. V teh primerih je potrebno sodelovati z
Abscesiotrokom
na sre~o ne predstavljajo zelo hudih
ortodontom. Pogosta re{itev je snemni retiner, ki omogo~a norma-
zelo hitro fistulirajo.
len razvoj otrokove ~eljusti.
Vendar brez~utno in nestrokovno narejene incizije
Anestezij se v mladinskem zobozdravstvu vse premalo poslu`u-
otroku hude bole~ine, kar jim moramo bla`iti z dobro
jemo.
anestezijo ali celo z anestezijo.
Z ob~utkom narejena anestezija pacientu {e kako polep{a misel
Kako grobo nudijo prvo pomo~ pri Dentitii Diffitili
na zobozdravnika, saj je od tu dalje vsako delo prijetnej{e tudi za
na{i malo starej{i pacienti, kadar morajo slu~ajno po
zobozdravnika.
no ambulanto. Vemo, da je tudi ta poseg mogo~e naredi
Bistvene zna~ilnosti dobre anestezije so: ustrezna injekcijska igla,
zadostna in pravilna (z vatno kroglico) povr{inska anestezija, smer
igle pri vbodu, postopna aplikacija anestetika. Stomatitisi
Po aspiraciji injiciramo
zelo majhno koli~ino anestetika in po~akamo najmanj Pediatri deset nam sepo{iljajo
vse te`je primere. Dobro ve
kund, nato ne`no nadaljujemo z injiciranjem. Tako ena narejena sama afta. aneLe
kako se po~utijo otroci, ki jih im
stezija je zagotovo nebole~a in otroci obi~ajno celih sploh ustih. ne vedo, Zelo kaj so seprizadeti,
neprespani, la~ni, na
je zgodilo, seveda, ~e mu pred posegom injekcijsko Tudi iglo tukaj spretno je nujna skri- skrajno ne`na aplikacija zdravil
jemo. Zelo redko otroka moti otrpla ustnica, star{e zelo pa redki moramo otroci opo- pri tem ne jokajo. Pacienta lahko
zoriti, da se lahko vanjo ugrizne in si jo po{koduje. ve~krat na dan, ~e je stanje zelo te`ko. Seveda mu pr
ISIS O januar 2001
Prva pomo~
Snemni retiner pri hudi hipontiji
...........................................................................................................................................................................................

T A K O M I S L I M O
vila tudi za domov.
okluzija) poslu`ujemo tudi terapije s pal~ko ali po
Po{kodbe zob predstavljajo zelo ob~utljivo podro~je. vet z ortodontom).
Imamo
obupane star{e in prestra{enega otroka. Pri razgovoru Fenestracije je treba niso poi- zelo pogosti posegi, ne glede na
skati tisto pravo pot med njihovim pri~akovanjem star{i in resnico, zelo nestrpno ki je ~akajo na vsak zob, ki se nik
pogosto bole~a. Naj nas pri tem ne omejuje ura, Gre saj je ve~inoma kakovost za na{e paciente z napotnico. Vzrok za zap
prve pomo~i odlo~ilnega pomena za nadaljnji potek nje so zdravljenja.
obi~ajno rotirani ali nad{tevil~ni zobje.
Brezbri`ne izjave in povr{en pristop nekaterih de`urnih rtg se odlo~imo, zobozdravali
bomo to naredili sami ali ~el
nikov (ki so pogosto tudi iz na{ih vrst) me `alostijo. vla~evanjem Po{kodbe pacientu meh- samo {kodujemo.
kih delov iatrogenega izvora so na sre~o, kljub stalni nevarnosti, zelo
redke.
Frenulotomija
Anomalijo priraslega jezi~ka pri nas spremljamo
Izdiranje zob
petnajstih letih ca. dvesto primerov). Pri dojen~k
Tudi otroci so svojega telesa gospodarji. Eni di za oviranega ni~ na svetu dojenja ne bidelali
najprej pediatri. Ker
dovolili, da bi jim mi izdrli zob, drugi pa ravno ni{kem obratno, stolu ne to pustijo, veliko enostavneje narediti, je po
da bi to naredili star{i. Naj se odlo~ijo sami, tolog. saj je redkokdaj Pri treh letih res zelo vse zaostale anomalije odkri
nujno. Tudi ob sistematskih pregledih otrok bi se predvsem morali tiste tem pose- z mo~no govorno napako (~rki L in
gom ~im bolj izogibati, ker so namenjeni popolnoma ~eljustnemu drugim stva- kirurgu takoj, la`je oblike oskrbimo
rem.
Pogosto je ravno logopedinja tista, ki nam po{lje p
predvsem pa za otroka, je stres manj{i, ~e poseg i
Mle~ni sekalci
~em okolju.
Rizi~na skupina otrok najbolj opravi~uje potrebo po p
^e so majavi, bo povr{inska anestezija ~isto zadostovala. V pri-
logu. Tukaj {e posebej pride do izraza nujnost del
meru, ko stalni zob izra{~a lingvalno in je mle~nik {e trden, bi bilo
ni. Sodelujejo star{i, pediater, patrona`na sestra
zelo ne~love{ko, da ga izpulimo brez anestezije, ~eprav bi s tem pri-
tvo vsega je, da otroka ~imprej odkrijemo in mu nu
hranili precej ~asa.
preventivo, obzirnost in predanost. Vsi ti otroci
Nikoli pa ni tako nujno, da ne bi mogli po~akati {e kak teden ali
lizirani, zato jim moramo biti na razpolago, ko s
dva, ~e vidimo, da otrok za poseg {e ni pripravljen.
Sem spadajo otrociz
z
z zmanj{animi sposobnostmi, hemofil
ki so zelo dobro organizirani,
sr~ni bolniki, pacienti s hem
Mle~ni molarji
mi, pacienti s shizami, diabetiki, pacienti in drugi. s celi Ima-
^e so mo~no majavi, nam ne predstavljajo problema. mo celo Popolno- dva pacienta buloznim z pemfigusom.
ma druga~e pa je, ~e se odlo~imo, da bomo izdrli mle~ni Pomemben zob se z nere- mi zdi {e na{ humani na~in naro~eva
sorbiranimi koreninami. Vsakdo, ki je to `e po~el, vem ve, pregledu kaj to dolo~imo pomeni. {tevilo obiskov, ki jih pacie
Po{kodujemo lahko kostno tkivo, stalni zametek, ske pa mu {e dolo~imo poru{imosicer
{ele takrat, ko imamo prosto
oporno cono. Morda bi bilo {e najbolj po{teno, ~e eden poseg za drugim, prepusti- tako da je otrok najkasneje v treh
mo ~eljustnemu kirurgu.
gled v tako hitro sanirana usta je zame zelo spodbu
Tudi pri zaostalih mle~nih koreninah se moramo pa zamisliti. so star{i. Ne Vse nujne primere sprejmemo takoj.
moremo brez anestezije zariniti baina v otrokovo dlesen. Na koncu sledi nagrada. Naj se sli{i {e tako nev
so vsi otroci, tisti pridni, tisti, ki so jokali i
tih. V nekaj minutah, ki jih ima otrok na razpolag
Ortodontske ekstrakcije
mo spoprijateljiti. Dati mu moramo ~as. In ~e ne b
Obi~ajno naredijo izbrani zobozdravniki in razen
jih
tega,
bo zagotovo
da star{i
deseti~. Za vsakega otroka se je t
pogosto `elijo tudi na{e mnenje, ne predstavljajo
dim
ve~jega
jih vedno
problema.
sama, saj je to vi{ek najinega sre~a
Intercaptivni posegi in ostale storitve, ki sledijo,
svetu
so domena
ne bi
raz-
`elela prepustiti sestri.
li~nih specialistov morda pa tudi mladinskih zobozdravnikov, ~e je
to v skladu z njihovim znanjem.
Pri nas vzorno sodelujemo z ortodontinjo, tako Zaklju~ek
jo delno razbremenimo
in seveda pomagamo pacientu. V ~asu me{ane Vse denticije skupaj se zveni, kot da sem mislila samo na p
pri tesnih stanjih pogosto odlo~imo za aproksimalno delo bru{enje je namre~ mle~- zelo naporno in zamudno. Majhne stv
nih zob, ~esar brez povr{inske anestezije in ustrezne lajo velike. za{~ite Toplina obru{e- in varnost vodita v na{e ord
nega zoba ne moremo storiti.
otrok, to pa pomeni garanje, garanje brez ustrezne
Kri`ni ugriz, vsiljeni progeni ugriz, mo~na distalna Naj kon~am okluzija z grdo v mislijo, ~a- da pozabimo na etiko in
su zgodnje mle~ne denticije ovirajo normalni razvoj nase, ~eljusti, prepri~ana, zato da tega ne bomo storili. Q
naredimo s pravilnim in pravo~asnim bru{enjem otroku veliko uslugo.
Seveda pa lahko to naredimo le s popolnim otrokovim sodelovanjem
in s skrajno obzirnim delom.
Vestibularno plo{~o nekateri otroci uspe{no zamenjajo za dudo.
V izjemnih primerih se pri obratnem incizalnem previsu (normalna
111
januar 2001 O ISIS

112
ISIS O januar 2001
ODMEVI
Terminologija na podro~ju varnosti
in zdravja pri delu
Miran Pavli~
V
novembrski {tevilki Izide je bil objavljen Sre~a ~lanek in Liljane njeno nasprotje Slej- nesre~a sta preve~ imaginarn
ko, dr. med., z naslovom Ve~ po{kodb doma kot se ju v slu`bi. uporabljalo V ob dogodkih, ki imajo za posledico
vsebinsko, za strokovnjake s podro~ja varnosti celo in smrt, zdravja ker nam, pri med drugim, hote ali nehote {e za
delu, zelo zanimivem prispevku, pa so bili ve~krat govornost. uporabljeni Biti ter- zdrav in `iv obi~ajno namre~ ni stv
mini in besedne zveze: “po{kodbe izven dela, nesre~ tudi pri biti delu, po{kodovan nesre~ ali mrtev ni stvar nesre~e. Zato
izven dela, po{kodbami pri delu, nesre~, po{kodbe, kih nesre~e raje mislimo, pri delu, govorimo in pi{imo o nezgodah in n
nesre~, ki so se zaposlenim zgodile pri delu, nezgod”, druga~nih ki “nesre~ah”.
so navkljub
dobronamernosti avtorice in bralca `al povzro~ili, Ko da se ~lanek bo v Sloveniji ni bil na podro~ju varnosti in zdravj
popolnoma razumljiv.
rabljala strokovno sprejemljiva terminologija in se b
Zaradi, predvsem v zadnjem ~asu, pogoste uporabe sledi~no pogovorne za~ela od malih nog naprej spreminjati mis
in strokovne terminologije, na podro~ju varnosti lahko in zdravja pri~e pri zmanj{anju delu, nezgod pri delu in posledi~no
prihaja do nerazumevanja med strokovnjaki za varnost delu, kakor pri delu tudi -nezgod
in po{kodb v prostem ~asu. Pr
varnostnimi in`enirji in strokovnjaki za zdravje pa pri je, delu da predvsem - poobla{- poobla{~eni zdravniki-specialisti
~enimi zdravniki, to je zdravniki specialisti medicine in varnosti, dela. in`enirji kot nosilci stroke varnosti in
Veliko k temu pripomore, `al tudi terminologija nadaljnje na podro~ju uspe{no var- sodelovanje na podro~ju varnosti i
nosti in zdravja pri delu v RS sama, ki je resda neustrezna, delu uporabljamo nedore~ena, strokovno sprejemljive oziroma uteme
ni enopomenska, v nekaterih primerih je celo nasprotujo~a konsko predpisane in zavajajo- termine, z namenom obojestranskega
~a. Posledica tega je, da poleg “uveljavljene” terminologije ranja, razumevanja, na podro~ju predvsem pa pri~akovanega razvoj
varnosti in zdravja pri delu lahko sli{imo, in/ ali strok preberemo medicine {e dela besedne in varnosti pri delu. Q
zveze kot: “zdravje in varnost pri delu, prijatelja spozna{ pred nesre~o,
osebna varovalna sredstva, dodatna za{~itna sredstva ipd.”.
Potrebno je poudariti, da uporabo terminologije na podro~ju varnosti
in zdravja pri delu (kakr{na pa~ je in kolikor je pa~ je), dolo~a
predvsem zakon o varnosti in zdravju pri delu ter na njegovi osnovi
veljavni pravilniki. Uveljavljenih pomembnih terminov na podro~ju
varnosti in zdravja pri delu, kot so: po{kodba pri delu, poklicna
bolezen, po{kodba na poti na delo in z dela, `al ne dolo~a omenjeni
zakon o varnosti in zdravju pri delu (~eprav so v zakonu Javni zdravstveni delno zavod upo- Splo{na bolni{nica Bre`ice objavlja prosto
rabljeni), pa~ pa te dolo~a zakon o invalidskem in pokojninskem delovno mesto
zavarovanju. V zakonu v varnosti in zdravju pri delu in zdravnika pravilnikih specialista pediatra.
na njegovi osnovi so omenjeni med drugimi {e termini: nezgode,
bolezni v zvezi z delom, zdravstvene okvare, ki pa niso nikjer razumljivo
opredeljene. V pravilniku o varovanju delavcev
Kandidati
pred
morajo
tve-
poleg z zakonom predpisanih
ganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ ali mutagenim pogojev izpolnjevati snovem {e naslednje:
je sicer res omenjen termin nesre~a, ki pa ni nikjer jasno Qdiploma opredeljen
Medicinske fakultete,
ali uporabljen {e kje drugje.
Qveljavna licenca Zdravni{ke zbornice Slovenije,
Poleg zgoraj `e omenjene zakonodaje, pa je predvsem Qopravljen smiselno specialisti~ni izpit,
in potrebno upo{tevati tudi mnenje terminolo{ke komisije Qdr`avljanstvo pri SAZU, Republike Slovenije,
ki je dolo~ila, naj se na podro~ju varnosti (tudi pri Qznanje delu) slovenskega uporablja jezika.
termin nezgoda, ki velja za edino ustreznega, in ne nesre~a. Dejstvo
je, da se Slovenci v vsakodnevnem `ivljenju preradi zana{amo Delovno razmerje na bomo sklenili za nedolo~en ~as.
nepredvidljivo sre~o. Uspeh pripi{emo sre~i, neuspeh oziroma ne-
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev po{ljite
ljubi dogodek pa pripi{emo nesre~i. Pri varnosti pa tako enostavno
v 15 dneh po objavi na naslov:
ne gre, saj je isti dogodek namre~ lahko za prvega sre~a in za drugega
nesre~a in obratno. Pri varnosti imajo stvari predvsem
Javni
vzro~no
zdravstveni
zve-
zavod Splo{na bolni{nica Bre`ice,
zo, so obi~ajno predvidljive, kar ima malo zveze s sre~o oziroma ^ernel~eva ne- 15, 8250 Bre`ice.
sre~o. Zato je govoriti o “nesre~ah”, ki imajo za posledico Kandidati bodo po{kodbo o izbiri obve{~eni v 30 dneh po objavi.
ali smrt nestrokovno, predvsem pa ni pou~no ali celo preventivno.

STROKOVNA SREČANJA
Duh kozmopolitizma - Vancouver in
5. konferenca katastrofne in urgentne
medicine Azije in Pacifika
Od 27. do 30. septembra 2000
[tefek Grmec
Veliko pristani{~e v okro`ju stami~udovite- ptic ustvarja res rajsko vzdu{je. 6) vzajemno Posebdelovanje
multidiscipl
ga gorovja in gozdov, v kombinaciji nost je tudi Nitobe Memorial Garden, nih naj- delovnih skupin: vpra{anja
starega etno- in novega multikulturve~ji
japonski park zunaj Japonske. go~e re{itve;
nega sloga, z izrednim ob~utkom za tujca,
7) mednarodne izku{nje in do`ivetj
strpnostjo in ekologijo, je v zadnjem Akvarij tednu The Vancouver Aquarium Ma- tastrofni medicini;
septembra gostilo delegate z vsega rine sveta, Science na Centre in The H.R. 8) MacMillan vpra{anje izobra`evanja v kata
Konferenci katastrofne in urgentne Planetarium medi- predstavljata v svetovnem medicini; mecine.rilu
vi{ek na svojem podro~ju. Muzej UBC
Museum of Anthropology predstavlja Dr. najHeide
z Agency for Toxic Sub
Vancouver se tujcu razodeva kot boljizjem- pristno in resni~no zgodovino and severnoa- Disease Registry- Washington j
no pestro mesto, v arhitektonsko-umetni{meri{kih
Indijancev, ki jo obiskovalec zal, kako lah- celo ZDA niso popolnoma p
kem in ~love{kem smislu. Leta 1792 ko je dobi na ob- na severnoameri{kem kontinentu. ljene za kemi~ne katastrofe v pove
mo~je dana{njega mesta priplul kapetan
rorizmom. Osnovne smernice za pri
Vancouver in ga zarisal na zemljevid. Severno Me- podro~je mesta je okro`eno tak{nega z go- dogodka zajemajo: na~rt za
sto, v za~etku imenovano Gastown, rami, je kjer bilo se vzpenja The Grouse (hazardous Mountain materials), trening obn
uradno odprto `e leta 1886. Kasneje ter Capilano je po- Park z enkratnim Capilano hazmatom, Sus- osebno za{~itno opremo,
gorelo in v duhu feniksa zraslo pension v obdobju Bridge, ki je najdalj{i kontaminacijsko in najstarej{i podporo in antidot
100 let iz gozda v eno od najbolj vise~i razgibanih most za pe{ce na svetu. pravljenost na tak{en dogodek mor
mest na svetu. ^udovite stavbe, kot so ro-
zdravstvene domove, gasilce, predbo
tov`, hotel Vancouver, trg Canada V Place tak{nem s okolju se je zbrala mno`ica no urgentno ~ez slu`bo, vladne ustanov
hotelom Pan-Pacific, Granville Street 400 delegatov Brid- iz ve~ kot 40 dr`av cijo, sveta civilno (11 za{~ito in vladne ko
ge, Gastown in Lions Gate Bridge evropskih pri~ajo odr`av:
Anglije, Francije, za katastrofno Italije, medicino.
duhu ljudi, ki so gradili mesto Nem~ije, v naravi [vedske, za Norve{ke, Ukrajine, Bel-
naravno po~utje, ne glede na monumentalgije, Federacije ruskih dr`av, ^e{ke, Prispevek [vice ter Raymonda Lafonda je na
nost posega. Arhitektura je odsev evroazijske okolja, kiTur~ije
in Izraela). sovskih V {tevilu izku{njah nav- pokazal pomen m
so~asno zbuja ob~udovanje in spo{tovanje.
zo~ih in prispekov so prevladovali no-kulturolo{ko-socialne delegati
podpore i
Vancouver ima 150 parkov, ki so iz vsak Kanade, za ZDA, Kitajske in Japonske. cem s tako imenovanimi Family Sup
sebe zgodovina in posebnost. Omenil bi le
Workerji.
nekatere. Stanley Park je najve~ji Konferenca park v Ka- je bila tematsko razdeljena na
nadi in takoj za newyor{kim Centralnim osem podro~ij:
Skupina zdravnikov iz Japonske (
parkom v Severni Ameriki. 405 hektarov 1) koordinacija po- in vodenje dela ma pri - kata- Department of Acute Medicine)
vr{ine je pravi raj za sprehajalce, strofnih teka~e, dogodkih;
ko-
izku{njah s sarinom (teroristi~ni n
lesarje in druge rekreativce. Park 2) je telemedicina polotok, in komunikacijska kazala teh- o~itnost in posledice dveh p
~igar gozdovi se kon~ujejo na pe{~enih nologija pla- v zdravstvu; odsotnost osebne za{~itne opreme
`ah. Ve~stoletne sekvoje v dostojanstveni 3) dele` dr- pacifi~nega obro~a v izku{njah
valce in medicinske ekipe ter zmed
`i razbijajo ob~utek ~asa in ustvarjajo katastrofne potre- medicine; neusklajenost slu`b na terenu. Japo
ben meditativni zamik…
4) efektivni model za koordinacijo da je medi- po tem dogodku oblikovala d
cinskega in zdravstvenega odziva skupino na za Severe Chemical Hazard
The Queen Elizabeth Park omogo~a katastrofne pa- razmere;
ponse Team.
noramski pogled na celotno mesto. 5) Z aplikacija ve~ kot mednarodnih standardov v
400 vrstami cvetja in zeli{~ ter ve~ katastrofni kot 50 vr- medicini;
Ekipa iz Tel Aviva je predstavil
113
V
januar 2001 O ISIS

114
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
ni pristop k problemu s TMC (Toxilogical Prav tako je zanimiv prikaz skupine strofnih izrazmerah
zaradi specifi~nost
Mass Casualties) ne glede na vzrok. Malezije Ekipa o posebnosti priprav in ima oskrbe to prebivalstvo.
ur-
TMC mora biti usposobljena, da se gentnih takoj od- in katastrofnih dogodkov na velikih
zove na dogodek, dekontaminacija motoristi~nih in prva in avtomobilskih prireditvah.
L. Pearce je v predavanju Kako prip
pomo~ morata biti zagotovljeni pred priho-
medicinsko osebje na strese katastrof
dom v bolni{nico. Pisna navodila (protoko- Na plenarnem simpoziju v petek dicine je dr. predstavil oblike priprav medi
li) morajo biti zagotovljeni bolni{nicam Sundnes predstavil in nujnost ocenitve ga osebja dela vna
stres ob masovnih nesre
predbolni{ni~nim ekipam za izobra`evanje
katastrofni medicini po vzorcu Utstein.
in trening. Hkrati mora biti na Predstavljen dr`avni rav- je koncept BOWA (Best Evropski Out- center za katastrofno medi
ni zagotovljena za{~itna oprema come in obleka Without Assistance). Tema o v uporabi San Marinu pripravlja enoletno podip
za ekipe na terenu in po potrebi mednarodnih v bolni{ni- standardov v katastrofni sko izobra`evanje me-
za vse tiste, ki so
cah. Jasno in zgodaj se mora dolo~iti dicini je meja trajala cel dopoldan. Splo{ni ni v planiranje zaklju- ali vodenje katastro
kontaminiranega in ~istega podro~ja ~ek vseh terdogajanj
je bil, da standardi dicine na omosvojih
podro~jih.
zgodnja identifikacija strupa, ~emur go~ajo sledijo enotni pristop, medsebojno primer-
ukrepi - terapija (po navodilih ljivost v bro{uri). in oceno uspe{nosti projekta Kolegi ter iz po- Massachusettsa so pokaza
Multidisciplinarna delovna skupina trebne mora korekcije.
diciranost organiziranja podiplomskih
biti organizirana po natan~nih navodilih
jev iz pediatri~ne katastrofne medic
procesa dela in pristojnosti posameznikov Kolegi iz v Ulma so analizirali 4-letne iz-
delovni skupini.
ku{nje s tako imenovanim urgentnim Tajvanska zdrav- skupina je demonstrirala
nikom koordinatorjem, katerega naloga nost izobrazbe je in planiranja odziva
Dianna Hampton iz Federal Emergency bila, da usklajuje delo razli~nih ~unalni{kih slu`b na te- simulacijah.
Management Agency Washington je poudarenu in nadzoruje tria`o in dokumentacijo
rila pomen “sposobnosti ocenitve za priprav- katastrofne razmere (analizira Zanimiva tudi vsak je bila tudi predstavitev
ljenosti”(CAR). Po leto{nji reviziji dogodek ta proto- in ugotavlja pomanjkljivosti sealne zara- uporabe infuzije odraslih oseb
kol omogo~a na osnovi 13 to~k hitro di korekcije oceni- bodo~ih podobnih intervencij).
mom F.A.S.T.
tev pripravljenosti sistema na Njihov katastrofne zaklju~ek je zaradi hitro nara{~ajorazmere.
Funkcije, ki jih ocenjuje ~ega so: {tevila katastrofnih dogodkov Kompleks (po`ari, zaklju~kov iz predavanj
1. zakoni in oblast na tem podro~ju, eksplozije, zastrupitve, masovne predstavitev prometne na konferenci je bil v o
2. identifikacija rizika in tveganja, in podobno) potreba za posebno izobrazbo vle~kov objavljen v Prehospital and D
3. sposobnost ubla`itve situacije, skupine zdravnikov, ki lahko potem Medicine uspe-(The
Official Journal of the
4. delo s sredstvi,
{no usklajujejo akcije.
Association for Disaster and Emergenc
5. na~rtovanje,
dicine), kjer je bil prikazan tudi n
6. navodila, kontrola, koordinacija, Prav tako bi rad poudaril predavanje Does the He- EtCO2 Monitoring Have Progno
7. komunikacija in obve{~anje, roizem ali profesionalizem v katastrofni stic Value me- during Out-of-Hospital Ca
8. delovanje in postopki, dicini. Predavanje je odprlo zanimiva Arrest? vpra-
9. logistika in spretnosti, {anja. Ali je heroizem pogoj za profesional-
10. trening,
ca na podro~ju urgentne medicine? V Ali petek ima je bilo organizirano kosi
11. izvr{evanje nalog, evaluacija profesionalizem in korek- dobro izurjenega obisk posamez- Stanley Parka. Predstavili so
tivne dejavnosti,
nika kaj opraviti s to lastnostjo? rensko Profesiona- mobilno bolni{nico kanadske vo
12. komunikacija v kriznih okoli{~inah,
lec mora biti profesionalec in razumno St. John odAmbulance,
ESS Reception Cen
javno izobra`evanje in informiranje, lo~ati v korist tistih, katerim from pomaga Vancouver, in so- mobilno kantino Salva
13. financiranje in administracija. ~asno varovati sebe in svojo ekipo. Army. Re{eva- Bili pa so organizirani tudi ob
nje je predvsem pomaganje, ne pa Salt dodatno Water Pumping System v sklopu s
Dr. Rudyanto Bambung je prikazal ogro`anje. za- Re{evanje je posledica ma izu~enega za{~ite pred po`ari in v E-Comm C
nimivi program podoben Geographic in Infor- treniranega pristopa, v katerem tre, so izjemnem v~asih razpe~evalskem centru.
mation System (GIS) na internetu, potrebne tako imeimprovizacije
in pogum. Heroinovani
VENTEN sistem, ki omogo~a zemmulti- je `e vztrajati v tak{nem poklicu. Sre~anje, ki je tudi potekalo v koz
disciplinarno in multinacionalno sodelova-
litskem vzdu{ju, je bilo zaklju~eno s
nje in komunikacijo v katastrofnih razmerah.
Zaradi stalne izpostavljenosti kom, dodatnim da je katastrofna medicina pred
nevarnostim se ta poklic opira na humanitarna pogum po- akcija. Q
Na predavanjih, ki so sledila, sameznika. so bili prak- Pogum pa seveda ne sme biti nati~no
prikazani konkretni katastrofni domestekdoza neznanje, neopremljenost in
godki v ~asu potresa na Tajvanu neizurjenost in Japon- posameznika.
ski, poplav v Venezueli in Banglade{u, vulkanskih
izbruhov v Pacifiku in na Profesor Japon- Roshal je v svojem predavanju
skem ter incidenta s sevanjem v Tokai-mura
poudaril nujnost formiranja posebnih ekip
(Japonska).
(pediatri, psihologi) za skrb otrok v kata-
ISIS O januar 2001

116
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
5. evropski te~aj o gastrointestinalnih
funkcionalnih motnjah
Uvod
Od 27. do 30. aprila 2000 je v prijetnem
mestecu Utrecht na Nizozemskem potekal
tridnevni te~aj o gastrointestinalnih funkcionalnih
motnjah. Motiliteta ali gibljivost prebavne
cevi je zelo pomembna funkcija prebavil.
Osnovno vlogo pri opravljanju te
funkcije ima mi{i~je prebavne cevi saj priskrbi
potrebno mo~ za poganjanje hrane
vzdol` prebavnega trakta. Delovanje mi{i~ja
je pod kontrolo lokalnih mehanizmov kot
tudi centralnega `iv~nega sistema. O motilitetnih
motnjah govorimo tedaj, ko pride
do okvare fiziolo{kih procesov v podro~ju
prebavne cevi, ob tem pa ne ugotavljamo organskih
sprememb. Motilitetne motnje spadajo
v sklop funkcionalnih bolezni prebavil,
ki nastopijo zaradi motori~ne in/ali senzori~ne
disfunkcije posameznih predelov
prebavne cevi.
Udele`enci iz Slovenije v prijetni dru`bi s predavatelji
Zadnjih nekaj let je vse ve~ pozornosti ..................................................................................................
gastroenterologov
namenjene ravno funkcionalnim
boleznim prebavil, saj se vsa z njimi predavanja. zelo Med te~ajem smo vadiprazno- se pojavi po jedi, lahko pa tudi
pogosto sre~amo v vsakdanji praksi, vali tudi po- kralji~in rojstni dan njih in sicer jutranjih tako, urah in bolnika prebud
membno vplivajo na kakovost `ivljenja, kot se zvi- za Nizozemsko spodobi. V nja. oran`ni Zanimivo je, da ima tipi~no bili
{ajo stro{ke zdravljenja in so eden barvi, od razlo- s tradicionalno pija~o v le~ino roki in le por- 56 odstotkov bolnikov z UZ
gov za ve~jo odsotnost z dela. treti kraljice in njene dru`ine na tovljenimi vsakem ko`ol~nimi
kamni, le 25 ods
Te~aj je peto leto zapored potekal raku. v pro-
bolnikov pa navaja koli~ni tip bol
storih medicinskega in{tituta dr. Paul Jans-
Samo na osnovi biliarne bole~ine ne m
sen. Sestavljen je bil iz dveh delov. Vsakemu
mo dolo~iti mesta bolezenskega dogaj
predavanju oz. sklopu predavanj Povzetek je sledil predavanj
V zadnjem ~asu zdravniki posve~ajo vs
prakti~ni prikaz funkcionalne preiskave Vsa predavanja pre- na te~aju so bila jo pozornost izredno ravno disfunkciji Oddij
ko neposredne povezave s preiskovalnim zanimiva, la- predstavila pa bi tista, sfinktra ki so (OS) naj- kot mo`nemu vzroku za bi
boratorijem. Tokratnega te~aja se bolj je pritegnila udele- mojo pozornost. no bole~ino, kar potrjuje tudi dejstvo
`ilo okoli 200 zdravnikov predvsem ga-
kar 10 do 20 odstotkov bolnikov v ZD
stroenterologov iz razli~nih dr`av. Namen
opravljeni holecistektomiji {e vedno
te~aja je bil seznaniti udele`ence Disfunkcija o najnovej- Oddijevega
te`ave kot pred posegom. Na disfunk
{ih spoznanjih na podro~ju gastrointestinal-
Oddijevega sfinktra pomislimo tedaj,
nih funkcionalnih motenj in njihove sfinktra diag-
vsemi mo`nimi preiskavami ne najdemo
nostike. Nizozemski kolegi so odli~no Bolezni opra- `ol~nika, `ol~evoda ter ganskega Oddijevzroka
za te`ave. Oddijev s
vili svoje delo, saj je bila organizacija vega sfinktra te~aja se ponavadi ka`ejo je z gladka biliarno mi{ica, ki objema `ol~evod
na najvi{jem nivoju. Najbolj presenetljiva koliko. Za in tipi~no biliarno bole~ino kreati~ni je zna- vod na mestu, kjer predret
hkrati razveseljiva je bila spro{~enost ~ilno, da vseh se pojavi v desnem zgornjem dvanajstnika. kva- Vzrok disfunkcije OS je
predavateljev zlasti profesorja drantu A. Smouta, trebuha ki ali v epigastriju, strukturna je huda ter nepravilnost (stenoza) al
je na zelo zabaven in izviren na~in traja dosegel, ponavadi 2 do 5 ur. Bole~ino no delovanje pogosto gladke mi{ice (diskine
da smo udele`enci z zanimanjem spremljali
spremlja slabost, znojenje in nemir. Obe motnji Pona- lahko lo~imo med seboj le
ISIS O januar 2001
Nata{a Smrekar

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
mo~jo ERCP-manometrije. To je metoda, mlaj{em od 50 let, s tipi~no simptomatiko
kot je npr. ahalazija. Za zdravlje
pri kateri s pomo~jo endoskopa v in `ol~evod brez alarmantnih znakov ni je potrebno lahko danes uporabljamo zdrav
in/ali v pankreati~ni vod uvedemo opraviti manome- nobenih preiskav, temve~ sprostijo pri~nemo gladko mi{i~je po`iralni
trijski kateter. Med vlekom katetra z empiri~nim iz voda zdravljenjem. V primeru, (dolgodelujo~i da nitrati, zaviralci
proti dvanajstniku dobimo na ekranu je bolnik tipi~- starej{i od 50 let oz. kanalov), se pojavijo vendar alar- je njihov u~inek o
no krivuljo, s pomo~jo katere dolo~imo mantni znaki os- (disfagija, huj{anje, kratkotrajen. krvavitev Trenutno sta terapi
novni (bazalni) tlak OS ter frekvenco iz zgornjih in am- prebavil, slabokrvnost) pri ahalaziji ali ni za- balonska dilatacija
plitudo fazi~nih valov. Poleg delovanja dovoljivega OS odziva na zdravljenje miotomija. z zdravili, Aplikacijo butulinusove
v osnovnih pogojih z manometrijo opravimo ugotav- endoskopsko preiskavo zgornjih sina v sfinkter danes uporabljajo l
ljamo tudi njegov odziv na aplikacijo prebavil. dolo- Endoskopijo naj bi opravili nikih, tudi ki niso pri sposobni za operati
~enih zdravil predvsem holecistokinina, bolnikih po z dolgotrajno GERB zaradi saj odkri- dose`emo s to metodo remisijo
katerem pri osebi z normalno funkcijo vanja t. OSi.
Barrettovega po`iralnika, odstotkih. ki je zna-
pride do takoj{nega zni`anja osnovnega na prekanceroza. tla- V 50 odstotkih primerov Na koncu so predstavili tudi nov
ka kot tudi upo~asnitve fazi~ne pri dejavnosti. bolnikih s simptomi GERB z endoskop- nosti~ne metode za ugotavljanje GE
Ravno uporaba holecistokinina nam skopoma- preiskavo na sluznici po`iralnika sta fiberopti~na ne naj-
spektrofotom
ga lo~iti med stenozo OS in njegovo demodiski- makroskopskih sprememb; v takem (BILITEC) in intraluminalna elektr
nezijo. Pri stenozi je tlak OS `e primeru v osnovnih se pri simptomatskih bolnikih pedanca. lahPrvo
metodo uporabljamo p
pogojih zvi{an in se po uporabi holecistokiko
odlo~imo {e za 24-urno pH-metrijo. vsem za dokaz `ol~nega refluksa p
nina ne zni`a, kar pa dose`emo pri Omenjeno diskine- preiskavo uporabljamo tudi tomatskih pri bolnikih, pri katerih ne
ziji OS. ERCP-manometrija je preiskava, bolnikih ki z atipi~nimi simptomi GERB mo kislinskega (kro- refluksa. V Belgiji
nam je v veliko pomo~ pri odlo~anju ni~ni o ka{elj, na- kroni~ni laringitis, no le nekardialna
v znanstvene namene `e upora
~inu zdravljenja disfunkcije OS. prsna Kadar bole~ina) ugo- in negativnim endoskop-
i. 24-urno pH-impedan~no-bilitec-m
tovimo stenozo OS, napravimo sfinkterotoskim
izvidom in bolnikih, pri katerih ki je ne kombinacija pri- vseh treh metod
mijo kot edini u~inkoviti na~in de zdravljenja,
do izbolj{anja po antirefluksnem zdrav-
medtem ko pri diskineziji ta metoda ljenjuzdrav- z zdravili.
Funkcionalne motnje
ljenja ne odpravi bolnikovih te`av. Osnovni nameni zdravljenja GERB so:
V zadnjem ~asu pa obstaja vse odstranitev ve~ doka- simptomov bolezni, prepre~eva- praznjenja `elodca
zov, da je disfunkcija OS odgovorna nje ponovitve tudi za bolezni in zdravljenje Upo~asnjeno zaple- praznjenje `elodca
ponavljanje idiopatskih akutnih tov.pankreati- Pomembno je vedeti, da se zdravljenje
stropareza je zelo pomembna te`ava
tisov kot tudi kroni~nega pankreatitisa refluksne pri bolezni pri vseh bolnikih ro se pri~ne zelo pogosto z sre~amo v vsakd
dolo~eni skupini bolnikov. S pomo~jo nefarmakolo{kimi ma-
ukrepi, ki so enostavni ni~ni praksi. in Gastropareza vodi do
nometrije so ugotovili, da gre v poceni. teh prime- Pri blagi do zmerni simptomatiki
tricije, funkcionalne dispepsije,
rih predvsem za stenozo OS. V zadnjem GERB za ~azdravljenje
poleg nefarmakolo{kih
dljive absorbcije zau`itih zdravil
su tudi ugotavljajo, da je pojav ukrepov pankreatiti- uporabljamo {e antacide jene ali bloka- sladkorne bolezni. Gastropare
sa po ERCP preiskavi mnogo ve~ji torje pri ose- H2 v kombinaciji s prokinetiki. nastopi V akutno pri- ali pa je kroni~na
bah z zvi{anim tlakom v pankreati~nem meru hudo seg- izra`ene klini~ne slike kot GERB tri pa mesece). Akutno gastropare
mentu OS.
zdravimo z zaviralci protonske ~rpalke. povzro~ajo Kerzdravila
(morfinski pr
je GERB primarno motilitetna motnja, antiholinergiki, je ra- nikotin, levodopa
zumljivo, da v terapiji uporabljamo elektrolitske proki- motnje (hiperglikemi
Funkcionalne bolezni
netike. Prokinetiki, ki so trenutno kaliemija, na voljo, hipomagnezijemija) ter
ne vplivajo na ob~asne sprostitve nolo{ke SPS, am- motnje (hipotiroidizem, hi
po`iralnika
pak le na njegov bazalni tonus. tarizem, V zadnjemAddisonova
bolezen). Sre~
Funkcionalne bolezni po`iralnika ~asu delimo je pojav sr~nih zapletov (torsades tudi pri bolnikih de v intenzivnih eno
na bolezni, kjer je v ospredju motnja pointes, v sami podalj{anje QT-dobe) ob operativnih uporabi posegih. Za akutno gas
peristaltiki po`iralnika (ahalazija, cisaprida bole~a v pe- nekaterih dr`avah zelo zo zmanj{a- je zna~ilno, da se po odstranit
ristaltika, difuzni spazem) in na lo bolezni, njegovo kjer uporabo. Zaradi tega kega se priprav- dejavnika vzpostavi normalna
gre za motnjo v delovanju sfinktra ljajopo`iral- novi prokinetiki, kot so ri~na atagonisti funkcija 5- `elodca. Kroni~na g
nika (gastroezofagealna refluksna HT3 bolezen- receptorjev in baclofen (antagonist
reza pa je ireverzibilno stanje in
GERB). Velik sklop predavanj je GABA), bil name- ki delujejo tako, da zni`ajo nepravilnosti {tevilo v delovanju gladkega
njen ugotavljanju in zdravljenju spontanih GERB. Da- relaksacij SPS. Poleg `elodca zdravil in/ali v te- njegove intrinzi~ne
nes vemo, da pri nastanku GERB sodelujejo
rapiji GERB uporabljamo tudi operativne
zi~ne inervacije. Najpogosteje jo s
{tevilni dejavniki, najpomembnej{e tehnike pa so t. i. fundoplikacijo, ki bolnikih jo lahko s sladkorno na- boleznijo, fu
ob~asne spontane sprostitve spodnjega redimo po- na klasi~en ali laparoskopski no dispepsijo, na~in. po kirur{kih operac
`iralnikovega sfinktra (SPS).Tipi~ni Preden simp- se odlo~imo za operativni gotomija), poseg, mo- pri bolnikih z amiloido
tomi GERB so zgaga, spahovanje in ramovra~a- bolniku obvezno napraviti {e ugotavljanje mano- gastropareze v tujin
nje kisline v `relo in usta. Ve~ina metrijopredavate- po`iralnika in SPS, da ljajo izklju~imo scintigrafijo (v prihodnosti
ljev je zagovarjala mnenje, da primarno pri bolniku, motori~no motnjo po`iralnika ski dihalni test).V zdravljenju ga
117
V
januar 2001 O ISIS

118
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
se uporabljajo predvsem prokinetiki nega kot predela. so: S pomo~jo posebnih normalno katetrovdelujo~a
analna sfinktra, p
cisaprid, domperidon, metoklopramid merimo ter tlake v analnem kanalu v mirovanju,
dar so inkontinentni za blato. Tudi
eritromicin.
pri simulaciji iztrebljanja ter pri z ulceroznim zadr`evanju. proktitisom ali po obse
Tlak v analnem kanalu v ~asu mirovanja rektuma je imajo povsem normalna sfinkt
Funkcionalne motnje
odraz delovanja notranjega analnega vendar sfink- imajo slabo rektalno komplia
tra (NAS), medtem ko je tlak pri kar zadr`eva- lahko vodi do inkontinence. Do p
{irokega ~revesa
nju posledica delovanja zunanjega po{kodbe analnega analnega sfinktra, ki je ra
Zadnji dan predavanj je bil namenjen sfinktra (ZAS) ter puborektalne motnjo mi{ice. v Pozadr`evanju
blata, pa pride
predvsem kroni~nemu zaprtju in leginkonti- tega dolo~amo {e t. i. anorektalni porodom inhibi- ali po operativnih posegih v
nenci za blato. Zaprtje je simptom, torni ko refleks ~lo- s pomo~jo balona, podro~ju. ki ga vstavi- Kar 90 odstotkov `ensk z i
vek te`ko iztreblja majhne koli~ine mo v danko trdegain
napolnimo z vodo. tinenco Razteza- za blato, ki je nastopila po
blata. Veliko ljudi ima ob~asno nje te`ave, danke ki povzro~i so sprostitev NAS. ima Prisotnost po{kodbo NAS, ZAS ali obeh. Za u
obi~ajno povezane s spremembo na~ina tega `iv- refleksa pomeni, da je `iv~na tavljanje pot nepri- vzroka inkontinence za blat
ljenja, prehrane ali uporabo novih zadeta, zdravil. kar izklju~uje Hirschsprungovo rabljamo boanorektalno
manometrijo ter
Manj{i del ljudi ima trajne te`ave lezen in kot zaradi razlog zaprtja. Z omenjeno doskopski preiskaUZ
analnega kanala. Zdravl
tega tudi slab{o kakovost `ivljenja. vo lahko tudi ugotovimo, kolik{na bolnikov prostorz
inkontinenco za blato je do
Kak{na je fiziologija iztrebljanja? nina v Nekaj- danki izzove ob~utek poziva pleteno, na blato v terapiji se poslu`ujemo ko
krat na dan se v {irokem ~revesju in pojavi koliko t. se i. danka lahko raz{iri. cije razli~nih vaj za mi{i~je meden
veliki peristalti~ni val, ki premakne Pri ve~ini ~reve- bolnikov z obstipacijo dna, z zdravil ano- in operativnih posegov.
sno vsebino in jo potisne v danko. rektalno Le-ta manometrijo se
ugotavljamo, da ne-
napolni in raz{iri. Raztezanje danke pravilnoob~uti- uporabljajo sicer normalne Zaklju~ek mi{ice
mo kot poziv na blato. Popustitev medeni~nega tonusa no- dna, zaradi ~esar pride Tako do v te- Evropi kot v svetu je diagn
tranjega analnega sfinktra omogo~i `avnega prodi- iztrebljanja. Zdravljenje funkcionalnih bolnikov z gastrointestinalnih mot
ranje ~revesne vsebine v analni obstipacijo kanal. Anal- zaradi funkcionalnih vedno motenj v za~etni je fazi, ~eprav obstaja
ni kanal in danka tvorita anorektalni te`avno. kot, Glede ki na anamnesti~ne podatke likih centrov in (ZDA, Nizozemska, Avst
je izredno pomemben pri zadr`evanju rezultate blata opravljenih preiskav ja, ugotovimo, Belgija, Anglija). Tudi pri nas v
in iztrebljanju. Puborektalna mi{ica, ali je ki glavna je delte`ava
lena peristaltika smo se ali pri~eli te`avukvarjati
s funkcional
zunanjega analnega sfinktra, lahko no iztrebljanje. kot Pri prvi obliki nostiko. uporabljamo Zelo dobro je `e ute~ena man
zmanj{a ali pove~a. Za defekacijo odvajala. je potreb- Pri bolnikih, ki nepravilno trija uporab- in pH-metrija po`iralnika, v z
na relaksacija puborektalne mi{ice ljajo in mi{ice s tem medeni~nega dna, je letu najprimer- pa smo pri~eli izvajati tudi ano
pove~anje anorektalnega kota ter nej{i hotna na~in zdravljenja u~enje pravilnega manometrijo. iz- Na{a `elja je, da bi
sprostitev zunanjega analnega sfinktra. trebljanja.Dru- Pri zadr`evanju blata opravljali poleg anal- {e manometrijo OS.
ga pomembna funkcija anorektalnega nihpre- sfinktrov sodelujejo {e mo`gani Na in koncu hrb- bi se rada zahvalila tov
dela je zadr`evanje blata. Najpomembnej{i
tenja~a ter kolon. Bolniki po CVI Krka, in bolniki ki nam je omogo~ila udele`bo n
dejavnik pri tem je ponovno anorektalni z boleznimi kot, hrbtenja~e imajo popolnoma mem te~aju. Q
ki se zmanj{a pri hotni kontrakciji zunanjega
analnega sfinktra ali refleksno pri katerem
koli vzroku zvi{anega tlaka v trebu{ni
votlini. Ve~ina ljudi, ki te`je iztreblja, ima
funkcionalne motnje pri delovanju {iroke-
Zasebna zobna ambulanta zaposli
ga ~revesja. Vzrokov za funkcionalno zaprtje
je ve~, najpomembnej{a sta napa~no iztreb-
zobozdravnika
ljanje in/ali nepravilna prehrana. V~asih najdemo
le podalj{an tranzitni ~as t. i. leno pe- za dolo~en ~as (predvidoma 4 leta)
ristaltiko. Prva preiskava v diagnostiki zaprtja
je digitorektalni pregled, saj je kar Pogoji: 10
odstotkov raka {irokega ~revesa v dosegu pr-
Qdiploma Medicinske fakultete, smer stomatologija,
sta. Preden se lotimo funkcionalnih preiskav
Qopravljen strokovni izpit,
je potrebno izklju~iti organski vzrok zaprtja;
na prvem mestu kolorektalni karcinom
Qveljavna licenca Zdravni{ke zbornice Slovenije,
ter uporabo zdravil, ki lahko povzro~ajo za- Qdr`avljanstvo republike Slovenije,
prtje. Med funkcionalnimi preiskavami Qaktivno znanje slovenskega jezika.
uporabljamo zlasti anorektalno manometrijo
in merjenje tranzitnega ~asa z radiopa~-
Prijave po{ljite na naslov:
nimi tabletami. Anorektalna manometrija je Gordan ^ok, dr. stom., Cesta solinarjev 1, 6320 Portoro`.
objektivna metoda, s pomo~jo katere dobi-
Informacije na telefon: 05 67 71 700.
mo {tevilne podatke o delovanju anorektel-
ISIS O januar 2001

Po {tirih letih (zadnji kongres je bil v
Stockholmu) se je od 27. avgusta do
1. septembra 2000 v Singapurju zbralo
ve~ tiso~ udele`encev zdravnikov medicine
dela iz celega sveta. [tirje zdravniki iz
Slovenije smo se napotili na dolgo pot z veliko
strokovne radovednosti in pri~akovanj.
Domov smo se vrnili z obilico vtisov o tej
dr`avi in njenih prijaznih ljudeh. Izvedeli
smo o vizijah in usodi delavcev zaradi vpliva
sodobne tehnologije.
Vzhod nas je navdu{il s svojo organiziranostjo,
umirjenostjo ob so~asnem hitrem
sprejemanju in uporabi novih tehnologij ter
stimuliranju inovativnosti.
Vsebina kongresnega koledarja je bila zajetna:
zjutraj po dve plenarni predavanji vabljenih
predavateljev (skupaj devet), nato so-
~asno minisimpoziji in svobodni prispevki
ter sekcije posterjev. Za~etek programa je bil
vedno ob pol devetih, konec pa ob 18. uri.
Na razpolago je bilo 19 manj{ih dvoran prekrasnega
Reffles City Convention centra.
Kongres je potekal le na enem nivoju centra,
preostale nivoje so zasedali veliki trgovski,
hotelski-turisti~ni centri. Kot del centra
je bil tudi 70-nadstropni hotel za goste in
udele`ence kongresa.
Teme plenarnih predavanj so bile:
vpliv globalizacije na zdravje delavcev
(Ratanen J., direktor finskega in{tituta za
zdravje pri delu in {ef kolaboracijskega centra
za zdravje pri delu SZO), pregled delovanja
Mednarodne komisije za zdravje delavcev
(ICOH) v 20.stoletju, novi problemi,
principi in pristopi v novem stoletju (Caillard
JF., profesor medicine dela v Univerzitetni
bolni{nici Rouen), kako spremembe v
podjetjih spreminjajo lastnosti trga delovne
sile v privatnem in dr`avnem sektorju (Johansson
AL., profesor ekonomske zgodovine
na univerzah v Uppsali in Londonu), napredek
v prepre~evanju poklicnega raka
(Hua Fu, profesor na Univerzi v Shanghaju),
medicina dela v dr`avah v razvoju (brazilski
doktor medicine dela in gostitelj Z leve: Becner, naSun~i~,
Borko Drozg, Ratkajec.
slednjega kongresa v Sao Paulu 2003. leta),
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
26. mednarodni kongres o zdravju
delavcev in medicini delav Singapurju
Tihomir Ratkajec
..................................................................................................
119
V
januar 2001 O ISIS

120
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
izzivi na podro~ju varstva in zdravja tika prevladuje pri delu, v dana{nji medicini spreminja dela in vsebino in organizacijo d
predvsem o raziskovanju v medicini predstavlja dela izziv za prihodnost. zahteve, znanje delavcev mora biti vs
(Rosenstock, direktorica ameri{kega Iz Nacio- Slovenije smo se kongresa dejavno delavci udez
nizko izobrazbo nimajo mo`
nalnega in{tituta za varnost in le`ili zdravje {tirje - kolegi (Becner M., zaposlitve. Drozg BorkoKomunikacijska
orodja `ep
NIOSH), upravi~enost in vpliv M., dobrega Sun~i~ S. in Ratkajec T.). V likosti sekciji bodo pro- vplivala na razvoj “nom
zdravja delavcev na u~inkovito proizvodnjo
stih prispevkov sem poro~al o temi ga” psiho- dela. Nakar se postavlja vpra{an
in uspe{no poslovanje ter o mo`nosti socialni“prodejavniki dela in bole~ina in kaj v je kri`u, tak{no delovno mesto?
daje koncepta medicine dela “ majhnim kolega in iz Maribora sta imela poster Posledice s temo tak{nih sprememb bodo bolj
srednjevelikim podjetjem (profesor vpliv Har- socialnih in ekonomskih sprememb vidne, kognitivne v
obremenitve, nenehn
rington, londonska {ola za higieno Mariboru in trop- na medicino dela. Podro~je terakcija psi- ~lovek-ra~unalnik, ve~je ps
sko medicino), delo kot dejavnik, hosocialnih ki zago- dejavnikov dela in stresa tori~ne (v (mi{i~ne) ka- in ergonomske zah
tavlja status ~loveka v dru`bi, terem vpliv je novih bil tudi najin prispevek) kar je bodo spodbu- novi izzivi za medicino del
tehnologij na zdravje, izgorevanje dilo na izmed delu, vseh tem najve~ji interes. stajajo~ problem bo upravljanje del
du{evni stres kot posledica “te`kega Predavanje dela za o globalizaciji in procesov mo`nem na daljavo (iz ene dr`ave bo
mo`gane” ter ergonomski ukrepi pri vplivu preona
zdravje delavcev sem ocenil no podjetje za eno v oddaljeni drugi dr`avi
bremenitvah zaradi psihosenzornih od pomembnej{ih. infor- Zaradi tega sem bo ga postalo strnil abstraktno. ^love{ki mo`gani
macij (profesor Kumashiro M., predstojnik
v tem prispevku.
bodo postali “glavni ” v stroj produktivni
ergonomskega oddelka In{tituta za indu-
verigi. Klju~no bo dogajanje v nasle
strijsko ekologijo univerze za medicino oko-
desetletju, kako optimizirati delo ~
lja in medicino dela na Japonskem), vpliv
mo`ganov v novem informacijskem okolj
elektromagnetnih polj (EMF) na Kaj zdravje: je to globalizacija in
pojav rakastih obolenj, motenj reprodukci- kako vpliva na zdravje
je in nose~nost, nevrobehavioralni reakciji
(“elektri~na hipersenzitivnost”), delavcev? nevrodege-
Spremembe delavcev
nerativna in kardiovaskularna obolenja Zna~ilnosti globalizacije so rast in libe- V tako spremenjenem okolju se pojav
(profesor Knave B., z Nacionalnega ralizacija in{ituta svetovne trgovine, in ekonomske bo vse ve~ji problem nara{~ajo~e
za delo, Karolinska, Stockholm). transakcije, tuja vlaganja, nastanek starih medna- delavcev . Starej{i delavci ne bodo m
Celotni strokovni program kongresa rodnih je podjetij bil (multinacionalk) gli ob odgovoriti hkrat- zahtevam. Na primer: n
razdeljen na 36 tematskih poglavij: nem drobljenju podjetij na nacionalnem skem bo ni- leta 2010 uvedenih 90 odstotko
prepre~evanje nesre~, stari delavci, voju. Multinacionalke aler-
so se na forumu formacijskih v Da- znanj in tehnologije, o
gija in imunologija, kardiologija vosu in 2000 medici- obvezale, da bodo odgovorne bo delo za80
odstotkov sedanjih delavce
na dela, vzgoja v medicini dela, zdravje epidemio- ljudi in za okolje, vendar njihove smo v prak- sposobnosti ne bodo ustrezal
logija v medicini dela, {kodljivi si prah pri~e in neodgovornega ka-
iz~rpavanja spremembam, ~love{- bo verjetno pri{lo do st
kovost zraka, delo prizadetih, kih raziskave in naravnih v resursov. pri njih. Re{itev se vidi v investira
medicini dela, zgodovina prepre~evanja Na nacionalnem po- nivoju posameznih dr- nje vseh delavcev pa tudi v starej{e
klicnih bolezni, industrijska higiena, `av se podjetja bolez- razbijajo na manj{a, {anje uvaja delovne se dobe za 2 do 3 leta (k
ni gibal v zvezi z delom, nevrotoksikologija,
fleksibilni delovni ~as, delo na skladu daljavo s podalj{anjem (“te- pri~akovane `iv
poklicne dermatoze, zdravje delavcev ledelo”), kotod
delavcev se zahteva ske vse dobe) ve~ja pri- bo dodatno prispevalo ve~j
pogoj za razvoj, medicina dela za lagodljivost,zdravstve- odgovornost, ve{~ina {tevilu in znanje, starej{ih delavcev.
ne delavce, medicina dela v kmetijstvu,
{tevilo majhnih in srednjih podjetij (MSP) Staranje delavcev ni posledica glob
zdravje delavcev v kemi~ni industriji, nara{~a v (npr. grad- na Finskem je 97 cije odstotkov temve~ padca rasti svetovne pop
beni industriji, vloga medicinskih podjetij sester z manj v kot 50 zaposlenimi, in podalj{anja v EU 80 `ivljenjske dobe. Star
medicini dela, medicina dela za majhna milijonov pod- ljudi dela v majhnih podjetjih, jo ve~ kroni~nih 18 bolezni, te`je se pr
jetja, toksikolo{ke preiskave, organski milijonov prah, je samozaposlenih). spremembam, ~e bodo ostali na delu b
pesticidi, sevanja (ionizirajo~a, Fiziolo{kih, neionizira- kemi~nih {kodljivosti, za njih neer- potrebni dodatni programi za
jo~a, radiofrekventna polja), vpliv gonomskih dela na pogojev re- in {tevilo nesre~ vanje zdravja, je v njihov senozorij je sl
produkcijo, bolezni dihal v zvezi MSP z lahko delom, ve~ kot v velikih podjetjih, koro~ni v spomin obo- slab{i, in vse to zaht
zdravje brezposelnih, izmensko jih delo, pa ter- se slab{a socialna (delovna) sebne ukrepe. klima. Kljub tak{nim slabostim
malni stres, toksikologija kovin, Razbijanja vibracije podjetij in na manj{a se rej{i bo nada- delavci imajo t. i. “crystalise
ropot, okvare vida na delu, organizacija ljevalo zaradi dela bolj racionalne proizvodnje.
ce” in priznano znanje, kar bo pomem
in stres na delu.
Uvajanje informacijske in komunika- premo`enje podjetij tudi v ~asu teh
Najve~ prispevkov je bilo iz poglavij: cijske tehnologije
ra- v {ole, podjetja, upravni sprememb. Oni bodo stabilizirajo~a s
ziskave in vrednotenje dela v medicini sektor, dela bo neizogibno vplivalo na Globalizacija `ivljenje bo pripeljala nezaposledo
(po 12 sekcij), organizacija dela delavcev. in delovni Na Finskem `e 50 do 100 nostiodstot- zaradi racionalizacije, zapiranj
stres (10 sekcij), bolezni dihal kov (8 sekcij), delavcev tok- dela z ra~unalniki. jetij [tevilo na eni mo- lokaciji in odpiranje na
sikologija in bolezni gibal (7 sekcij). bilnih telefonov Iz na- in storitev na zaposleni internetu delavci se v ~asu, ko ne delaj
vedenega lahko zaklju~imo, da ta je problema- mo~no pove~alo. Ta nova tehnologija
ljajo svoje sposobnosti in so nagnjen
ISIS O januar 2001

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Kaj se je zgodilo z delovno
kodbam po ponovni zaposlitvi, npr. ko{u, v grad- motnje spanja, pove~ana poraba kobeni{tvu.feina
in alkohola.
Ena od zna~ilnosti delovne sile Dinami~no pri glo- mi{i~no delo postaja populacijo la`je, zadnje desetletje?
balizaciji mobilnost je (selitev). Vrhunski dvigovanja te`kih bremen je vse manj, Po 1960. sta- letu je {tevilo zaposle
strokovnjaki, operaterji mednarodnih ti~nih obremenitev, neergonomskih vitih polo`a- dr`avah Evrope za~elo upadat
dru`b, ki uporabljajo mobilno tehnologijo,
jev, dela z ra~unalniki pa vse ve~. tijstvu Kombina- in industriji, nara{~ati p
in slabo izobra`eni delavci se selijo. cija psiholo{kih Prvi so in neergonomskih nem pogojev sektorju. [tevilo zaposlenih `
odtujeni iz svojega okolja in morajo bo zahtevala prila- raziskave in ukrepanje. pove~alo, in se v ve~ini evropskih
goditi svoje `ivljenje delovnim obveznostim,
li`uje {tevilu zaposlenih mo{kih.
drugi pa zahtevajo posebno pozornost in
Od 1991 do 1993 je zelo strmo pad
podporo.
vilo zaposlenih na nedolo~en ~as.
Kak{en naj bo odgovor
[tevilo ob~asno zaposlenih pa po
medicine dela na
nara{~a od takrat do danes.
Spremembe delovnega
Ob~asno zaposleni opravljajo del
globalizacijo?
slednjih oblikah: 47 odstotkov nad
okolja
1. Ker globalizacija prizadeva vsakogar, delo, 12 odstotkov je poskusno delo,
V EU je 5 milijonov nesre~ na , delu od nujno zagotoviti varnost in zdravje kov na delo delu ~ez praznike-dopuste, 5
tega 6.000 s smrtnim izidom, na za ducat vsakogar tiso~ . Konvencije ILO {t. 155 kov in sezonska 161 dela, 10 odstotokov p
poklicnih bolezni ter stotine tiso~ ter globalna bolezni vstrategija
SZO prispevajo dela, k 10 temu. odstotkov po potrebi.
zvezi z delom. [est milijonov delovnih Zagovarjanje dni varnosti in zdravja pri Spremembe delu najv
organizaciji dela v
ali 2 odstotka celotnega delovnega bo ~asa temelj je za iz- razvoj podjetij in jih dru`be. je mo~no vplivalo na trg delovn
gubljenega zaradi delovnih vzrokov. 2. Na Oce- hitre spremembe v delovnem ~asno oko- pa se je tudi mo~no spremen
njujejo, da je tveganje za navedene lju se bolezni lahko odgovori pospe{evanjem s raljenje
delavcev. Na delu so izpost
trikrat ve~je v dr`avah Srednje ziskovanja
in Vzhodne in promoviranjem prakti~nih vim kemikalijam in novi tehnologij
Evrope.
navodil za prakso.
je starih delavcev, vse ve~je so ra
Nova tehnologija, organizacija, 3. Izobra`evanje snovi, osebja, zadol`enega menitvah za po spolu, pove~ana je mob
materiali in stroji, nova delovna varovanje praksa, zdravja se.
Ta trenutek ima le delavcev, 10 do nezaposlenost.Vse to je
litve delavcev bodo povzro~ile
nove bolez- 15 odstotkov svetovne delovne populacije
do simptomov stresa; skoraj 40 od
ni pri delavcih: psiholo{ki stres, medicino kostnomi- dela. Te~aji in treningi delavcev na regio- opisuje razdra`enost, 22 o
{i~ne bolezni, hipersenzitivnost nalnih in alergi- ravneh, ki jih organizirata glavobol, SZO ali 19 odstotkov nima proste
je, infekcijske bolezni, poklicni ILO, rak, so repro- pomembni.
18 odstotkov ima te`ave s spanjem.
duktivne motnje. Posebne pozornosti 4. Razviti mre`o kolaboracijskih {no cen- naj bi bilo urejeno delovno ok
bodo dele`ni visok tempo dela in trov kratki za de- medicino dela (dosedaj mora delujejo ne le varno in zdravo, temve~
lovni cikli. Nova tehnologija zahteva Baltic men- Sea Network in Asian Pacific vsakemu Net- delavcu omogo~iti osebni r
talno delo, hitro u~enje, ~asovne work). stiske, po-
delovno zadovoljstvo in izpolnitev
dalj{ano delo, neregularen delovni 5. Za ~as, razvoj enot medicine dela vanj, potreb- da bo delo opravil u~inkovit
preobremenitev z informacijami, slabo no je de- potrebno sprejeti : zakonske osnove duktivno. za
lovno vzdu{je, velik pritisk na enote produktiv- medicine dela, prakti~ne cilje V vsa ILO, navedena dogajanja bo vpl
nost, nenehne spremembe, adaptiranje novo strategijo na glede na nove tehnologije, medicina dela, za- odgovore pa bo mora
novo organizacijo dela, negotovost gotoviti gledevarnost
in zdravje ranljivim ti samo skupi- v nenehnem razvoju. Q
zaposlitve, visoke ~ustvene obremenitve,
nam (starej{i, prizadeti, nose~nice).
kar bo povzro~alo delovni stres. @e 6. 20 Pokazati do 50 rezultate, vlaganje da je v var-
odstotkov delavcev na Finskem in nost v EU in pozdravje
ekonomska . kategorija
Dero~a
o delovnem stresu.
lovanje enot medicine dela oziroma zago-
Visoka produktivnost tekom 1990. tavljanje leta je varstva in zdravja za vsakega zapo-
bila posledica aplikacij novih tehnologij slenega v dr`avah in zahodne Evrope stane 120
bolj{ega izkori{~anja delovnega bilijonov ~asa. Ker ameri{kih se dolarjev ali 0,4 bruto na-
predpisani delovni ~as nenehno kraj{a, cionalengapo- dohodka (BND). Izguba zaradi
staja problem njegovo izkori{~anje. bolezni @e in 54 po{kodb v zvezi z delom pa iznaodstotkov
delavcev v EU ~asovno zaznava {a 4 odstotke BND.
stisko, velike psihi~ne zahteve, . Kon- stres 7. Nova razvojno orientirana strategija
tinuirani stres na delu je v povezavi v podjetjih s sr~ni- naj vsebuje vzdr`evanje in promimi
in kostnomi{i~nimi boleznimi.
Reakmoviranje zdravja in varnosti pri delu s cicijo
na stres spremlja: dvig hormonov ljemstreizbolj{ati delovno sposobnost. Zgodaj
sa (adrenalin, kortizol), povi{an je krvni treba tlak, usmeriti sile v razvoj organizacije
mi{i~ni spazem, depresivno razpolo`enje,
dela, odgovornosti, izbolj{anje delovnega
napetost, vzdra`ljivost, bole~ine okolja. v prsnem
121
januar 2001 O ISIS

122
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
6. slovenski pedontolo{ki dnevi so potekali
v znamenju praznovanja 20. obletnice
delovanja Sekcije pedontologov SZD. Glavna
tema sre~anja je bila “Etika v mladinskem
zobozdravstvu”. @eleli smo opozoriti na to,
da je kakovostno delo v stroki mnogo ve~ kot
odli~no opravljena zobozdravni{ka storitev,
ocenjena s to~kami.
Po vzpodbudnem pozdravu gospe Viktorije
Poto~nik, `ivahnem nastopu mladih
glasbenic iz Celja in prisr~nem prispevku
Toneta Pav~ka, smo s priznanji po~astili na{e
najbolj prizadevne pedontologe. Med njimi
so bili: V. Cvikl, dr. stom., prim. H. Franken,
dr. stom., prim. D. Homan, dr. stom.,
doc. N. Ko{ir, dr. stom., prim. J. Ladji}, dr.
stom., prim. T. Mokorel, dr. stom., prim. J.
Reberc, dr. stom., M. Sket, dr. stom., L. Slokan,
dr. stom., in prim. M. [kapin, dr. stom.
O usklajenem delovanju Katedre in Sekcije
je spregovoril prof. dr M. Bartenjev.
Dolgoletna predsednica Sekcije pedontologov
prim. M. [kapin je v kratko poro~ilo
strnila pionirsko delo na tem podro~ju z vsemi
ovirami in uspehi, ki so rezultat Foto: Amadej vztraj- Lah
.......................................................................
nega, sistemati~nega dela.
Zelo odmevna je bila okrogla njem miza osvetlila na pristop k malemu ro{kem. pacientu v
temo etika v otro{kem zobozdravstvu. njihovem Mo- okolju. Kot dober poznavalec Prim. na-J.
Reberc pa je skupaj s T.
deratorka je bila prim. M. [kapin, {ih dr. dose`kov stom., na tem podro~ju se gel, je pridru- dr. stom., ugotavljala, da je ora
njeni gostje pa so bili: akad. prof. `ila dr. mnenju, J. Tron- da smo v zadnjih desetih je srednje{olcev letih rezultat dispanzersk
telj, dr. med., prof. dr. A Dolenc, dosegli dr. vi{ek med., in se tako uvrstili de v dela sam vrh v osnovni po {oli.
prof. dr. F. Far~nik, dr. stom., organiziranosti prof. dr. M. otro{kega zobozdravstva. Popoldan je bil v znamenju mladih s
Rode, dr. stom., doc. dr. J. Primo`i~, Prof. dr. dr. K. A. Ebeleseder, ki je kovnjakov pri{el z iz DuStomatolo{ke
klinike: as
med., in g. T. Jereb, spec. pedagog. naja, Vsakdo pa se je v svojem izvrstnem Dov{ka, predava- dr. med., ki je vzorno predst
izmed njih je omenjeno temo predstavil nju poglobil na v estetiko re{evanja rubizem, po{kodoredko,
neoplasti~no, dedno
svoj na~in, ~rpajo~ s svojega podro~ja. vanih zob. Ne-
zen ~eljusti, asist. mag. A. Pavli
skon~na diskusija, ki se je raztegnila Sledilo v poz- je odli~no predavanje stom., asist. ki mag. je v svojem, `e drugem pr
no popoldne je bila dokaz, da so A. prispevki Pavlovi~ o etiki zobozdravstvene nju, oskrbe razkrila ozadje pogoste bolezni
padli na plodna tla, da nam teh otrok stvari s posebnimi pri- potrebami. Pripravila genesis imperfecta ga
in asist. R. Kose
manjkuje in da bi si tako odli~nih je v gostov sodelovanju na s prim. [kapinovo stom., in S. ki @ar- se je prijetno razgovoril
na{ih sre~anjih {e `eleli. kovi}, dr. med.
stiki bolezni obzobnih tkiv pri otr
Sobotno dopoldne nam je prvi popestril Zelo privla~no in zanimivo je bilo mladostnikih.
preda-
prof. dr. M. Bartenjev, ki se je vanje dobesedno doc. podr.
M. Premika o glavnih Doc. mejni- N. Ko{ir, dr. stom., je svoje
globil v razumevanje pojma morala, kih v po- razvoju medicinske etike. znanje o po{kodbah zob pri otrocih om
membnosti razli~nih oblik morale, O poklic- vpra{anjih dru`bene in osebne na etike vpra{anje, v kako ni zakaj pride d
ni avtonomiji zdravnika in odsev preventivnem tega v zobozdravstvu je zavzeto kodb, raz- A. Jev{ek, dr. stom., pa je op
otro{kem zobozdravstvu.
glabljala asist. mag. B. Kramar, na dr. eti~nost stom. pri vsakdanjem delu.
Sledila sta dva tuja predavatelja Prim. prof. J. dr. Ladji} dr. stom. nam je Pohvaliti pojasnilapa
moramo tudi mladinske
S. Hatibovi}-Kofman, dr. stom., preventivno ki je pri{lazobozdravstveno
dejavnost bozdravnike v in druge, ki vsaki~ mno
iz Kanade in je s svojim prijetnim obdobju predava- dojen~ka in malega otroka napolnijo na Ko- predavalnico. Q
ISIS O januar 2001
6. slovenski pedontolo{ki dnevi
Ana Jev{ek

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Evropska konferenca: Prepre~evanje
samomora med mladimi
Andrej Maru{i~
Evropska komisija, francoska izku{enj dr`avna s podro~ja du{evnega zdravja profesorice med , Jenkins ki je spregovorila o
sekretarka za zdravstvo in francoska
~lanicami Evropske unije. Njegova menu sklepna evaluacije preventivnih prog
Konferenca regionalnih administra- misel, ~e{ da ni zdravja brez brez du{evnega katere je te`ko pri~akovati sm
torjev za javno zdravstvo so sepod
19. zdravja, do 20. je po`ela aplavz. lagajanje tako vladne kakor tudi lo
tembra 2000 organizirali evropsko konferen-
tegije na podro~ju prepre~evanja s
co z naslovom “Prepre~evanje samomora Primarna preventiva - mnogo ra. Sklenila je z zanimivo razlago,
med mladimi”. Povabljena je bila vrsta stro-
trebno graditi na preventivnih deja
kovnjakov iz vse Evropske unije, mladih pridru`ene z nekaj tveganja
samomorilno vedenje pri slehernem
~lanice pa so poslale po enega predstavnika.
Sicer je bil prvi dan namenjen mezniku. primarniProizvajalci
avtomobilov
Z veseljem sem se odzval povabilu preventivi na{ega Mi- samomora. Ta se za~ne kateri z epide- od njihovih avtomobilov bo
nistrstva za zdravstvo, saj so bila miologijo, na progra- sicer ne vemo, kako pogost nesre~i. pojav Preventivne (varnostne) p
mu predavanja svetovno priznanih dejansko suicido- prepre~ujemo. Priznan suicidolog
vstavijo v vse svoje avtomobile.
logov in sodelovanje v dveh od {tirih in epidemiolog delav- profesor Schmidtke iz Nem~inic.
Poleg tega smo bili udele`enci je je konferen- predstavil raz{irjenost samomorilnega Sekundarna preventiva -
ce pri~a vnetim razpravam na okroglih vedenja miv
Evropski uniji in specifi~nost nekaj mladih samo- z visokim
zah na temo samomora med mladimi. morilnega obna{anja v vsaki izmed njenih ~lanic.
Medtem ko je obe{anje najbolj tveganjem pogosto v
Ni zdravja brez du{evnega Nem~iji in Franciji ter na Norve{kem Pomenu zastru- sekundarne preventive so
pitev s plinom, se v Veliki Britaniji posve~ena v glavnem predavanja drugega Profedne.
zdravja
zastrupljajo s farmacevtskimi izdelki. sorica Za Bille-Brahe
ko,
znana socialno usmer
Konferenca se je za~ela z uvodnimi nec je govori poudaril, da so s samomorom na suicidologinja najpo-
z Danske, je osve
in sicer kratkim pozdravom pod`upanje gosteje povezane du{evne motnje, lem kar s velja socialne plati in predstavil
Nantesa ter nekoliko dalj{im otvoritvenim
za vse evropske dr`ave v enaki meri. tri~no Sledilo {tudijo Svetovne zdravstven
govorom profesorja Abenhaima, generalneje
predavanje profesorice Kovess iz Francije, zacije, ki v kateri je vklju~ena tudi
ga direktorja za javno zdravstvo je v epidemiolo{ko Franciji. osvetlila regionalne stopalo razlike je {e predavanje profesorja Mac
Slednji je poudaril, da je vsaj za znotraj zdaj {e dr`ave nemo- gostiteljice konference. Cartyja z Irske, ki je predstavil vl
go~e, da bi neka oseba z gotovostjo Za napove- epidemiologijo so bili na vrsti kovite dejav- zdravstvene mre`e med splo{
dala samomorilno krizo pri neki drugi niki tveganja, osebi, katere sta profesor predstavila dicino in psihiatrijo v sekundarni
kar pa {e ne pomeni, da razli~ne Marttunen
oblike pose- iz Finske in profesor Tsiantis vi samomorilnega iz obna{anja med mla
ga v ta dogodek niso smiselne. Opozoril Gr~ije. Prvi je, je govoril o psihiatri~nih V popoldanskem dejav- delu so predavan
da so v Veliki Britaniji `e pokazali, nikih da tveganja je mo- za samomor med mladimi. sledile delavnice na temo prepre~e
go~e pose~i v problematiko samomora Psiholo{ke z jav- avtopsije so pokazale, momora. da je Vodili sa- so jih strokovnjaki
no zdravstvenimi ukrepi in le-tem mostojnakomple- du{evna motnja prisotna cije pri in {ti- drugod iz Evropske unije. K
mentarnimi ukrepi v zdravstvu, zlasti rih od v petih psi- primerov samomora med ~akoval mla- prakti~no delo in razpravo
hiatriji. @e kar na za~etku te konference dimi, celo je dve po- psihiatri~ni diagnozi tel, saj pa sta pri bili po dve uri na de
vabil vse prisotne na naslednjo suicidolo{ko
vsakem drugem primeru. Med temi dovolj izsto- za kopico evropskih in fra
konferenco v Franciji in sicer `e pajo sredi motnje nasled- ~ustvovanja, zloraba predstavitev psihotrop- na temo prepre~evanja
njega meseca v Parizu. Ni~ ni kazalo, nih substanc da bi in vedenjske ter osebnostne
mora ter {e za nekaj vpra{anj iz a
kogarkoli med doma~imi in tujimi udele`enci
motnje. Profesor Tsantis je predstavil dejav- ^as nam je dopu{~al, da se udele`i
motilo, da se bosta v tako kratkem nike ~asu tveganja v isti v o`jem dru`benem delavnic. okolju. Prvi dan sem se udele`il
dr`avi zvrstili kar dve sre~anji, Brezposelnost kar nam je dalo in razli~ne oblike Izobra`evanje stresa zno- in druge oblike prima
ob~utek nacionalne slo`nosti pri traj re{evanju dru`ine so dejavniki tveganja, tive zaradi samomora , ka- drugi dan Evaluacije pa pro-
tako kompleksnega problema. terih je potrebno pri nekaterih primerih gramov. Izstopala os- je predstavitev zn
Otvoritvene nastope je sklenilo vetliti plenarno tudi odnose med dru`inskimi ga primera ~lani saz
otoka Gotland, na kate
predavanje profesorja Lehtinena iz Finske. momorilno ogro`ene mlade osebe. izobra`evanje splo{nih zdravnikov
Predstavil je programe evropske mre`e Sledili s po- sta predavanji doktorice Ramberg prepoznavanjem depresije obrestova
dro~ja du{evnega zdravja, katerih s [vedske, namen je ki je predstavila njihov membnim program upadom samomorilnega koli~n
promocija du{evnega zdravja in izmenjava
prepre~evanja samomora med mladimi, ka na intem
otoku. Ve~ina ostalih pre
123
V
januar 2001 O ISIS

124
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
je bila namenjena specifi~nim ukrepom nih pristopov. v dr- Razprava je kon~no vezanost pridobila in komunikacija med vsemi na
`avi gostiteljici, predvsem na skupno podro~ju nit z zanimivimi vpra{anji timi iz avdito- ~leni pa je bistvenega pomena.
zdravstva, {olstva in v zaporih. rija, V spominu predvsem na temo pomena prepleteno-
nam bo ostal {e nastop predstavnika stiEvrop- samomorilnega obna{anja med Nasproti mladimi evropski strategiji
ske komisije gospoda Le , Goffa ki je navedel, ter alkohola in drugih psihotropnih za izbolj{anje substanc. du{evnega
da v Evropski uniji vsako leto kar Razpravljavci 43.000 lju- so si bili edini, da posamezni
di kon~a `ivljenje s samomorom, mnogo ukrepi ve~je od dr`avnih do lokalnih in zdravja od izobra-
{tevilo pa se jim obeta v primeru `evalnih {iritve do nazdravstvenih
ne zado{~ajo. Konferenca Po- je bila sklenjena na n
vzhod. Tudi v Slovenijo! trebno je pristopiti isto~asno in spodbuden z usklajenim na~in. Na plenarnem zasedan
ciljem. Ta pa je jasen - ustaviti kateremu porast so samo- prisluhnili prakti~no vsi u
Soo~anja razli~nih
morilnega obna{anja med mladimi v ci Evropi. konference, so doktorja poleg Danzona , di-
Na okrogli mizi drugega dne so rektorja se soo~ili regionalnega urada Svetovne z
disciplin in kultur
profesorica Wasserman s [vedske, urednica tvene organizacije za Evropo, sodelov
Najbolj razgiban del, ~e ne tudi pravkar najbolj izdane zauge
dr ve~je knjige s podro~ja ministri za zdravstvo oziroma njihovi
nimiv del sre~anja, je sledil zgodaj suicidologije,
zve~er gospod pr- Badoc , socialni delavec tarji iz vseh {tirih dr`av, ki so ali
vega dne na okrogli mizi Prispe- z naslovom iz Francije, profesor Venisse , specialist psihia- dovale Evropski uniji v ~asu, odkar j
vek {ir{e skupnosti. Sodelovali so vsi udele`enter s podro~ja motenj odvisnosti, profesorizpostavila
in
pomen promocije du{evne
ci, na oder pa so bili posebej gos- povabljeni
Jeammet, otro{ki psihiater. Razprava zdravja: se gospod prav- Eskola Finske, sgospod
Boquinpodje
Violet , duhovnik, Kesteman , ravnatelj zaprav ni utegnila razvneti, saj has je s bila Portugalske, zaradi gospod Engqvist s [vedske in
srednje {ole, Jego, upravnik zapora, profesor- ~asovne stiske mnogo kraj{a kot prva. soorganizatorka Tokrat konference gospa Gillot iz
ja Rufo , otro{ki psihiater, Establet , in socio- smo lahko zaslutili razlike med nekoliko Francije. manj Sklepno besedo pa je imel e
log, vsi iz Francije, ter predstavnik povezanimi Evropske pogledi v Franciji in komisar precej za uszdravstvo
gospod Byrne , ki je samo
komisije doktor Rajala , psihiater s Finske, klajenim in multidisciplinarnim pristopom {e potrdil v na{ ob~utek, da gre tokrat
gospod Needle , biv{i ~lan Evropskega skandinavski parla- de`eli. Profesorica Evropski Wassermanuniji
in njenih pridru`enih ~
menta iz Velike Britanije. Razprava je namre~ sprva predstavila ni
sekundarno se preventi- bo pristopilo k izbolj{anju du{evneg
vodila h kakemu skupnemu zaklju~ku, vo kot saj skrb je za suicidalno ogro`enega ja, tudi mlade- prepre~evanju samomora, zlast
vsak izmed razpravljavcev zahajal ga, le od na telefonske po- krizne linije mora prek med {olskih mladimi, dejavno in z usklaje
dro~je svojega delovanja. [lo je programov za soo~enje do soudele`enosti splo{nega programi. Kot ka`e, samomor kmalu ne bo
razli~nih disciplin in temu primerno zdravnika razli~- in navsezadnje tudi psihiatra. tabu tema, Povsaj
v Evropi ne. Q
ISIS O januar 2001
NOVAK

Strategije pri zagotavljanju
zdravstvenih informacij
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Anamarija Ro`i~ Hristovski, Matja` Musek, Nada Tr`an Herman, Tatjana Berger
Uvod
V Londonu je od 2. do 5. julija potekala
8. mednarodna konferenca medicinskih
knji`nic, katere vodilna tema je bila pribli-
`evanje vlog medicinskih knji`nic, zalo`ni{tva
in ra~unalni{tva ter zlivanje v tradicionalnem
okolju {e nedavno lo~enih funkcij.
V okviru omenjene je potekalo kar {est razli~nih
konferenc, kar je privabilo preko 1.000
udele`encev z vseh koncev sveta in dalo sre-
~anju pomen svetovnega zna~aja. Slovenija
je bila zastopana s {tirimi predstavniki posameznih
knji`nic, od katerih sta dva tudi
dejavno sodelovala.
Med organizatorji dogodka je bilo tudi
Evropsko zdru`enje medicinskih knji`nic
EAHIL (European Association for Health
Information and Libraries), v katerem je Slovenija
leta 1999 dosegla kriti~no mejo pet
~lanov. To ji je omogo~ilo, da je Udele`enci postala iz ~la- Slovenije med odmorom. Z leve proti desni: Tatjana Berger, Ananica
EAHIL sveta (EAHIL Council), marija kjer Ro`i} jo Hristovski, Matja` Musek in Nada Herman Tr`an
zastopa Nada Tr`an-Herman (vodja ..................................................................................................
INDOK v Leku, d.d.) Naloge sveta, ki pred-
najzanimivej{ih referatov po posameznih
sednica Elsevier Science, ki je sk
stavlja posvetovalno telo, so bile v letu 2000
vsebinskih sklopih.
staviti tako nove tokove in ponudbo
naslednje: prou~iti novi statut in pravilnik
kov, predvsem napredek pri elektr
ter priprava generalne skup{~ine.
Na konferenci se je zvrstilo pet Znanstveno plenarnihpubliciranje
dostopu do publikacij, digitalizir
{ih letnikov strokovne periodike
sej, okoli 270 referatov in 100 posterjev, Kar dve plenarni ka- seji sta bili posve~eni
upravi~iti visoke cene, tako papi
terih vsebina se je nana{ala na raznim nekaj vidikom klju~- strokovnega in znanstvene-
elektronskih verzij celotne stroko
nih tem. V okviru znanstvenega publiciraga
publiciranja. Vse nas je razvnel `e uvod-
dike. Uspe{nemu prehajanju na elekt
nja je bil poudarek na elektronskem ni~arpubli- Richard Smith, po izobrazbi sicer
ponudbo je gotovo botrovala tudi d
ciranju, avtorskih pravicah in zdravnik, elektronski po srcu novinar in zalo`nik, po po-
podpora vseh velikih zalo`b proces
dobavi dokumentov. Izobra`evanje klicuuporabpa glavni urednik ene najbolj ugled-
nja in vodenja DOI (digital object
nikov, informiranje laikov, u~enje nih na medicinskih dalja- revij - British Medical Jour-
kar se je izkazalo za izjemno pomem
vo, telemedicina in znanstveno utemeljena
nal, ki je na neprisiljen, zabaven in vsem ra-
pri ohranjanju urejenega sledenja
medicina so bile teme, ki so zadevale zumljivzdravs- na~in izrazil stiske in zahteve, ki jih
skim dokumentom kot tudi medsebojn
tveno varstvo. Vloga knji`nice kot nove informa- tehnologije postavljajo tako pred knji`-
povezovanja med elektronskimi kata
cijskega centra pa je zajela izvajanje ni~arja storitev, kot pred znanstvenega publicista.
elektronskimi ~lanki v polnem bese
merjenje kakovosti, sodelovanje Posebej in deljenje se je dotaknil izredno pere~ega prob-
virov ter prilagajanje svetovnega lema spleta rasto~ih raz- stro{kov nastajanja medicinli~nim
potrebam. Velik poudarek skih je bil revij na- ter njihovih visokih Spletne cen, ki strani, pred- elektronske/
menjen vlogi informacijskega specialista,
stavljajo izjemen problem za vse knji`nice v
njegovi strokovni usposobljenosti, svetu, na~rto- saj se prora~unska sredstva digitalne knji`nic knji`nice
vanju kariere ter pribli`evanju za informacij-
nabavo gradiva manj{ajo, cene strokov- Razumljivo, da je bila to najmo~
skih in tehnolo{kih nalog. nih revij pa rastejo v nebo. stopana tema, saj ni bilo paralel
V nadaljevanju bomo predstavili Njemu nekajje
sledila Karen Hunter, narne podpred- seje, ki ne bi bolj ali manj
125
V
januar 2001 O ISIS

126
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
svetovnega spleta, interneta, elektronskih
ci seznanili z vsemi potrebnimi zdravje gradniki, svoje ki dru`ine. Na Filipinih `
dostopov itn.
jih moramo upo{tevati pri vzpostavljanju 1994 gradijo di- elektronsko zdravstveno
Iz predstavljenih referatov {e gitalne naprej knji`nice, veje z upravljavskimi macijsko prijemi, vas. Medicinske knji`nice s
neodlo~enost, kaj naj bi tak{ne knji`nice finan~nimi bile: zahtevami, sprejemljivo tvarjajo pro- v digitalne in so tako bre
zbirke digitaliziranih dokumentov gramsko in elek- in strojno opremo, analizirali omejitev smo 24 ur na dan dostopne upora
tronsko objavljenih ali izdanih razne del ali digitalne v ce- knji`nice na internetu kom. ter poloti
virtualne knji`nice, ki sicer stavljali uporabnika pravila za dobro in u~inkovito Vsi se grad- zavedajo, da bolj{i in la`j
tudi napotijo na papirnate verzije, njo lastnih a v osnodigitalnih
knji`nic. do informacij pomeni bolj{e zdravst
vi nudijo elektronske vire in zbirke. Zato tudi
varstvo in bolj{e zdravje za posame
dihotomi~nost pri imenovanju, saj se za so-
Tako knji`ni~arji kot informacijski p
rodne koncepte pojavljata tako Zdravstvene izraz elek- informacije niki imajo pri tem pomembno vlogo.
tronska kot digitalna knji`nica, dodamo Svetovni pa splet danes omogo~a preprost
lahko {e sorodne, kot hibridna, dostop virtualna do {tevilnih virov zdravstvenih Z dokazi infor- podprta
knji`nica. Andrew Hampson je opisal macijizku{- kadarkoli in kjerkoli na svetu. Zato je
nje z eksperimentalnim projektom bilo hibrid- ve~ glavnih tem konference medicina namenje- (evidence-based
ne knji`nice BUILDER, kar je bil nih del zdravstveni velike- informaciji in medicine)
zdravstveni
ga in od dr`ave podprtega projekta informatiki. eLib, bri- Posebna pozornost je
V
bila
gibanje
pos-
za z dokazi podprto medic
tanske elektronske knji`nice. ve~ena ponudbi kakovostne zdravstvene
ki se
in-
je kot osrednja tema prepleta
Digitalnim knji`nicam je posebno formacije, sejo razvoju virtualnih elektronskih
vse dni kongresa, se vse bolj dejavn
posvetilo tudi Zdru`enje medicinskih informacijskih knji`- centrov in nenehnemu
~ujejo
u~e-
tudi knji`nice. Gre za postope
nic (MLA), in sicer s poudarkom na njudigital- uporabnikov. Uvodni predavatelji,
mati~nega
priz-
iskanja, ocene in uporabe s
ni dobi in njenem vplivu na konvergiranje
nani strokovnjaki s podro~ja informacijske
nih raziskovalnih izsledkov kot teme
virov o zdravstvenih informacijah. tehnologije, Med teh- kot so Julio Frenk iz
ni~nega
SZO @ene-
odlo~anja. Ve~ prispevkov je
ni~nimi vidiki uvajanja digitalnih va, knji`nic Abel Packer - direktor SZO
stavilo
iz Brazilije
pomembno vlogo knji`nic pri
in uporabe interneta pa je zdru`enje (BIREME) predin
Anthony Nolan z Nacional-
nudbi in uporabi tovrstnih virov. Ta
stavilo predvsem izku{nje z novimi negaprogra- ameri{kega zdravstvenega servisa
ma zagotavljanje
so
dostopa tudi s fin
mi, novimi pristopi organiziranja namenili informaveliko
pozornost elektronskim
podporo,
me-
ustrezno izobra`evanje in i
cij na spletu, internetnih standardov dijem, za predvsem so- svetovnemu spletu,
miranje,
pri po-
neposredno sodelovanje z zdr
~asno iskanje po ve~ portalih (preko sredovanju Z39.50) zdravstvene informacije,
ki ter
ki
ponudbo
lah-
na spletnih straneh.
in o prihodnosti `e obstoje~ih podatkovnih
ko izbolj{a zdravje posameznika ter
Anne
vodi
Brice
k
z Univerze v Oxfordu je
zbirk knji`nic (on-line katalogov), ve~ji doseglji- kakovosti zdravstvenih storitev.
ro~ala o mednarodnem sodelovanju knj
vih na internetu, in vklju~evanju Glavni novih me- ponudnik kakovostnih zdravstve-
ni~arjev pri CASP International Netwo
dijev vanje.
nih informacij je ameri{ka Nacionalna
podporo
me-
u~enju in pou~evanju pri isk
V tem sklopu je sodelovala tudi dicinskaAnama- knji`nica, National Library
dokazov.
of Me-
CASP International Network
rija Ro`i~-Hristovski, predstojnica dicineCentral- (NLM), ki je bila predstavljena
kriva mednarodno
v ne-
sodelovanje razli~ni
ne medicinske knji`nice (CMK), ki kaj je referatih.
z veli-
ganizacij, katerega namen je izmenja
ko uspeha predstavila analizo vedenja Leta upo- 1997 je NLM omogo~ila prost
formacij
do-
in izku{enj med dr`avami za
rabnikov pri iskanju informacij stop na spletnih do baze Medline s programom
pe{eno
PubMed
zagotavljanje zdravstvenega va
straneh CMK http://www.mf.uni-lj.si/
(
(http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/
ki temelji na znanstvenih dokazih.
cmk/). Ugotovila je, da {tevilo query.fcgi). obiskovalcev Kako velik pomen ima
Louise
ta korak
Forsetlund z nacionalnega i
in obiskov raste, povpre~ni ~as v obiska {irjenju pazdravstvenih
informacij,
tuta
ka`e
za javno
dejs-
zdravje iz Osla je po
pada. Dlje od povpre~ja so trajali tvo, obiski da je stra- {tevilo poizvedb naraslo
zanimivi
od 7
raziskavi,
mi-
s katero so `ele
ni s splo{nimi informacijami, elektronskilijonov
v letu 1997 na preko 200
viti,
milijonov
kako
v
dose~i ustrezno uporabo z
mi obrazci in z angle{ko verzijo. letu Vse 1999. {tevil- Pove~alo se je tudi {tevilo
tvenih dokazov
zahtev-
pri zdravstvenem osebj
nej{i uporabniki prihajajo na doma~o kov za stran ~lanke, kar je vzpodbudilo
uporabo
razvoj
vplivajo dostopnost virov in
CMK s pomo~jo internetnih iskalnih vmesnika oro- Loansome Doc za naro~anje
li~ne
~lan-
ovire, katere je mogo~e z ustrez
dij. Referat je objavljen v elektronskem kov. Sprejeli zbor- so {tevilne partnerje
stopom
po
prese~i.
svetu,
niku http://www.icml.org/sunday/web/ med njimi tudi CMK, katere sodelovanje so
rozic.htm.
omenili pohvalno.
V dnevih pred glavno konferenco Informacijska ICML
in komunikacijska Komplementarna tehno- medicina
je potekala intenzivna dvodnevna logijadelavni- je spremenila podobo mnogih Vse zdravs- ve~ji interes javnosti (predvs
ca o vzpostavljanju in upravljanju tvenih digitalnih organizacij v svetu, njena veda mo~ na je zahodni pred- polobli) za komplemen
knji`nic (udele`il se je je Matja` vsem Musek, v ustvarjanju, vod- uporabi in diseminaciji
no medicino in njeno pribli`evanje in
ja knji`nice Onkolo{kega in{tituta informacije. iz Ljub- V oddaljenih in zapostavljenih
lovanje z uradno medicino je botroval
ljane), ki jo je vodil Scott Garrison krajih iz Afrike Medi- zdravstveni delavci zanimivim predvsempredavanjem.
Treba je takoj
cinskega centra univerze Duke v Severni izobra`ujejo Ka- prebivalce zaostalih vedati, krajev, da da so bile predstavljene le d
rolini. V okviru delavnice smo se prevzemajo udele`en- odgovornost za svoje v zdravje nekaterih in vejah tega {irokega podro
ISIS O januar 2001

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
postavili bi le dva prispevka: Weiyu tion Fan networks z in- for knowledge), http:// formacij razli~nih farmacevtskih
formacijskega in{tituta za tradicionalno www.who.int/hlt/, ki- ki povezuje partnerje nudi naslov: http://www.doccheck.com/.
po
tajsko medicino (TCM), ki deluje svetu. v okviru Podoben informacijski servis formacije so zgraso
za{~itene z geslom.
kitajske akademije za TCM, je predstavila
dili tudi za podro~je vzhodnega Meditera- Drugo predavanje v okviru PhInfG
zelo bogato in kompleksno podatkovno na. Glavni namen je povezava medicinskih
s podro~ja z dokazi podprte medici
zbirko TCMLARS, ki je nekak ekvivalent knji`nic po- in izgradnja virtualnih dro~je sredi{~. je izjemno pomembno tudi za
datkovni zbirki MEDLINE, in ki na ve~ Posebna rav- sekcija z naslovom “WHO cevtsko Do- industrijo, saj je potreb
neh obdeluje le literaturo s podro~ja cumentationtradi- services in a time of strogim change” pravilom - na~rtovanja klini
cionalne kitajske medicine, ki je DC objavljena
v ~asu sprememb je bila posve~ena dij (randomized delu control trials), d
v pribli`no 800 serijskih naslovih, in omre`evanju prete`no dokumentacijskih tat centrov jasen in strokovno sprejemljiv
na Kitajskem. Tematsko je obdelana (DC) po SZO Me- v Evropi. Le te je SZO ustanovila Tretje predavanje je imela ga. J
SH tezavru in po indeksu strokovnih leta 1999 sku- z namenom zbiranja, raz{irjanja tall (SKB-SmithKlineBeecham). in
Njen
pin Materia Medica TKM. Kako zelo prevajanja boga- informacij, ki jih ustvarja davanje SZO. je slonelo na {tevilnih i
ta in raznovrstna je ta zbirka podatkov V uvodnem je bilo referatu je predstavnica podro~ja SZO upravljanja z informacija
ilustrirano s primerom iskanja ~lankov, iz @eneve ki govorila predvsem o vlogi hova DC informatika pri je organizirana n
se ukvarjajo z zdravljenjem novotvorb. izmenjavi Pribiomedicinskih
informacij enotni na platformi; lo- vsi informacijsk
klic je bil kar 10.860 ~lankov. kalni To potrjuje, ravni ter o pomenu elektronskih knji`nice infor(imajo
jih {est) delujej
da je zbirka TCMLARS pomemben segment macij pri omre`evanju DC. Na sekciji osnovah smo - imajo npr. enoten katalog
znanja in izku{enj o zdravljenju poleg vrste predavateljev te`kih iz Velike Britanije, ne programe ^e{za
upravljanje z dokume
bolezni s komplementarnimi metodami. ke in Litve dejavno sodelovali tudi radi z tega refera- je komuniciranje izredno
Druga pomembna predstavitev je tom bil iz proSlovenije
(Tatjana Berger, sploh vodja ni od- zastojev pri po{iljanju oz
jekt HIDOC - vzpostavitev informacijskega
delka Raziskovanje in INDOK, In{titut dokumentov, za ~eprav delujejo na dalj
in dokumentacijskega centra za homeopa- varovanje zdravja republike Slovenije lika Britanija - IVZ, - ZDA - Italija, Fr
tijo v Indiji. Om Prakash Verma je Ljubljana) v sodelo- in predstavili razvoj in delo Dovanju
in s podporo mnogih medicinskih kumentacijskega centra SZO za Slovenijo, ki
Visoko{olske knji`nice
knji`nic, ki zbirajo tudi tak{no je predstavljen gradivo, na spletni http:// strani IVZ
predvsem pa najve~je evropske, www.gov.si/ivz/dcsszoa/dcsszoa.htm.
tj. Britan-
v 21. stoletju
ske homeopatske knji`nice v Glasgowu, za-
Leta 1998 je Ameri{ko zdru`enje
snoval projekt in institucijo, ki bi zbirala, ob-
cinskih fakultet za~elo s pro
delovala in ponujala, v obliki internetnega Farmacevtske informacije better_health @here.now http:// (
portala, vso literaturo s podro~ja Pharmaceutical homeopa- Information Group www.aamc.org/better_health/), (Ph-
kate
tije. Da je prav Indija tista, ki InfG) se poteguje je sekcija, za kjer sodelujejo je knji`ni~arji
ustvariti vizijo take omre`ene
tak center, ni naklju~je, v njej in namre~ informatiki, deluje ki so zaposleni v ske farmacevtski
infrastrukture, ki bo izbolj{a
najve~je {tevilo zdravnikov-homeopatov,
industriji. Informacije o zdravilih sti so medicinskih pomem- fakultet in u~nih
ima pa tudi najve~ visokih {ol v ben okviru dejavnik uni- pri terapiji in zato pri se opravljanju farmacevt- njihovega poslanst
verz, ki nudijo {tudij homeopatije. ska industrija Ambi- trudi, da bi bile ti ~imbolj pa izdelati popol- na~rt, ki bo te ust
ciozno zasnovan projekt bo seveda nepotrebo- in pravilne. To pa pomeni, da razvoj morajo in bitiintegracijo
informacijs
val precej sredstev, del predstavitve na eni je strani bilorazumljive
lai~ni struktur. javnosti, Del na projekta je bila tud
tudi tovrstno sporo~ilo fondacijam, drugi finan- strani pa vsebinsko in znanstveno internetu, po- ki jo je predstavila Val
cerjem in zainteresiranim organizacijam.
globljene za strokovno javnost. ce, predstavnica zdru`enja. [tudij
To dejstvo je poudaril prvi govorec scenarije navpliva
informacijske teh
sekciji PhInfG - g. Paul Woods (AstraZene-
Dokumentacijski centri
interneta na medicinsko izobra`eva
ca), ki je govoril o internetu in ziskovanje farmacevt- in zdravstveno oskrbo t
Svetovne zdravstvene
skih proizvodih. Poudaril je skrb ljanje za kontro- z informacijami v naslednje
lirane kanale obve{~anja preko letju. interneta.
organizacije
Farmacevtska industrija skrbi, da se spo{tu-
V ve~ini referatov je bilo zaznati jejo pomen, dogovori Mednarodnega zdru`enja za
ki ga Svetovna zdravstvena organizacija
farmacevtsko industrijo (IFPMA) oz. Strokovno njiho- izpopolnjevanje
(SZO) pripisuje posredovanju in vega izmenjavi pravilnika (Code of Pharmaceutical Jarmila Potomkova iz ^e{ke je po
zdravstvene in biomedicinske informacije
Marketing). Osnovna pravila za informira-
kako je razvoj informacijskih tehno
pri razvoju kakovostnih zdravstvenih nje preko sisteinterneta
so naslednja: {iril upo{tevati dostop do zdravstvenih info
mov {irom sveta.
je treba, komu je informacija namenjena vzpodbudil in organizacijo novega u~ne
Dejstvo, da je pravica do zdravja jo pravilno poveza- oblikovati. Informacije grama za na stro- podro~ju medicinskega kn
na s pravico do informacije, poznajo kovno v javnost SZO so obi~ajno za{~itene ~arstva z geslom. za permanentno izobra`evan
`e dalj ~asa, zato so tudi na svoji Kolikor spletni se le strani da, je potrebno upo{tevati dicinskih urav- knji`ni~arjev in zdravst
zgradili virtualno elektronsko navanje knji`nico v vsaki dr`avi, ki ji je lavcev. informacija na-
(LINK - The WHO’s library and informamenjena. Primer dostopa do strokovnih Rachel in- Whittlestone z univerze
127
V
januar 2001 O ISIS

128
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
minghamu je predstavila projekt u~enja na
daljavo, ki je namenjen izpopolnjevanju
knji`ni~arjev na podro~ju zdravstvenega
varstva, podprtega z dokazi. V programu je
poudarek na preiskovanju baz podatkov,
kriti~ni oceni in ve{~inah usposabljanja.
Prihodnost
Josephine Marshall z In{tituta za medicinske
raziskave v Melbournu je spregovorila
o finan~nem poro~ilu o medicinskih ra-
Rafael Kap{
ziskavah v Avstraliji in priporo~ilih za podvojitev
investicij v to podro~je. Poudarila je
Slovensko zdru`enje za intenzivno obliki mepredavanj,
vsi udele`enci simp
vpliv poro~ila na razvoj vizije za zagotavljadicino
je ponovno organiziralo so vsako- naknadno po po{ti dobili tudi tisk
nje kakovostnega zdravstvenega varstva, meletni
jesenski mednarodni simpozij ziji obeh iz modulov, ki sta bila predst
dicinskih informacijskih slu`b in vklju~eva-
intenzivne medicine, ki je potekal V od 1. 13. modulu do PACT-a smo udele`enci
nje knij`nic v ta proces.
15. septembra 2000 v Festivalni simpozija dvorani nasli{ali
sodoben pregled dia
Paul Chiang iz Nacionalnih zdravstvenih
Bledu. Za intenziviste in vse zdravnike, nih in terapevtskih ki se postopkov pri nev
in{titutov na Tajvanu je predstavil vizijo, ka-
med svojim delom sre~ujejo s kriti~no mi, v 2. bol- modulu pa so nam predavatelji
tere cilj je integracija doma~ih medicinskih
nim ~lovekom, je to osrednji strokovni stavili do- sodoben koncept sedacije v in
raziskovalnih virov. Pri tem sodeluje 15 megodek
leta, ki poteka v Sloveniji. nih Prav enotah. zaradi Oba modula sta prikazala
dicinskih fakultet, kar omogo~a povezova-
tega smo tudi letos, poleg doma~ih, binsko povabili najnovej{a stali{~a in zanesl
nje knji`ni~nih virov, osebja in sredstev v
{tevilne svetovno priznane strokovnjake, ko trdimo, kida
v Evropi o teh temah {e
kooperativni model in pospe{evanje dosto-
so prena{ali svoje znanje in izku{nje predavano k nam. na tako sodoben in hkrati
pa do medicinskih informacij.
Poleg 7 tujih in 19 doma~ih predavateljev in kratek se na~in. Glede na ugoden odzi
Betsy L. Humphreys je predstavila stra-
je simpozija udele`ilo 94 zdravnikov. sklenili, da bomo tudi v bodo~e na si
tegijo ameri{ke Nacionalne knji`nice za me-
Popoldan pred za~etkom simpozija ju predstavljali smo
module PACT-a.
dicino (National Library of Medicine, NLM)
posvetili nekaterim poglavjem iz fiziologije
Govorili smo {e o akutnih kardiolo
za 21. stoletje pri organizaciji in ohranjanju
in patofiziologije plju~nega edema, problemih disfunkpri
kriti~no bolnih ljudeh
digitalnega univerzuma. NLM ima vodilno
cije miokarda ob sepsi, akutne katerih ishemije poglavjih in iz urgentne medici
vlogo pri razvoju prakti~nih strategij za or-
popu{~anja srca ob zvi{ani minutni zanimivih prostor- primerih iz prakse pri odra
ganizacijo in vzdr`evanje dostopa do eleknini
ter fokalni cerebralni ishemiji. otrocih.
tronskih biomedicinskih in zdravstvenih in-
Evropsko zdru`enje za intenzivno V medi- sklopu simpozija smo ponovno org
formacij visoke kakovosti. Sem sodi tudi racino
(ESICM) je izdelalo multidisciplinarni
nizirali tudi celodnevni izobra`eval
ziskovanje razli~nih mo`nosti za hitro elek-
program za “izobra`evanje na daljavo” za medicinske iz in- tehnike v intenzivnih e
tronsko publiciranje rezultatov raziskav.
tenzivne medicine - PACT (Patient-Centred
Simpozija se je udele`ilo preko 150 m
Naslednji mednarodni kongres medicin-
Acute Care Training). Namen tega skih u~nega sester in zdravstvenih tehnikov
skega knij`ni~arstva bo potekal pod pokro-
programa je poenotenje u~enja in intenzivnih znanja v oddelkov po Sloveniji.
viteljstvom organizacij PAHO, BIREME in
Evropi, obenem pa tudi priprava na Simpozij izpit izsmo
popestrili s koristnim
SZO v Sao Paolu leta 2005. Q
intenzivne medicine na nacionalni kovnimi (v okviru in poslovnimi dogovori, prij
novih programov specializacije) ali mi ve~eri evropski s kramljanjem starih in
ravni (Evropska diploma iz intenzivne znancev meter
prijateljev. Q
dicine). ESICM zagotavlja kakovost
na najvi{ji mo`ni ravni in ga
priporo~a vsem intenzivistom.
Tudi IO SZIM se pridru`uje temu
mnenju in mo~no priporo~a PACT
kot temeljni u~ni pripomo~ek v intenzivnih
enotah. Zasnovan je v
obliki 43 modulov, s katerimi bo
zajeta vsebina intenzivne medicine
v celoti. Na voljo sta elektronski
in tiskani obliki. Vse informacije so
na voljo pri IO SZIM.
Na Bledu je bil PACT v okviru
9. simpozija prvi~ predstavljen v
ISIS O januar 2001
Deveti mednarodni
simpozij iz intenzivne
medicine

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
1. mariborsko sre~anje zdravnikov
dru`inske medicine
Suzana @idanik
Jesenski dnevi so `e tradicionalno bogati
z zdravni{kimi strokovnimi prireditvami.
Letos se jim je kot novost pridru`ilo
izobra`evanje zdravnikov splo{ne/dru`inske
medicine, ki je bilo od 17. do 18. novembra
v Mariboru. Organizatorji tega izobra`evanja
smo bili zdravniki splo{ne/dru`inske
medicine Zdravstvenega doma dr. Adolfa
Drolca v Mariboru, skupaj s kolegi iz Katedre
za dru`insko medicino Medicinske fakultete
v Ljubljani in Zdru`enja zdravnikov
splo{ne/dru`inske medicine Slovenskega
zdravni{kega dru{tva.
Zamisel za to strokovno sre~anje se je porodila
februarja letos, ko nas je bilo nekaj
zdravnikov splo{ne/dru`inske medicine iz
mariborskega zdravstvenega doma na podiplomskem
te~aju kirurgije v Ljubljani. Glavna
pobudnika sre~anja sta bila doc. dr. Igor
Delovno predsedstvo, z leve proti desni: doc. dr. Jo`e Bala`ic, dr. med., prof. dr.
[vab, dr. med., predstojnik Katedre za dru-
Jo{ko Osredkar, mag. farm., Ksenija Tu{ek Bunc, dr.med. (Foto: S. Ban)
`insko medicino in asist. mag. Janko ..................................................................................................
Kersnik,
dr. med., predsednik Zdru`enja zdravnikov
splo{ne/dru`inske medicine, s katerima dru`inske smo medicine. Laboratorijska njendiagno- pregledu nekaterih najpogoste
se o svoji zamisli pogovarjali v leto{njem stika predstavlja maju pri vsakodnevnem rabljanih klini~- laboratorijskih preiskav
na sre~anju delovnih skupin v osnovnem nem delu pomemben pripomo~ek. V zad- Finan~no sta organizacijo velik
zdravstvu v Ljubljani. Resnici na njih ljubo letih mo- smo na tem podro~ju pri~e podprli {tevil- dve podjetji. Zavarovalnica
ram zapisati, da je bila ideja o nim na{em novostim sre~a- in spremembam. Zdravniki nam je brezpla~no odstopila v upora
nju takrat v maju {e zelo nezrela, na primarnem na{i dogo- nivoju zdravstvenega predavalnico. varstva Ostale stro{ke, med
vori o njem pa so bili predvsem odraslih glasno raz- se pri predpisovanju laboratorijskih
naj omenim zlasti natis zbornika p
glabljanje, da moramo postati zdravniki preiskav splo- sre~ujemo z ve~ dejavniki: predavanj, natis vabil in ra~unaln
{ne/dru`inske medicine vzhodno od QTrojan potreba po razjasnitvi in potrditvi jekcije diag- predavanj, pa je poravnala
strokovno bolj dejavni. Ko pa je doc. noze, dr. oskrbi Igor in presejanju, nana farmacevtska tovarna Krka iz
[vab, dr. med., sre~anje delovnih skupin Q strokovne v os- doktrine,
mesta. Sodelovanje Krke je bilo v
novnem zdravstvu zaklju~il z mislijo, Q eti~ne da dileme se ob opravljanju kot preiskav, podpora zdravstvenemu izobra`e
jeseni sre~amo v Mariboru nam ni preostalo Q nejasna delitev dela med primarnim saj so in nam pomagali tudi strokovno
drugega, kot da se soo~imo s strokovnim sekundarnim iz- nivojem zdravstvenega ralno. Organizatorke smo zato iskr
zivom.
varstva,
le`ne Mojci Prah Klemen~i~, mag. f
Kmalu smo oblikovali temo sre~anja Q povrnitev in stro{kov za preiskave, dela pri Krki kot vodja promocije
povsem feministi~ni organizacijski Q `elje odbor pacientov.
ekipi strokovnih sodelavcev v Ma
(Stanislava Ban, dr. med., Darja Omenjene Belec, dr. vsebine smo oblikovali (Katarina v na- Bajec, dr. med., in Mar
med., Zora Bojc, dr. med., Mojca slove Prah predavanj Kle- in jih vsebinsko njak, razdelili mag. farm.). na
men~i~, mag. farm., Majda Masten, dva ve~ja dr. sklopa. Prvi del 17. novembra V ~asu, je ko je potekalo na{e sre~a
med., in Suzana @idanik, dr. med.), govoril ki se o laboratorijski je
diagnostiki v Sloveniji bolj naskupno
kar deset razli
dela lotil z veliko dobre volje splo{no in zagnanosti. z vidika razli~nih strokovnjakov
kovnih izobra`evanj za zdravnike,
Tema strokovnega sre~anja je bila (zdravnik aktual- - klinik, specialist medicinske bili v organizacijskem bio-
odboru zelo
na strokovna problematika - laboratorijska
kemije, mikrobiologije, deontolog, bre ekono- udele`be kolegov iz prav vseh
diagnostika v ambulanti zdravnika mist). splo{ne/ Drugi del 18. novembra je Slovenije. bil name- Kon~no {tevilo registri
129
V
januar 2001 O ISIS

130
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
le`encev je preseglo {tevilo 160. ti, kaj pravzaprav sodi v sklop vanjem temeljnih o laboratorijskih la-
preiskavah
Z uvodnim predavanjem na temo pomen boratorijskih testov. Najpogostej{e novni mikro- zdravstveni dejavnosti, slu{ate
laboratorijske diagnostike za zdravnika biolo{ke dru- preiskave v ambulanti vnel zdravnika Franc [uta, dr. med. Kot dru`
`inske medicine je strokovni del dru`inske pri~el doc. medicine je zelo sistemati~no zdravnik in zasebnik je v svoji ambulan
dr. Igor [vab, dr. med. Poudaril za je, vsakdanjo da ob- klini~no prakso uporabno to{njem letu vzpostavil priro~ni labo
stajajo tako kot nasploh v dru`inski raz~lenil medi- Andrej Golle, dr. med. zato O najpo- je najprej na{tel stro{ke za la
cini velike razlike v pogostosti gostej{ihpredpisova- serolo{kih preiskavah sko v ambulanti opremo. V nadaljevanju je izpos
nja laboratorijskih preiskav, ki zdravnika nikakor dru`inske ne medicine je problem pripravi- vrednotenja laboratorijskih
smejo biti nadomestilo za anamnezo, la zanimivo kli- predavanje Karmen Dreo, tev. Z dr. izra~uni, ki jih je v skladu z
ni~ni pregled in razgovor s pacientom. med. Priprava O pacienta na laboratorijske
strokovno doktrino pripravil za popu
dejavnikih, ki vplivajo na odlo~itev preiskave zdravje
bila tema Marka Rude`a, svojih dipl. opredeljenih pacientov, je dok
nika dru`inske medicine za laboratorijsko
ing. kem., ki je v zelo iskrivem lahko slogu porabi opo- vse t. i. laboratorijsk
diagnostiko, sem spregovorila avtorica zoril, da pri-je
zbiranje vzorcev za samo preiskavo za oskrbo bolnikov diabetikov i
~ujo~ega besedila. Sledil je sklop (urin, predavanj blato) v razli~ne doma~e pertonikov.
posodice in
specialistov klini~ne biokemije. stekleni~ke Janja Po- strokovna napaka, kar Logi~no pa se {e nadaljevanje je predstavlja
lanec, dr. med., dr. sci., je govorila vedno rado o kon- dogaja, prav tako kot davanje neupo-z
naslovom Ekonomski pogled
troli kakovosti v zasebnem laboratoriju, {tevanje Sa- pravilnega zaporedja opravljanje odvzema laboratorijskih preiskav
bina Nabernik, prof. biol., o vplivu vzorcev dejav- (pacient odda → blato urin → kri). ~a ZZZS Sladjane Jelisav~i~, univ. di
nikov predanaliti~ne faze na variabilnost
Sklop dopoldanskih predavanj v petek Prikazala 17. je sedanjo ureditev pla~
rezultatov laboratorijskih preiskav, novembra prof. je zaklju~il z deontolo{ko stro{kov temo: za laboratorijske preiskav
dr. Jo{ko Osredkar, mag. farm., dileme svetnik zdravnikov pa dru`inske medicine bostmi pri in prednostmi in nakazala nove
o laboratorijski tehnologiji, odlo~anju metodah inza
laboratorijsko diagnostiko ne re{itve -na~rtovanja
in pla~evanja
opremi sodobnega laboratorija v eti~ni osnovvidik
nekaterih preiskav, torijskih komunikastoritev.
O laboratorijskih
nem zdravstvu. Vsebina njihovih cija predavanj s pacientom o potrebnosti in vah smiselno- v preventivni medicini, zlasti s
nas je opozorila, kako pomembno sti je njiho- preiskav, doc. dr. Jo`e Bala`ic, ja preventive dr. med. sr~no-`ilnih bolezni, j
vo delo, da dobimo v ambulanto kakovost-
Spomnil nas je, da veljajo tudi no na spregovorila podro~ju asist. Mateja Bulc, d
ne in uporabne rezultate laboratorijskih laboratorijske te- medicine za zdravnike Zaklju~ni dok- predavanji v popoldanskem
stov. V nadaljevanju je predstavila: trinarna pregled na~ela, pravni predpisi prvega ter eti~ne dne sta bili s podro~ja medici
temeljnih laboratorijskih testov: norme, urinskih, po katerih smo v svojem odlo~anju
prometa in {porta. Maja Rebernik Vel
hematolo{kih, koprolo{kih in biokemi~nih,
sicer samostojni, vendar kazensko, med., moral- je predstavila laboratorijske
Senada [abovi~, dr. med., in opozorila no ter materialno na odgovorni. ve v medicini dela (urinske, hematolo
dilemo, da ne moremo natan~no opredeli- V popoldanskem delu je s svojim biokemi~ne), preda- Milenka Drozg Borko,
med., pa laboratorijske preiskave pri
tivnih pregledih zaposlenih (mikrobio
preiskave).
Pozno popoldan je bil na programu {
telitski simpozij v organizaciji Krke
bole~ina v kri`u. To bolezensko slik
prakti~no vsakodnevno sre~ujemo v sv
ambulantah, so predstavili revmatolo
ortoped, algologinja in zdravnik sp
dru`inske medicine. Simpozij je pove
prof. dr. Jo`e Drinovec, dr. med., ki
govoril tudi o medicinskih in dru`ben
dikih bole~ine v kri`u. Kljub pozni u
lodnevnemu poslu{anju predavanj so u
le`enci v `ivahni razpravi ob koncu
zija dokazali, da je bila tema simpo
brodo{la in dobro izbrana. Dan smo za
~ili ob dobri kapljici in hrani v Vina
v sredi{~u Maribora. Del 2,5 km dol
spleta hodnikov vinske kleti smo tud
hodili in u`ivali v zanimivi razlagi
njegovi pridelavi in kulturi u`ivanja
pa izmenjali marsikatero osebno izku{
Dru`abni del - ogled Vinagove kleti in poku{ina vin (Foto: S. Ban)
okrepili kolegialne vezi.
..................................................................................................
Drugi dan v soboto so bile na prog
ISIS O januar 2001

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
bolj klini~no obarvane teme. Prvo ~ili predava- natan~no ob uri po zastavljenem ~i - progra- kolege iz vrst zdravnikov sp
nje z naslovom Pospe{ena sedimentacija mu. Ob eri- zaklju~ku nas je predsednik `inske Zdru- medicine. Urnik izobra`eva
trocitov je bila tema prim. Petra `enja Borina, zdravnikov dr. splo{ne/dru`inske voljo medi- na spletnih straneh http:/ na naslo
med., ki je zelo natan~no in sistemati~no
cine asist. mag. Janko Kersnik, dr. /www.drmed.org med., sez- in ~aka, da si ga o
razlo`il uporabnost te zelo raz{irjene nanil z novimi prei- dejavnostmi Zdru`enja Organizatorji v pri- pa po uspelem strok
skave. Uporabnost dolo~anja proteinov hodnjih mesecih. Pred nami je bogat sre~anju urnik`e
razmi{ljamo o naslednj
akutne faze je skrbno predstavila u~nih Zora delavnic Bojc, in drugih strokovnih ga radi izobra- pripravili leta 2002, in
dr. med., prvi predavanj sklop pa je s `evanj, temo ki kli~e k sodelovanju tudi mo, nove da se mo- ponovno snidemo v Maribo Q
najpogostej{e hematolo{ke preiskave zaklju-
~ila Tatjana Grmek , , , , , Zemlji~ dr. med. Njeni
slikoviti primeri so jasno pokazali, katere
bolnike moramo zdraviti zdravniki splo{ne/
dru`inske medicine, katere pa moramo napotiti
k specialistu hematologu. Barbara Kova~
Kova~i~, dr. med., nas je v svojem predavanju
z naslovom Patolo{ki urin in funkcijske
preiskave ledvic spomnila zlasti na koli~ino
koristnih podatkov, ki nam jih poka-
`e preprosta preiskava urina s testnim listi-
~em. Kako nam pri diagnostiki patolo{kih
stanj pomagajo jetrni testi, alkalna fosfataza,
amilaza in lipaza, je spregovorila Alenka
Se{ek Bri{ki, mag. farm. Pomen tumorskih
markerjev za dolo~anje diagnoze, prognoze,
ocene stadija, odlo~anje o na~inu zdravljenja
in presejanje rakavih bolezni nam je
predstavila Irena Lukas, dr. med. Asist. Mateja
Bulc, dr. med., je v nadaljevanju predavala
o laboratorijski diagnostiki pri hipertoniku
in bolniku s kroni~nim sr~nim popu{~anjem,
Franci Be~an, dr. med., pa o laboratorijski
diagnostiki pri bolniku z benigno
hiperplazijo in rakom prostate. Paleto
imunolo{kih testov in njihov pomen Slu{atelji nam je pozorno spremljajo vsebino predavanj. (Foto: S. Ban)
..................................................................................................
prikazal prim. asist. mag. Artur Pahor, dr.
med., in nas opozoril, da so vsi imunolo{ki
testi nizko specifi~ni in da je za diagnozo revmatolo{kih
bolezni najva`nej{a klini~na slika.
Laboratorijsko diagnostiko pri bolniku
s sladkorno boleznijo je predstavil asist. mag.
Janko Kersnik, dr. med., in jo opredelil kot
klju~ni element pri ugotavljanju, potrjevanju
in spremljanju sladkorne bolezni. Alenka
Aleksejev, dr. med., je predavala o laboratorijski
diagnostiki pri bolniku s hiperlipidemijo,
preiskavi, ki jo v povezavi z epidemijo
bolezni srca in o`ilja ~edalje pogo- ERRATA CORRIGE
steje naro~amo. Smernice za laboratorijsko
diagnostiko pri bolniku z boleznijo Pri {~itnice objavi prispevka Druga zdravljenja, evropska je pravilno:
Konferenca poz-
je natan~no predstavil Zvonko [alda, konferenca dr. o raku dojke (Isis, dravlja leto napredek IX, v zdravljenju, ki
med. Zadnje predavanje je imela Polona {tevilka Vo- 12/ december 2000), krojeno je pri{- vsaki posamezni bolnici. (o
bovnik Grobelnik, dr.med., ki je spregovolo
do neljube napake, ki je spremenila ba: mi{ljena smi- je bolnica z rakom do
rila o laboratorijski diagnostiki sel pri stavka. bolniku
ne bolni{nica, kot je objavljeno).
Q
z osteoporozo.
Na strani 113, kjer je objavljen prevod
Sre~anje se je razen skrbno pripravljenih
Bruseljske izjave v sklopu o Prikrojevanju Uredni{tvo
tem odlikovalo tudi po veliki to~nosti predavateljev,
tako da smo s predavanji zaklju-
131
januar 2001 O ISIS

132
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Ko jesen mehko postelje z listjem nova. po
psihotropnih snovi, povi{an krvni pr
kostanjevem drevoredu pred begunj- Teolog Vinko Poto~nik je skozi sladkorna zgodo- bolezen in debelost. Ovi
sko gra{~ino, se gostoljubno vinskoodpreperspektivo opisal du{evno zdravljenje in tele- somatskih zapletov pa je
jo vrata s povabilom na strokovno sno sre~anje. z religioznega vidika. Temelje~ tudi na v stranskih pre- u~inkih zdravil in
Od 27. do 28. oktobra 2000 je v Psihiatri~ni
pri~anju, da je ~lovek ustvarjen sodelovanju po bo`ji po- bolnika. Vse to ka`e na
bolni{nici Begunje potekalo `e osmi~. dobi in To- podobnosti, religija ves bo ~as po predstav- oblikovanju specifi~nih prevent
krat so se zdravnikom splo{ne in lja dru`inske ~loveka kot celoto, kot skrivnost programov in za kotskupino
psihoti~nih boln
medicine, psihiatrom in psihologom vrednoto pridru-in
tako kr{~anska antropologija Metka Klevi{ar s je razmi{ljala o vpl
`ili {e kolegi internisti. svojim pogledom pomembno vpliva lesne k ve~ji bolezni na du{evno zdravje. Ime
Obojesmerna povezanost telesnih ~love~nosti.
in du-
lezen {e ne pomeni biti bolan. Boleze
{evnih dogajanj je ena izmed osnovnih Jani Osojnik iz- je predstavil telesno trebno in upo{tevati, du- zdr`ati, obvladati
hodi{~ medicine. @al pa ostaja ta {evno holisti~na s stali{~a kitajske tradicionalne cesu zdravljenja medi- naj bi bolnik in z
misel prepogosto le v teoriji. Izziv cine. sre~anja Telesno in du{evno sta nelo~ljivo sodelovala pokot
partnerja, zdravnik se
je bil prav v {iritvi pogleda, bogatenju vezana, brez znanj, enega ni drugega, vendar niku tudi nista vedno znova u~i. ^e zdraviti
izmenjavi izku{enj z namenom prevajanja edini in najpomembnej{i sestavini ni ~love{ke- storiti vse, da bolnik do zadnjega
teorije v prakso in uporabo raz{irjenih ga bitja. znanj Tradicionalna kitajska kovostno, medicina potem na svoj na~in zdravij
pri na{em delu z bolniki. hkrati obravnava du{evno, snovno, ki energij- kakor koli prihajajo v stik z boln
Pozdravne besede direktorja bolni{nice sko, dedno Ja- in dru`beno bivanjsko tem sfero obstaja in nevarnost prena{anja svoji
neza Romiha so prav pesni{ko vabile njihove k ve~je- medsebojne vplive. hov na bolnika, zato so {e kako pomem
mu sodelovanju med sicer razli~nimi Du{an stroka- Sket je v predavanju o patofizio-
zdravnikove reakcije in potrebno delo
mi, ki pa imajo vendar isti vzvi{eni lo{kih cilj- osnovah obrav- psihosomatske bolezni ^lovekov pred- odnos do bolezni je odvisen o
nava ~loveka v vseh plasteh njegove stavil biti. razli~ne kanale delovanja govih psihe preteklih na telo. izku{enj, od izku{nje
^udovito zvo~no kuliso sta z ubranima Ob hormonskem sistemu in delovanju ne, od av- odnosa, ki ga do bolezni prina{
glasovoma in liri~no izraznostjo tonomnega ustvarila `iv~evja na pomenu pridobiva dru`ine in tudi od religioznosti.
umetnika Klarisa Jovanovi~ in Veno tudi Dolenc. psihoimunologija. Predstavil Marga je reakci- Kocmur je prikazala hipohondr
V uvodnih predavanjih so trije jostrokov- organizma na stres in vpliv ne kroni~nega motnje oz. stanja. V obravnavo le
njaki vsak iz svojega zornega kota psihosocialnega prikazali stresa kot pomembnega vpleta terapevtova bojazen, da bi spr
odnos med du{evnim in telesnim. faktorja tveganja za aterosklerozo. kak{no resno telesno motnjo. Za bolni
Psihiatrinja Martina Tomori je Andrej razmi{- @mitek je predaval o telesnem je bolj kot laj{anje simptomov pomem
ljala o psihiatriji z du{o in telesom. zdravju Usklaje- oseb z du{evnimi motnjami. njihova Kljubsama
diagnosti~na obravnava.
nost med du{o in telesom vpliva temu, na vsa da poso
se pogoji `ivljenja in pohondri~nega zdravljenja bolnika, ki zelo potr
dro~ja ~lovekovega `ivljenja, zato du{evnih je holisti~- bolnikov mo~no izbolj{ali, prav je odnos umr- s terapevtom, naj bi vodil
ni pristop do ~loveka edini smiseln ljivost in dol- v primerjavi s splo{no populacijo nik splo{ne {emedicine.
Bolj kot samo
goro~no u~inkovit. Dotaknila se vedno je pomem- vi{ja. Nekatere ovire za prepoznava-
ljenje je pomembna skrb, obiski pri
bnega vpra{anja o nujni senzitivnosti nje telesnih zdrav- bolezni so tudi slab{i niku socialni naj bodo staredni,
pogostost naj
nika pri prepoznavanju du{evnih tus, stisk. slab{a Kri- presoja, ni`ja motivacija, zdravnik. druga~- Pomembna je razlaga simptom
ti~no je razmi{ljala o mo`nem umiku ne vrednote, pred manj{a sposobnost komunici- zdravnikova prisotnost in pozornost.
potrebnim poglobljenim psihoterapevtskim ranja, slab{a predelava informacij viru in psihiatri~nega slab{a zdravljenja je p
znanjem v zdravljenje zgolj s farmakolo{ki-
uvidevnost bolnikov z du{evnimi motnjami.
bno, da hipohondrija lahko zakriva d
mi sredstvi.Vse bolj postaja pomembno S strani zdravstva so problemati~ni psihi~ne razdrob- motnje, potrebna je zelo pre
vklju~evanje psihoterapevtskega ljenost, pristopazna~ilnosti
obravnave komorbidno-
na raba psihotropnih zdravil, bolj pr
tudi pri obravnavi somatske patologije. sti in kontratransferne Pri
reakcije. na~in Somatske je psihoterapevtski pristop, us
pristopu k bolniku je potrebno prito`be upo{tevati so pri du{evnih bolnikih kognitivna mnogo- terapija.
novej{a spoznanja sodobne znanosti krat in podcenjene. jih Dejavniki tveganja Iz so svojih slab- bogatih izku{enj je Metk
vgrajevati v `e uveljavljena. Nujna {e prehrambene je spo{t- in higienske navade, vi{ar skrom- odkrila pogled na odnos med zdr
ljivost do starih znanj in radovednost na fizi~na zadejavnost,
intenzivnej{e kom in u`ivanje umirajo~im bolnikom. Tu je {e
ISIS O januar 2001
Na sti~i{~ih psihiatrije in
interne medicine
Melita Pretnar Silvester

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
pomembno, da zdravnik deluje kot njestrokov- psihi~nih motenj pri koronarnem nistbol- s strokovno delovno skupino,
njak in ~lovek obenem. Pomembno niku je spo- z uporabo vedenjsko kognitivne naj bi tera- sodeloval tudi psiholog oz.
{tovati tako `ivljenje kot tudi pije. smrt. Pomen Upo{tepsihoterapevtske
obravnave fizioterapevt te- in profesor telesne
vali naj bi potrebe in pri~akovanja melji umirajo- na ugotovitvah, da je intenzivnost Da{a Troha bo- je pripravila prisp
~ega bolnika glede ohranjanja ~lovekovega
le~ine bolj odvisna od izra`enosti problematiki jeze in te- prekomerne telesne t
dostojanstva, bli`ine, odlo~anja snobe o sebi kot laj{a- pa od same stenoze koronarne kroni~nih ar- psihiatri~nih bolnikih.
nja bole~ine. Osvetlila je delo in terije. na~ela Za Hos- obvladovanje stresa so pomembni tudi tu so potako
neugoden `ivljenj
pica v konkretni pomo~i umirajo~im membni: in njipostavitev
realnih ciljev, jemanje poiskati psihotropnih zdravil kot t
hovim svojcem. Poudarila je pomen prednostne dela v naloge, hiteti po~asi, du{evna zmanj{e- motnja. Povi{ana telesna
delovni skupini, dela prostovoljcev, vatispremi- perfekcionizem, uporaba relaksacijskih
teh bolnikih vpliva na pojav kroni
njanja odnosa do smrti v vseh plasteh tehnik, dru`- porazdelitev nalog, jasno lezni, izra`anje vpliva na sodelovanje bol
be in pomo~ zdravstvenemu osebju svojih pri tem. `elja in potreb, prositi zdravljenju in nuditi po- in kakovost njegovega
Moto dru{tva je sprejemati smrt mo~, kot narav- znati re~i ne, pohvaliti sebe Debelost in druge, ni samoumevni stranski u~i
no dogajanje in dodajati `ivljenje dajati dnevom, in sprejemati kritike. tipsihoti~ne terapije, zato je potr
ne dni `ivljenju.
Rok Tav~ar in Mojca Dernov{ek sta nava pred- le-te. Za uspe{nega se ob mo`
Delovno predsedstvo - Andrej @mitek stavila intudi
zelo prakti~no uporaben makolo{kem prispe- pristopu izkazuje pred
Janez Romih sta zaklju~ila prvi dan vek sre~anja o uporabi psihotropnih zdravil vedenjsko pri bolkognitivni
pristop, v p
s povabilom na ve~erjo ob ciganski nikih glasbi z razli~nimi v internisti~nimi vzdr`evanja obolenji. primerne telesne te`e
grad Podvin.
Natan~neje sta prikazala varna, membno manj varna sodelovanje prav vsega oseb
Drugi dan sre~anja pa sta delovno in taktirko kontraindicirana zdravila pri Vzporedno boleznih so bili ob predavanjih
v rokah dr`ala Andrej @mitek in Irena srca in Keber. o`ilja - akutnem miokardnem stavljeni infark- tudi posterji na temo po
Andrej Maru{i~ in Dejan Maru{i~ tu, sta popu{~anju pri- srca, angini pektoris, telesnih mot- bolezni in du{evnih moten
pravila prispevek o osebnostnih njah potezah ritma, in pri boleznih jeter in pa pri za ledvi~ni razpravo na voljo njihovi av
vedenjskih vzorcih kot dejavniku odpovedi.
tveganja za
Predavanja so odmevala tudi v zan
koronarno bolezen. Raziskave ka`ejo, Bo{tjan da jeSalobir
je pripravil slikovit strokovnih, priprakti~nih,
kriti~nih,
~ustvena neuravnove{enost oz. nevroticizem
kaz motenj v delovanju {~itnice osebno in motenj obarvanih v diskusijah. Ves ~
zelo pomemben dejavnik tveganja delovanju za nasta- ostalih `lez z notranjim nja izlo~anjem se je kot rde~a nit vlekla mis
nek koronarne bolezni. Ta spoznanja s poudarkom vpli- na psihi~nih vidikih. membno Opisal je jeraz{irjanje
znanj in sod
vajo tudi na vsebino preventivnih latentno, progra- manifestno in avtoimunsko med hiper- strokami ter strokovnjaki s ci
mov. Predstavljen je bil program tireozoKoronarin njihove nevropsihiatri~ne kakovostne, manife- celostne obravnave bol
nega kluba. V prihodnje pa bi bile stacije potrebne ter omenil apati~no obliko Mislim, hipertireo- da so ob koncu najve~ja p
{tudije, ki bi natan~neje razlo`ile ze. Prav tudi tako me- je opisal latentno in zahvala manifestno organizatorjem besede,
hanizme vpliva psiholo{kih dejavnikov hipotireozo. na Ugotavljajo, da dodajanje sli{ala trijod- med udele`enci, da je stro
nastanek koronarne bolezni. tironina pospe{i u~inek zdravljenja ~anje z antide- v Begunjah tudi tokrat odlik
Andej Maru{i~ je posebej obravnaval presivi, {eki
prej ni bilo uspe{no. soka Opredelil strokovna je raven, da sledi izz
problematiko depresije in koronarne na~ine bolez- delovanja litija na {~itnico. da je vzdu{je resni~no prijetno in
ni. Ugotovljeno je, da je depresivnost Maja neod- Ravnik Oblak je predavala vedno o slad- z veseljem in pri~akovanjem r
visni dejavnik tveganja za razvoj korni koronarne bolezni in psihi~nih motnjah. ~ajo. @e soo-
Q
bolezni in umrljivosti za miokardnim ~enje z in- diagnozo sladkorna bolezen povzro~i
farktom. Ta spoznanja pomembno vplivajo pri bolniku ve~ji ali manj{i stres. Obvladova-
na vse ve~je uveljavljanje liaison-psihiatrije
nje bolezni je mo~no odvisno od same dife-
na podro~ju kardiologije. renciranosti bolnika, velik vpliv pa ima tudi
Zlata Kralj je osvetlila psihi~ne socialno dejavnike okolje. Psihosocialna klasifikacija
pri rehabilitaciji bolnikov po miokardnem
raz{irja klasi~no klasifikacijo {e dva tipa slad-
infarktu. Poudarila je pomen zgodnjega korne bolezni ob- - v tip 3 sodijo pomembni svojci
dobja celostne rehabilitacije bolnikov bolnika, v potip
4 pa vse osebe, ki se ukvarjajo z
akutnem miokardnem infarktu. Visoka bolniki s sladkorno boleznijo.
raven anksioznosti se pri bolnikih Jo`ica pojavlja Sento~nik je predstavila debelost
ob sprejemu v bolni{nico in ob kot odpustu, psihi~no in telesno motnjo. Na debelost
prav tako pa tudi pri njihovih vse svojcih. bolj gledamo Na kot na kroni~no bolezen.
delazmo`nost teh bolnikov bolj vpliva Predavala njije
o patogenezi debelosti, vplivih
hovo psihi~no kot telesno stanje, biolo{kega k bolj{estaranja
na debelost, apetitu in
mu du{evnemu izidu pa lahko najbolj regulaciji pri- hranjenja. V populaciji ugotavljajo
pomore zgodnji za~etek psiholo{ke pri pomo~i 70 do 80 odstotkih prekomerno prehra-
in dru`insko ali partnersko svetovanje. njenih ljudi motnje prehranjevanja, pri 20
Dragica Resman je izredno prepri~ljivo
do 30 odstotkih pa motnje hranjenja. Zdrav-
na konkretnem primeru prikazala ljenjezdravlje- debelosti naj bi vodil specialist inter-
133
januar 2001 O ISIS

134
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
IX. ^ele{nikovi dnevi
predstavljen
imunski sistem
~loveka, pomembnost
@eljko Jakeli~
imunskega sistema
ter na~ini delovanja
le tega.
Katedra za maksilofacialno in praksi. oralno
Poudarjen je po-
kirurgijo je od 1. do 2. decembra Predstavljeni 2000 so bili parenteralni premen pasivne in
organizirala tradicionalne nosljivi^ele{ni- virusi, s katerimi se sre~ujemo pri aktivne imunizakove
dneve, posve~ene akademiku vsakdanjem prof. dr. delu. Predavatelji so izpocije
ter indikacije
F. ^ele{niku (1911-1973), ustanovitelju stavili problematiko in
oku`be z virusom
in kontraindika-
prvemu predstojniku klinike. Predavanja HIV-1 in so HIV-2, z virusom hepatitisa B
cije cepljenja.
bila namenjena zobozdravnikom in in medi- C. Stomatologi, oralni in maksilofa-
Sledili sta {e
cinskim sestram. Glede na tematiko cialni - oku`- kirurgi so izpostavljeni tem predavanji oku`bam, o pomembnosti ~istih in n
ba - so letos k sodelovanju povabili zato strokov- so predavatelji opozorili vanih na pomem- rok ter higiensko vzdr`evanje
njake z In{tituta za mikrobiologijo bnost in preventive.
imu-
mentov in prostorov.
nologijo z namenom, da bi na interdiscipli-
V naslednjem predavanju je bil predstav- V nadaljevanju seminarja, ki je pot
naren na~in prikazali oku`be, ki ljen se bolnik najpo- s sifilisom v zobozdravstveni soboto, so or- bila predavanja koncipiran
gosteje pojavljajo, vzroke za njihov dinaciji. nastanek, Orisan je bil prenos oku`be, da so poslu{alci klini~- v kratkem dobili vp
ter posledice oku`b in njihovo zdravljenje.
na slika bolezni, na~ini diagnosticiranja patogenezo tre- odontogenih oku`b, v na~
V nagovoru se je predstojnica Katedre poneme palidum za ter diferencialna zdravljenja diagno- odontogenih oku`b, v antib
maksilofacialno in oralno kirurgijo stika. ozrla na
no profilakso pri zobozdravstvenih po
pomembnost in potek ^ele{nikovih dnevov ^eprav incidenca tuberkuloze v Sloveni- Poudarek je bil na za~etku zdravl
od samega za~etka do danes. Poudarila ji upada, je poje
zaradi njene pomembnosti odontogenih sle- oku`b (pomembnost praviln
membnost ^ele{nikovih dnevov v izobrazbi dilo predavanje o tej bolezni. Poudarek diagnostike, pre- pravilno in pravo~asno
mladih strokovnjakov ter pionirjev davanj (prof. je M. bil na anamnezi, na~inu ljenje, {irjenja, smiselnost antibioti~ne tera
Jurca, prof. Z. @ajdela), ki so klini~ni za~eli z sliki, ideja- diagnostiki, na razlike preventivnih med preventivno in kurativno
mi o organiziranju te~ajev. ukrepih in terapiji.
rabo antibiotikov).
Tematika je bila o~itno zelo zanimiva, Vznemirljiva kar problematika, vezana Sledila na so predavanja o akutnem od
je bilo razvidno tudi iz {tevila bolezen prisotnih. norih ^u- krav (Creutzfeldt-Jakobova
togenem vnetju, klini~ni sliki, tera
dovito je bilo pogledati v predavalnico, bolezen), ki je jeprivabila
k raziskavam nevarnosti veliko{irjenja
odontogenega vne
bila polna do zadnjega sede`a. {tevilo strokovnjakov bivalstva. in pre Nasosednje
anatomske strukture, ki so
Prvi dan so strokovnjaki z In{tituta slednja za predavanja mi- so bila zato povezanosti vezana na s pomembnimi anatomskim
krobiologijo in imunologijo predstavili problematiko ne- CJB. Predavatelj je strukturami poudaril (sinus cavernosus, medi
kaj zanimivih tem, s katerimi se zna~ilnost zobozdravs- prionov, njihove strukture num) zelo (Stannevarna.
tveni delavci pogosto sre~ujejo ley v vsakdanji Prusiner je za odkritje prionov Osteomielitis leta 1997 kot posledica odontog
dobil Nobelovoga
vnetja je bila v preteklosti zelo
nagrado za me- bolezen. Prikazane so bile vrste ost
dicino) ter mo`- tisa, na~ini, mo`nosti in uspehi zdra
nosti prenosa inKorni~ni
preriapikalni parodontit
mo`nosti njihobila
naslednja tema predavanja. Prika
ve eradiacije. bili primeri uspe{nega endodontsk
Da bi se izogzdravljenja
ter na~ini in uspehi kir
nili nalezljivim zdravljenja, ki so ovrednoteni v raz
boleznim, ki so nih nalogah.
bile v~asih zelo V zborniku, ki smo ga dobili udele
pogoste in ki ^ele{nikovih so
dnevov, so opisane nov
mo~no prizadelediagnostiki
in pri zdravljenju odont
prebivalstvo, se oku`b, je priporo~ena literatura na konc
treba preventiv- kega poglavja, ter nadaljnji napot
no cepiti. Za zdravljenju. ne-
Zbornik je dober repeti
katere nalezljive ga sleherni zobozdravnik lahko uporab
bolezni je ceplje- vsakdanjem delu.
nje obvezno. Napotki, ki smo jih dobili, so vse
Foto: Amadej Lah
V naslednjemkoristni
in jih je treba preudarno u
.......................................................................
predavanju jeljati.
Q
ISIS O januar 2001

Alojz Ihan:
Deset bo`jih zapovedi
Alojz Ihan, izredni profesor na medicinski
fakulteti v Ljubljani, svojim kolegom in {ir{i
slovenski kulturni javnosti `e dolgo ni znan le
kot medicinec, temve~ tudi kot prefinjen in ~ute~
pesnik, zadnje obdobje pa tudi kot prozaist.
V knjigi “Deset bo`jih zapovedi” so zbrani
njegovi eseji, ki se ukvarjajo predvsem z razmerjem
med ~love{ko dru`bo in ~lovekovim telesom.
Ter z boleznijo, ki je mnogokrat odraz
napetosti in neskladnosti med zahtevami
dru`be in zakonitostmi telesa. Eseji se za~enjajo
z analizo desetih bo`jih zapovedi kot najbolj
koncentriranega zakonika na{e civilizacije.
Deset bo`jih zapovedi vzpostavlja temeljne
`ivljenjske okvire, brez katerih ~love{ke
skupnosti znotraj na{e civilizacije - od dru`ine
do dr`ave - ne morejo trajneje pre`iveti.
Sistemati~na kr{itev `ivljenjskih okvirov “deset
bo`jih zapovedi” skoraj nujno ogrozi katero
koli ~love{ko skupnost, s tem pa tudi ~loveka,
ki nujno potrebuje skupnost za svoj obstoj.
Osrednji del knjige - Hipokratove sanje -
povzema teze poglavitnih knjig utemeljitelja
sodobne racionalne medicine - Hipokrata (o
fiziologiji, o telesnih ravnovesjih, o bolezenskih
simptomih, o zdravljenju in prepre~evanju bolezni)
in jih primerja s sodobnimi medicinski-
Hipokratove sanje
135
ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU
mi pojmovanji, ki jih je prinesel razvoj
znanstvene medicine. Za Hipokrata je bila bolezen
tisto telesno neravnovesje, ki se samodejno
ve~ ne more uravnati v obmo~je zdravega
delovanja, ~utenja, odzivanja. Pri ~emer vzro-
kov za neravnovesje najve~krat spl
go~e opredeliti kot zgolj telesnih
in duhovnih ali dru`benih, kajti ~
je, ki obsega vse omenjene dimenzi
del knjige skozi srednjeve{ko kate
nih grehov opisuje tipi~ne zdrse ~l
nostnih ravnovesij, ki imajo pogost
v napetostih med posameznikom in
skupnostjo, posledice pa se pravil
tudi kot telesne motnje - npr. mot
nja, krvnega tlaka, imunske zmo`no
nosti, ~ustvene motnje, ki vodijo v
brezvoljnost, agresivnost in nasiln
jenost. Alojz Ihan v svojih esejih
vzpostavlja povezave med zakonitost
~aji dru`benega `ivljenja in med p
kovim telesnim zdravjem oziroma bo
Vmes pa je seveda ~lovek in njegov
ki odlo~ilno vpliva na to, v katero
ja ali bolezni - se bo razvil odnos
skim” redom, ki ga vzpostavlja ~lo
nost in med najintimnej{o svojino ~
sameznika - njegovim telesom.
Tukaj je iz njegove najnovej{e kn
tisnjeno prvo poglavje iz osrednje
ge: Hipokratove sanje - eseji, kn
KODA, [tudentska zalo`ba 2000. Q
jasno, pa tudi ~e ne - navsezadnje
doma z zahodnega dela Krete, neda
Chanie, in o njegovi intuiciji za
nje nisem mogel dvomiti.
“Salute!” sem mu pritegnil v slo
O stari in novi medicini
srebanjem rde~ega vina in {e bolj trenutku. z omeh~a- “^eprav smo zdravniki p
nim pogledom z gostilni{ke terase, konkurenca prislo- bogovom in njihovim nak
“Vso energijo proizvedejo naklju~ja, njene na ki strmo jih monrealsko pobo~je. jem.” Globo-
kaoti~no trosijo bogovi. @ivljenje ko spodaj nima last- so migetajo~e lu~i Palerma “Nikakor!” kipele je o`ivel profesor in
ne energije in organizem je le ~utilo med temno za skalnato na- gmoto Monte Pelegri- cami hlastno zajel topel sicilijans
klju~ja, ki jih mora ob~uteno slediti na in skozi Monte ~as. Castellaccia na levi je ter kljukast Monte nos in je bil s svojo v
Pajki in mu{ice morajo iz bo`anskih Grifoneja drobti- na desni, med hribovjem nano pa pojavo je nasploh zna~ilen pred
nic sestavljati svoje zgodbe, trta svetloba svoje, mesta Sicili- `arela {e dale~ prek gorskih robov Kre~anov, pri- ki so izrazito p
janci svoje, Grki svoje. To je `ivljenjski stani{~a nad nagon, Tirensko morje. svojo delavnost, premo`nost, kulti
ki mu je treba radostno slediti, brez Ne vem, njega ali vseje
profesor Mitakis in razumel smu~arske ve{~ine, po ~emer se
zbledi in uplahne kot izpraznjena moj vre~a.” rimajo~i se poskus v italijan{~ini, razlikujejo vseod
malih, ju`nja{kih,
“Il vino senza colore, il corpo kakor senza pa cuo- je dvignil kozarec ter dostojanstve-
non{alantnih Kre~anov, ki so mend
re!” sem pritrjeval profesorju no Mitakisu nazdravil na mestu in vsemu svetu me{anega, pod orientalskega izvora. “N
na~in, ki se je skladal z najinim nama. u`iva{kim Zato sem sklepal, da mu je Hipokrat bilo vse z otoka Kos je pred dva t
V
januar 2001 O ISIS

136
Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U
sto leti opisal, kje je mesto narave, pokrat kje ozdravil mesto makedonskega kralja, niti vzrok, ki je ki je povzro~il neravnove
medicine in kje mesto bogov. Njemu bil je bolestno bilo zaljubljen v ljubico ve~ini svojega primerov o~eta potem narava sama vrn
`e vse jasno, mi pa bomo potrebovali in bi {e umrl pet- od koprnenja, ~e ne bi ko~ine Hipokrat v stanje ravnovesja in zdravja
sto let, da pridemo do istega.” odkril vzrok te`av in seveda tudi jih predlagal primerih pa zdravnik pospe{i vrn
“To je tisti nauk,” sem se spomnil u~inkovito davne- re{itev. Zanimive so naravno tudi pripo- ravnovesje tako, da s terapev
ga izpita iz zgodovine medicine, vedi “ki o trdi, Hipokratovih da sanjah, ki jih postopkom je po vr- bolniku odvzame odve~ne tek
je skrivnost zdravja v me{anju in nitviravnoves- na otok Kos razlagal svojim ~ine sinovom.” ali pa mu doda manjkajo~e, dokl
ju telesnih teko~in. Vem, da je na “Ampak medicin- dva tiso~ petsto let!” ne mi vzpostavijo ni {lo v mehanizmi naravnega ra
skih zabavah to me{anje in iskanje glavo. ravno-
vesja. “Natura sanat, medicus curat -
vesja marsikdo grdo pla~al.” “Za nas Grke ni to ni~ posebnega.” nik zdravi, narava ozdravi!” Opisana
“Kot sem rekel,” se ni dal motiti Odgovor moj gr{se
mi je najprej zdel kratova nekoliko zdravilna doktrina je tudi da
ki profesor, “bogovi kaoti~no ponujajo samov{e~en, ener- ampak potem sem pomislil vsem sodobna, na le nekdanja poimenovan
gijo, ~lovek pa mora imeti ob~utek neverjetne za izbi- koli~ine sijajne gr{ke telesnih keramike, teko~in je treba preimenova
ranje tistega, kar ga uravnovesi. ki Za~etek so jo izdelovali bo- v Hipokratovem na{nje ~asu izraze in (na primer v raztopino
lezni je vedno v pokvarjenem ob~utku jo je {e zadanes
mogo~e videti povsod onega po hormona Sre- ali presnovka). Osnov
pravo mero in prave potrebe, zato dozemlju.neravno- In na vse radostne, `ivopisne princip mo- dana{nje (alopatske) medicine
vesje, teko~ine se zvrtin~ijo, skalijo zaike in in notranje sledi poslikave tedanjih {e vedno pala~, skladen s hipokrati~nim na~
bolezen. Naloga zdravnika je, da pa umiri na igra~kaste uni- skulpture doma~ih “contraria `ivali incontrariis
curantur” (nas
~ujo~e vrtince, naloga bolnika, sploh da najde na vso in tedanjo industrijo zdravimo suvenirjev z nasprotjem) - to je medici
zbistri svoj lastni ob~utek, vse in ostalo simbolnih opravi darilc za `enske in sku{a otroke. dodati, Te kar organizmu manjka, a
narava.”
drobnarije so tako prepri~ljive, vzeti, da ~lovek kar organizmu {koduje.
“To vino je res nenavadno bistro,” pred njimi sem ostrmi bolj kot pred najmogo~- Seveda pa je zanimivo, da je z vid
pripomnil po tehtnem razmisleku. nej{im sveti{~em. Za graditev velikanskega
na{njega medicinskega znanja Hipokrat
“Hipokratov o~e Heraklid je bil templja zdravnik namre~ zadostuje `e en sam misel mo~an pravilna samo v svojem najbolj
v sveti{~u na otoku Kos,” je po dalj{em in premo`en ~asu tiran, za izdelavo sto {nem tiso~ principu ra- - da imajo bolezni svo
ponosno povedal profesor. “Tam se dostnih je Hipotro{nikov.
Razcvet atenske ravne demo- vzroke, ki jih je mogo~e odstr
pokrat nau~il stare, magi~ne medicine, kracije,pofilozofije (Sokrat), dramatike s tem povrniti (So- zdravje. Konkretne izp
tem se je odlo~il, da jo zavr`e foklej) - mislim in maradostnega
potro{ni{tva Hipokratove sovpada medicine - in za uspeh z
gijo, amulete, molitve - in se za~ne s ~asom ukvarjati Hipokrata in njegovo odlo~itvijo,
ljenja so pomembne prav te - pa je v
z druga~no medicino, ki se da logi~no da zdravnik ute- lahko razume bolezen ma kot `e zdavnaj ne- povozil ~as. Hipokrat j
meljiti. Njegova nova medicina je ravnovesje natan~no telesnih sestavin, ne darjal pa kot nesmisel po- tega, da zdravnik i{
popisovala bolezenske znake, iskala sledico je vzro- bo`anskih ali magi~nih vplivov. bolezni pri bogovih, danes pa se ne z
ke bolezenskih neravnovesij v podnebju, Seveda se mi je takoj zazdelo kaj nenavadno bolj smiselne in uporabne Hipokr
lastnostih tal in vode, neustrezni zanimivo hrani, in piprivla~no,
da na otoku razlage Kosu, o pretakanju osnovnih telesn
ja~i, `ivljenjskih navadah. Legenda nedale~ pravi, od da tur{ke obale, `ivijo ko~in Hipokratovi (tj. krvi, sluzi, rumenega in ~
je Hipokrat za`gal vse medicinske potomci spise v in Asbi
se bilo mimogrede mogo~e ~a) in od- o nastanku bolezni, kadar je p
klepijevem hramu, kjer je bil zdravnik peljati njegov tja in govoriti z njimi nih in znotraj teko~in nji- preve~ ali premalo. Hip
o~e. Postal je potujo~i zdravnik, hovih ni izklju~e- pripovedi loviti ob~utek, zdravnik ki ga je imel se je od svojih magi~no usm
no, da ga je v to prisililo njegovo ustanovitelj uporni{tvodana{nje
medicine takrat, nih zdravni{kih ko je prednikov v praksi ra
proti stari medicini. Zdravil je po zavrgel Gr~iji, staro, Egip- magi~no medicino. val Da mu mnogo primanj,
kot bi to najbr` sam
tu, Mali Aziji in Libiji in s~asoma tem ni postal bilo sla- lahko, pri~ajo njegovi navsezadnje znani spi- se je od njih nau~il os
ven, bil je zdravnik takratnih si, vladarjev v katerih in je ogor~eno napadel zdravni{kih dotedanjo ve{~in tistega ~asa (npr
kon~no se je kot slaven zdravnik vrnil v magijo na otok usmerjeno medicino (na ~i primer pri porodih, v oskrbe ran, uporabe z
Kos in imel potomce, ki so bili tudi spisu zdravniki “O stari medicini” in {e bolj nih zeli{~). “O sveti Hipokratove teoreti~ne
in nadaljevali njegovo medicinsko bolezni”), {olo. Ne- ki jo je prakticiral bolezenskih njegov o~e in procesov so v skladu z d
kateri {e zdaj `ivijo na otoku.” brez dvoma tudi Hipokrat v mlaj{ih gr{ke letih. filozofske V misli sicer zvenele
“Hipokratovi potomci?” priznam, teh da spisih me Hipokrat obto`uje magi~ne in logi~no, zdrav- vendar niso bile kaj bist
je presenetilo.
nike, da zdravijo brez prave logike, dokazljive, brez pozkot
so bile predpostavke
“Otok ni velik,” se profesorju navanja ni zdelo vzrokov ni~ in mehanizmov bolezni, ne medicine. Ene in druge pa so bile
posebnega, “nekaj deset tiso~ du{, povsem ljudje na slepo. so
na{njega stali{~a, kot re~eno, napa~n
se poznali, `iveli brez velikih pretresov V nasprotju in sez
njimi je Hipokrat torej trdil, {lo da samo za medicinsko teorijo
litev, imeli so svoje vino, ribe, zdravnikova olive in tudi naloga ni moliti, ampak so, bi pred- Hipokrat lahko ostal v okvirih
~as za pripovedovanje zgodb, zato vsem znajo opazovati {e {kodljive vplive (podnebne,
ne medicine, ne da bi to znatno ovira
danes veliko povedati o najslavnej{em prehrambene, ~lo- socialne), ki enostransko
govo zdravni{ko u~inkovitost.
veku, ki je `ivel na otoku. Sam poznam zmotijo pre- ob~utljivo ravnote`je telesnih Ampak sokov. v bistvu spora med staro in n
cej zgodb, ker sem ve~krat tam na Ko medicin- zdravnik analiti~no prepozna medicino dinamiko br`kone niso bila le “strok
skih kongresih. Na primer tisto, bolezenskega kako je Hi- procesa, mora najprej nesoglasja. odstra- Magi~na medicina je {la
ISIS O januar 2001

Zdravstveni dom Izola objavlja prosto delovno mesto
zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa
za nedolo~en ~as, s polnim delovnim ~asom.
Pogoji:
Q kon~ana medicinska fakulteta,
Q specializacija iz medicine dela, prometa in {porta,
Q veljavna licenca Zdravni{ke zbornice Slovenije,
Q znanje slovenskega jezika,
Q vozni{ki izpit kategorije B.
Nastop dela po dogovoru.
Kandidati naslovijo vloge na:
Zdravstveni dom Izola, Kadrovska slu`ba, Dantejeva 1, 6310 Izola.
Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U
kratu v nos {e bolj zato, ker je spremenjeni onemogo~aladuh
tistega ~asa, ko mogo~e se je predvideti, raz- kaj odstopanje
konkurenco in odkrito tekmovalnost cvetela med gr{ka kultura, razvoj demokracije pre~ja pomeni pa za posameznikovo te
zdravniki. V spisu “O sveti bolezni” je pozornost je Hi- obrnil na zadovoljevanje ravnovesje po- - razen kadar gre za vel
pokrat magi~nim zdravnikom predvsem treb posameznika. In samozavestni panja. Hipo-
o~ital, da uporabljajo boga kot krat varno je za{~i- tudi v tem dru`abnem dogajanju In stvari ver- postanejo {e bolj kompl
to, ~e jim ne uspe. “^e bolnik jetno ozdravi, zaslutil si svojo zdravni{ko misli, prilo`nost. da se ravnovesja v rasti in
zdravniki lastijo zasluge za njegovo Pri tem ozdra- se seveda takoj postavi posameznih vpra{anje, vrst celic in tkiv, pa
vitev, ~e ne ozdravi, pa bolnikovo ki mu smrt tudi prisodobna
medicina {e go zdale~ bolj ni kompleksna ravnovesja, ki
pi{ejo Bo`ji volji.” Hipokrat je kos. namesto Kako tega pri posamezniku opredeliti stavljajo sta- na ravni delovanja intel
samozavestno zahteval, naj se pri njezdravlje- zdravega, stabilnega ravnovesja? lesnih Vpra- sistemov, kot sta `iv~evje
nju opusti izgovarjanje na voljo {anje bogov, je ker {e mnogo te`je danes, ko sistem. vemo, Oba da sistema sprejemata in
bo le tako mogo~e razlo~iti slabe ravnovesje zdravnikev
telesu ne vzpostavljajo jeta samo informacije, {ti- napa~no delovanje
od dobrih, po drugi strani pa tiste, ri glavne ki se telesne uk- teko~ine, kot vadno je menil ne ka`e Hi- v prevelikem ali prem
varjajo s pravimi, vsakdanjimi problemi pokrat (tj. lju- kri, sluz, rumeni, ~rni delovanju, `ol~), ampak am- v napa~ni odlo~it
di, od tistih, ki z magijo in bogom pak ustvarjajo
gre `e pri analizi telesnih raztopin lahko za za organizem ne- {e kako usodna
navidezne probleme, da bi jih potem kaj sto navimerljivih
in {e ve~ (za zdaj) strezna nemerlji- “odlo~itev” imunskega sist
dezno re{evali. V zahtevah po prakti~ni, vih parametrov. ra- Vsakemu posameznemu ko na primer povzro~i smrt zaradi
cionalni in mno`icam namenjeni medicini parametru je mogo~e izmeriti in ti~nega izra~unati {oka po piku ~ebele, neust
pa lahko poleg Hipokratove osebnostne povpre~no in vrednost v populaciji, lo~itev ampak `iv~evja z pa je nasploh ede
profesionalne samozavesti zaznamo vidika tudi poameznikovega zdravja pogosto stej{ih nivzrokov
~love{kih katastro Q
Zasebna zobna ambulanta
išče prijetnega sodelavca
za najem ambulante v
popoldanskem času,
z možnostjo kasnejšega
odkupa.
Informacije dobite na
tel.: 01 20 05 120.
137
januar 2001 OISIS

138
S KNJIŽNE POLICE
Hanna morala biti izpu{~ena, se je v s
ni{ki sobi obesila.
Neverjetna zgodba. Najprej sem jo
bral v angle{kem prevodu. A do `ivega
pri{la {ele potem, ko sem prebral iz
Izjemno lep jezik, nekak{na mirna pri
ki spominja na nem{~ino H. Hesseja ter
Diogenes Verlag, Zürich 1995.
zorilo na povezave, na katere doslej
{e nikoli pomislil. Ena tak{nih povez
Marjan Korda{
{i takole:
Za Michaela ni bilo pomembno, da Ha
ni razkril tistega, kar bi moral zamo
Zgodba:
V bistvu je Hanna odbirala tiste, je ki bilo jih pomembno, je po- da je zamol~al tist
{iljala v smrt v plinski celici. ji Na moral procesu razkriti. se
Ko je bil Michael Berg star 15 je let, izkazalo, je po da je Hanna med tabori{~niki
Ko sem bral drugi~, sem si v romanu
naklju~ju spoznal 36 let staro Hanno, imela svoje spre- ljubljence, praviloma na~il {ibke pomembne in odstavke. Nekatere s
vodnico na cestni `eleznici. Potem ne`ne. ko je Zanje z njoje
zelo skrbela in jim prevedel: dobavlja-
spal, se je vanjo zaljubil, pa ~etudi la bolj{o ni nikoli hrano. In venomer, vsak Zakaj? ve~er so Zakaj ji nam vse tisto, kar je
dognal, kaj Hanna ~uti do njega. njeni Njuno zaporniki ve~- morali brati. Dokler bilo lepo, jih ni v spominu postane krhko za
letno razmerje je potekalo v obliki poslala vsakod- v smrt.
je skrivalo odvratne resnice? Zakaj
nevnih obiskov pri njej, vsak obisk Med pa procesom po ne- je Hanna priznala, uma`e da je spomin na sre~na leta zakona,
navadnem ritualu: najprej je on napisala njej na glas poro~ilo o po`aru v neki izka`e, cerkvi, da je v eden od zakoncev vsa ta
bral nem{ko klasi~no literaturo, kateri nato sta so zaprti se tabori{~niki skoraj ljubimca? vsi zgo- Mar zato, ker v tak{nem pol
oprhala, ljubila in le`ala v postelji reli. Zato ter se je po- postala glavna obto`enka. ni mogo~e biti sre~en? Pa kljub temu
govarjala. ^etudi jo je mnogo spra{eval Michael oje
nekega dne po rekonstrukciji
krat bil drugi zakonec sre~en! V~asih
njeni preteklosti, ni izvedel ni~esar. vseh dogodkov ^util je, in dejstev nenadoma min ugoto- sre~i nezvest celo, ~e je bil bo
da nimata skupnega sveta; Hanna vil, je v da svo- je Hanna nepismena. A Hanna nec. je Mar svojo je sre~a resni~na le, ~e je v
jem `ivljenju dala Michaelu le tisti nepismenost del svovse
svoje `ivljenje skrivala. se lahko kon~a Ver- vse tisto, kar je bilo
jega `ivljenja, ki ga je hotela jetno dati. je Zavedal zato pristopila se k SS. Zato z bole~ino, postala paz- nezavedno in neprepoznan
je, da je njuno razmerje neenakopravno, nica v koncentracijskem da
tabori{~u. kaj Po pa vojni je bolj nezavedno in neprepo
ji je podrejen, kljub temu pa je je bil dobila sre~en. slu`bo V pri cestni `eleznici kot je in bole~ina? ko bi
{oli je postal uspe{en u~enec ter morala v odnosu napredovati do in bi njena nepismenost Ljubil sem jo. Nisem je le ljubil,
so{olcev in kasneje do so{olk bolj pri{la samoza- na dan, je slu`bo odpovedala sem jo in izbral. Mic- Poskusil sem si govori
vesten. In na Hanno se je tako navezal, haelu izginila da se spred o~i. krat, ko sem Hanno izbral, nisem ved
je nasproti njej v~asih ~util izdajalca. Ker je bila Pa ne nepismena, bi na procesu ~esar, zlah- kar je storila. Poskusil sem
zato, “ker ni razkril tistega, kar ka dokazala, bi moral za- da ni napisala tistega tako poro~ila.
lahko izgovoril s tak{nim stanj
mol~ati, temve~ zato, ker je zamol~al A raje je tisto, sprejela krivi~no obto`bo, dol`nosti, kot da v bi katerem otroci ljubijo s
kar bi ji moral razkriti.” priznala svojo nepismenost. {e. Vendar je ljubezen do star{ev ed
A nekega dne je Hanna brez sledu In izginila. tako je bila obsojena na dosmrtno bezen, je~o. za katero nismo odgovorni.
Michael jo je nekaj ~asa iskal, V a letih brez us- po procesu je Michael Berg Takrat diplosem
spet Odisejo bral ; prvi~ sem
peha. V njegovem `ivljenju se je miral pojavila in postal vr- jurist. Poro~il jo se v je {oli in in imel jo v spominu ohranil kot
zel, ki je ni moglo izpolniti ni~ otroka, ve~. Tudi a zaradi no- vrzeli v njem, o ki vrnitvi je ni mogla domov. Vendar to ni zgodba
bena `enska ne, zakaj nobena ni izpolniti bila tak{na nobena `enska, se je kmalu nitvi. lo~il. Kako In bi lahko Grki, ki so vede
in nobena ni di{ala kot Hanna. takrat je zaradi nespe~nosti spet gre za~el dvakrat brati stopiti v isto reko, vero
^ez mnogo let se je Michael kot {tudent na glas, pra- najprej Homerjevo Odisejo. Bral jonitev
domov? Odisej se ni vrnil, da b
va iz {tudijskih razlogov udele`il je sodnega za Hanno, pro- zgodbo posnel na trak temve~ in da po- bi spet od{el. Odiseja je z
cesa proti skupini `ensk, nekdanjih slal ~lanic v njen SS, zapor. Tako je nadaljeval gibanju, nekaj ki ima cilj, in ki je hkrati
paznic v nekem manj{em koncentracijskem, let in Hanni po{iljal posnetke uspe{na mojstrovin in zaman.
delovnem tabori{~u v bli`ini Krakova. nem{ke literature. ^ez {tiri leta je In od ko nje sem do- za~el pisati, sem ji bral
Med njimi je Michael uzrl tudi bil Hanno. prvo pismo. Dokaz, da se je Po~akal v zaporu sem, da sem svoj rokopis najp
Kot paznica je v letih 1943 do 1945 kon~no oprav- nau~ila pisati. Michael rekoval ji ni odgo- in potem predelal v tipkopis
ljala isto delo kot njene sodelavke varjal in s soob- pismi, temve~ s posnetki bil svojega ob~utek, bra- da sem ga dokon~al. Pri
to`enke: odbirala je tiste tabori{~nike, nja na kasetah. ki za- In ko je dobil obvestilo, sem opazoval, da ali se ujema z ob~utko
radi iz~rpanosti niso mogli ve~ bo delati. Hanna Te verjetno je pomilo{~ena, jo se je ni, - zdaj sem {e vedno lahko vse skupaj
poslala v uni~evalno tabori{~e Auschwitz, `e starko - v prvi~ obiskal. Priskrbel krat predelal ji je sta- in prek starega naredil
plinsko celico in v zameno od tam novanje dobila in vse drugo, kar bi ji snetek. olaj{alo A `iv- tega nisem po~el rad. Z br
enako {tevilo {e dela zmo`nih tabori{~nikov.
ljenje v svobodi. A v no~i pred jutrom, Hanni sem ko hotel bi rokopis dokon~ati. Ha
ISIS O januar 2001
Bernhard Schlink:
Der Vorleser 1

S K N J I Ž N E P O L I C E
je postala instanca, za katero sem nica do v skraj- koncentracijskem tabori{~u? meljitve Zato da za domnevo, da bi tisto,
nosti napel vse svoje mo~i, vso svojo bi skrila ustvar- svojo nepismenost? Zgodba meni, o da ~loje
dobro za ~loveka, imelo
jalnost, vso svojo kriti~no fantazijo. veku, ki [ele svojo po- temeljno napako popravlja `o od tistega, z kar ~lovek sam meni,
tem sem lahko rokopis poslal zalo`niku. vedno novimi napakami?
dobro.”
Sporo~ilo knjige?
In kaj je resnica o Michaelu? “Tudi takrat ne, ~e bi to ~lovek
Kar zadeva nacizem, bom tu opisal Sporo~ilo le spo- o ~lovekovi sre~i na lo?” eni ter njero~ilo
o pogubnosti ~lovekovega konformizgovi
svobodi in dostojanstvu na drugi Zmajal stra- je z glavo. “Ne govoriva
ma: ^e se konformist znajde v zlo~inskem
ni. V zvezi s tem se mi zdi pomembno temve~ pre- o dostojanstvu in svobodi.
sistemu, nujno postane zlo~inec. vesti odlomek, ko je Michael vpra{al mladostnik o~eta, si poznal razliko. Prav
Michael pi{e o Hanni (in se od ali resnice ima pravico o sodnika opozoriti, potola`ilo, da Han- ~e je mati imela vedno
njej oddaljuje), ob tem pa spoznava na taji sebe svojo (in nepismenost: “Bralec” je mojstrska pripoved
se resnici o sebi pribli`uje). Da se Ko ~lovek je govoril, lah- je segel dale~ ~loveka, nazaj. Pou~il ki veruje, da svoboden in
ko pribli`a resnici o sebi le prek me je so~loveka? o osebi, svobodi in dostojanstvu, tven ~lovek o ~lone
more biti sre~en.
Da ~lovek nikoli ne more spoznati veku resnice kot subjektu o ter o tem, da se da sre~a ga ne sme izklju~uje svobodo in dost
so~loveku?
preoblikovati v objekt. “Mar se O ne stiski spomi~loveka,
ki se ni dokopa
Kaj je ali kaj ni resnica o Hanni? nja{ ve~, kako te je `e kot otroka nja, razjarilo,
da je sre~a istovetna s spozn
Je bila Hanna vojni zlo~inec? “Ali ko je bi mama Han- bolje od tebe vedela, kaj Michael je doje
bil v Hanno morda zalj
na mene, svojega malega prile`nika, bro tako zate? kot @e to, kako dale~ smemo a je tu ni iti (nikoli) pri ljubil. Morda je
ostale poslala v plinsko celico, otrocih, ko bi se je meresni~en
problem. Je pevala filozofski neodraslost (nedoraslost) o
naveli~ala? In je preprosto izginila problem, zato, a filozofija ker se ne meni radi za njene otroke. nepismenosti. Zato ni mo
tega pri meni ni mogla storiti?” Prepustila se je vpra{al jih je pedagogiki, kjer jeti so resnice, pa kaj da ga je Hanna zapu
Michael. Ali pa je bilo prav nasprotno: slabo spravljeni. Bila Filozofija je mogel na otroke sprejeti po- resnice o nedoseglj
je so~utja poln ~lovek in storila zabila,” je vse, se da mi bije
nasmehnil, “pozabila snice o za njej. ved-
Q
tabori{~nikom olaj{ala `ivljenje. no, A ne zakaj, le v~asih, za tako kot jaz na vas.”
bo`jo voljo, je leta 1943 pustila “Vendar...”
civilno slu`-
1Slovenski prevod z naslovom Bralecbo
izšel v za~etku p
bo in se prijavila v SS? Zakaj je “A postala pri odraslih paz- ne vidim prav nobene hodnjega ute- leta pri Cankarjevi Moderni zalo`bi klasiki v zbirki
ZLATA OBREZA
Ali smo Slovenci res neumni?
Branko Zakotnik
V
`ivljenju sem bil vedno ponosen, da imeli da priponke z oznako dr`ave smo izvora) ravno takrat bili v Sloveniji m
sem Slovenec. V ~asu svojega se osnov- je predstavil, povedal nekaj bitko lepega za o registracijo svoji takih prepara
no{olskega {olanja v tujini de`eli mi ni bilo in na kratko prikazal, katera sem, da zdravila do registracije verjetno n
nikoli nerodno, da sem Slovenec, so ~eprav v praksi so na voljo za zdravljenje Danes raka. vsi vemo, Ko kako bistven prispe
me posku{ali so{olci (predvsem tisti smo vsi iz zaklju~ili ka- svoje prikaze, oblika je eden zdravljenja od za bolnike z bol
pitalisti~nih dr`av) postaviti takrat predstavnikov na svojeevropskega
zdru`enja pa za {ok. inter- Predavatelj je pokazal {e
mesto za `elezno zaveso, vendar jim nisti~no to ni onkologijo us- prikazal, katera jo. Joj zdravila groza, na njej je bila pri
pelo. Nikoli nisem imel ob~utka, za da zdravljenje bi bili raka so registrirana nija po kot evrop- edina dr`ava, ki je imela
Slovenci neumni, celo obratno. Ker skih sem dr`avah, bil prikazal je porabo ran morfija taxol na (izredno drag citostatik
kasneje v gimnaziji dober ali prav prebivalca dober, sem (Slovenci med zadnjimi gistriran v Evropi!), 30. 6. 1994), ne pa morfi
bil do dogodka, ki bi ga rad opisal, s poudarkom prepri- na morfinskih preparatih rat s po~asnim po- spro{~anjem (pri nas
~an, da smo narod genijev (~e sem ~asnim jih `e spro{~anjem jaz kot merilom adekvatne ran 28. 6. 1996). Predavatelj se je
vse po vrsti poslal v kozji rog, kontrole kaj bi {ele bole~ine na- pri bolnikih z meni rakom. in O~it- me na pol v {ali s prizvokom
pravili moji so{olci odli~njaki!). no je bilo, da velika ve~ina vzhodnoevropskih
nja vpra{al: “How can you be so stu
Leta 1996 sem se kot slovenski dr`av predstav- tega preparata nima registriranega, bom prevajal. med Vendar vam zagotavlj
nik evropskega zdru`enja za internisti~no
njimi tudi Slovenija. To se nikomur sem ni v trenutku zdelo izgubil vsaj liter te
onkologijo udele`il sestanka s predstavniki
ni~ posebnega, saj smo pa~ vzhodnoevrop-
znojnice, postal rde~, se potegnil
ostalih evropskih dr`av. Vsak (vsi ska smo dr`ava. seve- Tudi mene to ni presenetilo, kolikor je saj bilo mogo~e in pri~el hi
139
V
januar 2001 O ISIS

140
Z L A T A O B R E Z A
na priponki Slovenija (na mojo nesre~o je bil tisk vsem izjemoma jasno u~inkovitostjo, odpo-
ki ravnokar prihaja na svet
ren). Vsi ostali kolegi v dvorani so se z izrazom pa pomilovanja morfinski preparat in lastnes
po~asnim spro{~anjem preko ko
ga nacionalnega ponosa obrnili proti meni. kovit in v~asih edini mo`en prakti~en na~in zdravljen
Znoj se je po~asi posu{il (ostal pa je neprijeten svetu vonj), registriran nekako sem `e skoraj deset let (obli` v ZDA re
pozabil na to poni`anje saj sem mislil, da se kaj V takega prihodnosti ne more lahko po- pri~akujemo {e tretje poglavje
noviti. Na ta dogodek, ki ga ne bom pozabil nikoli najstletna v `ivljenju, zgodovina sem registracije zdravil za laj{anje
se ponovno zelo `ivo spomnil na predstavitvi protibole~inskega niji”, kajti potrebno ob- bo registrirati {e peroralni mo
li`a s po~asnim spro{~anjem oktobra letos v Linhartovi hitrim dvorani spro{~anjem Can- za zdravljenje prebijajo~e bole
karjevega doma. Udele`ilo se ga je veliko {tevilo hrough zdravnikov, pain), preda- ki je tudi bistven element u~inkovite
vatelji so bili strokovnjaki iz Slovenije in tujine. zdravljenja Po iz~rpnih bole~ine. nekajurnih
predavanjih na preprosto vpra{anje iz publike, Bojim kako se, da lahko je odgovor na vpra{anje v naslovu jasen
zdravnik ta preparat predpi{e, niso znali odgovoriti. podobnem Situacija sestanku je predstavnikov bila evropskega zdru`enja za
zelo neprijetna. Kasneje sem od predstavnice izvedel, no onkologijo, da preparata kot do sem ga navedel zgoraj, bom prosil (
predstavitve {e niso uspeli registrirati. Izgleda, ja~o) da se kolega bo zgodovina iz Romunije, po- da zamenjava priponki (za vs
novila, prej bo registriran kak{en izredno drag preparat Bo`je poslanstvo s {e ne poje
laj{ati bole~ino! Q
Bravo! Za nama je zelo velika sprememba. Iz krat enonadstropne
sva {e kar zdrava. Vesela sva, da sva si upala i
hi{e sva se pri mojih 70. in mo`evih 75. letih najinih preselila letih. v novi
blok na robu slovenske prestolnice. Dru`inski Zdravni{ko zdravnik nama mnenje: Ob~udujem zakonca, ki sta bila
je dejal, da sva “frajerja”. In res. Ideja za selitev na napraviti se nama tako je porodila veliko `ivljenjsko spremembo, kot
kar na hitro, ko sva sli{ala od znancev podoben sta primer. {e dokaj In {e zdrava, v kak- sta to zmogla. Spremembe v sta
{ni notici v ~asopisu so povedali, kako delajo to te`je, v tujini. kot v Hi{a mlaj{ih je bila letih. Potrebuje{ jih, da ne ra
za naju ~isto prevelika, pa {e ~udovit vrt in vrtno moglosti hi{ico in je staranju, imela. Pre- ki gre seveda v vsakem ~loveku
tehtala sva: na{i nasledniki se za bivanje v na{em `elimo domu napraviti niso mogli spremembo, si moramo poiskati nove
odlo~iti. @ivijo ca. 500 km dale~ in ne ka`e, da primer: bi se vrnili. za~eti moram Nekaj druga~e let `iveti. Zbolel sem zato
sva upala, da bodo na stara leta skrbeli za naju, prav a `al razmi{ljal ni tako. ali Ker delal. sva Tudi posledice mojega te`
ugotovila, da tega ne zmoreva ve~, sva na{la {e ka`ejo bolj{o v lokacijo, mojih boleznih blizu ali v nezadovoljstvu s samim
na{e hi{ice, v {e bolj urbanem naselju z vsemi dodatki: samega sebe mestni je zelo avto- pomembno pri iskanju novih `ivlje
bus, vse trgovine, banka ipd. so kar v pritli~ju Ko hi{e. si starej{i, Nekatere ima{ infrave~inoma
`e lep dom, navajen s
strukture naselja pa bodo {e dogradili. Midva sva preskrbljene se med prvimi otroke. vse- @ivljenjska mo~ pa ti pojenjuj
lila v novi blok. [e dobro, da je najin kupec lahko `ivljenjske potrpel energije. in naju Pa {e vsakodnevnim pretresom na
po~akal, da sva se preselila. Stanovanje je v nadstropju ji okolici s nisi ~udovitim ve~ kos. Ali ostane{ sam brez partne
razgledom. Imava celo 2 balkona. Odlo~ila sva se smisel za novi le dom, svojega kjer`ivljenja!
V~asih si zato depresiv
bodo za naju poskrbeli tudi drugi. Tako kot na primer: prehlajen ogrevala postane{. naju Te~e ti iz nosu, ali dobi{ angino
bo toplarna, novi gospodinjski aparati nama bodo glasu, kar nekaj ali ti let hitreje {e utripa srce, ~e pa ti odpornos
dobro slu`ili, elektrika, plin. Vse to le pritisne{ koli stresu, na gumb. predvsem ^e pa bo~ustvenem
(bolezen, smrt ljubl
potrebno kakr{nokoli popravilo bo zanj poskrbel hi{nik. V ~ez pribli`no 3 tedne zagotovo dobi{ p
novem stanovanju je tudi ve~ vti~nic: vtakne{ lahko briv- co. In seveda: rekonvalescenca po tej
nik, fen za lase, ionizator zraka, globinski sesalec in {e kaj. ci traja kar nekaj mesecev ali kar cel
Potrebno bo pritrditi {e nekaj kljukic, ro~ajev ali morda kak- ne pride{ k sebi. Strah te je smrti, ne
{no letvico, natakniti zavese, montirati kak{no novo lu~ko. sti, nemo~i! Pa ti ni treba skrbeti: s
Moram povedati, da je najin novi dom vsak dan lep{i. Z vek ima krizo 3 mesece ali celo dve le
mo`em imava {e ve~ ~asa za kramljanje, za ~aj ob petih in kriza mine, pa spet lahko dela{ naprej
seveda zase. ^e je potrebno postoriti {e kaj, lahko tudi po- novo sre~en. Samo, da ti ni treba biti
~aka. Osnovne stvari sva `e pripravila. Nabavila sva nekaj visen od drugih!
novega pohi{tva, nekaj sva pa prinesla {e iz hi{ice. Kar ne Zaklju~ek: Ne bojte se spremembe! Ve
potrebujeva sva razdelila prijateljem in znancem, prav ti- po~ivajte in ~akajte na navdih zanjo.
sto, kar so potrebovali, kak{no stvar sva tudi prodala. Zaen- jo boste dobili. Pa sre~no pot! Q
ISIS O januar 200110
Starostnik in sprememba
(Preselitev v novo stanovanje)
Apolonija Steinnman

Vnuk
Janko Kostnapfel
Z L A T A O B R E Z A
V
domu upokojencev je `ivela ena tretjina mo{kih ~ala oskrbovan-
bi mo`u nazaj tako kot on nanjo, ni~ ti{je...
cev in dve tretjini `ensk. Tak odnos ne presene~a, membnimi” saj strokovnimi se pri in dru`benimi vpra{anji. Z
nas glede pri~akovane dolgosti `ivljenja, razlika biti prav med prisilno spolo- obsedena (obsesivno kompulzivna
ma pribli`uje `e desetim letom. Zakaj ravno v Sloveniji Ob loncu v na tem {tedilniku pogle- bi raje dr`ala v roki svin~
du tako ob~utno zastaja mo{ka vrsta, si je pa~ te`ko bi si razlo`iti. kaj zapisala Ve~ina za jutri{njo slu`bo, kot kuhaln
`ensk v domu so bile torej vdove, nekatere tudi `ivljajo od vselej kot samske. avtoritativno in direktivno, mogo~e c
V domu je `ivela tudi vdova Ana. Imela je svojo dalje. sobo v vi{jem
nadstropju, z lepim pogledom na staro mesto in grad. Soba je bila
prijazna, svetla in primerno opremljena, tudi s pohi{tvom No, prikazana iz njene- domnevna vzorca predstavljata pa
ga nekdanjega stanovanja in s kak{no njeno umetni{ko Meje sliko. med osebnostmi Poseb- niso ostre, tudi med zna~aji n
no udoben je bil zanjo fotelj, obrnjen vselej proti se prepletajo velikemu oknu z drugimi. na
balkon. Ko sva z medicinsko sestro Martino odprla njena sobna vrata,
je obi~ajno sedela v njem in zrla v svetlobo ter Gospa o~itno Ana v tudi domu vase, je bila vendar prete`no pikni~ne
kjer je bila ena sama svetloba. Tako so govorile Imela njene je globoke poro~eno in bla- h~erko in samo enega vnuka, dese
ge o~i. In tako je pripovedoval tudi ne`en nasme{ek ka. na Ko njenih je bila ustni- {e doma zdrava, je samo za mlade `iv
cah. Gospa Ana je bila zadovoljna s svojim dosedanjim v domu `ivljenjem je {e naprej in zanje `ivela in skrbela, dela
tudi z bivanjem v domu. Dejala je, da sedaj kon~no kapi po~iva, ni ve~ nima mogla. ve~ Z veseljem je spremljala rast d
starih naporov in stisk, prijetno se spominja svojega bej seveda `ivljenja. Janezka, ^eki
ga je imela neznansko rada
prav ve~inoma sama, ji ni bilo dolg~as. Z zadovoljstvom pa~ ne presene~a. je pila po- Bil pa je Janezek res tudi dober
`irek za po`irkom iz svoje polne `ivljenjske ~a{e. mamico in o~kom je svojo babico pogosto obiskoval
doval o svojih otro{kih zanimivostih, tudi kak{nih
Gospa Ana je bila po naravi bolj debelu{na in in okroglega uspehu. obraza, Gospa Ana je videla v njem podalj{anje
ki pa je razodeval fine poteze inteligentnosti in v neskon~nosti, dobrotnosti. torej Njena svojo nesmrtnost. In zato vs
podoba je bila tak{na, kot jo imamo v svoji predstavi kra v o~eh. obi~ajno za
dobrodu{no mamo. Na dale~ bi strokovno morda rekli tak{ni rasti
pikni~na konstrukcija. Tej naj bi odgovarjale tudi Dolo~enega dovolj tipi~ne dne oseb- pridem spet v dom upokojencev in
nostne in zna~ajske poteze. Tako pravijo opazovalci. obi~ajno: Martina, kaj je v hi{i novega?
Ko je profesor na medicinskem in{titutu govoril “Oh, o raznih gospa tipih Ana se je skru{ila. Vsa je iz sebe, st
ljudi, je v nasprotje pikni~nemu postavil asteni~nega no `alostna, (leptosomne- depresivna, neutola`ljiva. Sesedla s
ga) ter jih z zgledoma dveh umi{ljenih `ensk tudi nepremi~no karakterno zre prika- skozi okno - v temo. V njej sta samo
zal, to~neje, karikiral.
Kaj se je vendar zgodilo?
Pikni~na `enska naj bi bila ~ustveno topla, mirna in prijazna. Je
razumevajo~a, odpu{~ajo~a, pomirjujo~a. Ljudje jo “Janezka imajo radi je in avto se povozil do smrti...”
obra~ajo nanjo v svojih stiskah. Tak{na `enska je dobra soproga, pokorna
mo`u tako, kot se je morala menda izre~i pri cerkveni poroki.
Mo`u je predana in ustre`ljiva, sebe sploh ne vidi. Vse bi storila zanj,
za otroke, dru`ino. ^e bi mo` pri{el domov v de`ju, bi mu takoj prinesla
copate, morda celo lavor s toplo vodo... in mu ponudila ~aj.
Nikoli ne bi spra{evala, kje je bil in zakaj zamuja domov. Sama pa
ostaja prete`no doma, v dru`bo je ne vle~e, skrbela bi le za dom... In
tako dalje.
Asteni~na `enska je suhljata in po zna~aju nasprotna pravkar opisani,
je “cerebralni tip”. Z mo`em tekmuje v stroki in se udejstvuje
povsod, {e najmanj doma. Gospodinjstvo je ne zanima, z njim se
ukvarja samo toliko, kolikor je nujno potrebno. Mo`u bo zve~er rekla:
“Vzemi si kaj iz hladilnika, meni se mudi na sestanek...” Zakri-
141
januar 2001 O ISIS

142
NOVE PUBLIKACIJE
Astma pri odraslem
Priro~nik o zdravljenju astme zdravnika, ki se ukvarja z
mezne skupine zdravil, ki je n
ume{~ena v zdravljenje astm
oz. njenega poslab{anja.
V petem razdelku je avtor
spregovoril o imunoterapij
zdravljenjem astmati~nih
V
zbirki Lekovih `epnih knji`ic bolnikov. za pod- Avtorjev namen
poro zdravstvenemu izobra`evanju je bil preprosto in ne
je v za~etku novembra iz{la preobse`no `e 9. po zajeti celoten
pri bolniku z astmo, v nasle
njem pa o ukrepanju pri per
zistentni astmi in akutnem
poslab{anju astme.
vrsti. Tokratna knji`ica je posve~ena proces astmi zdravljenja astme.
Zadnje poglavje opisuje,
pri odraslih bolnikih, njen avtor Besedilo je prof je dr. razdeljeno na se-
kaj bi moral obsegati pouk
Stanislav [u{kovi~, izdala jo je dem Klinika poglavij, za dodan je {e
bolnikov z astmo in kaj
plju~ne bolezni in alergijo, bolni{nica seznam priporo~ene Gollitera- njim lahko dose`emo. Avtor
nik, zalo`il pa Lek d. d. ture.
je pripravil tudi Pisni na
Avtor, prof dr. Stanislav ast- [u{kovi~, V prvem se z poglavju bo
samozdravljenja poslab{anja astme ‡
mo ne ukvarja samo v okviru svojega bralec rednega na{el preglednice, s pomo~jo bo tudi katerih v obliki bloka in bo tako z
dela v bolni{nici Golnik, ampak se bo je lahko tej bolez- hitro obnovil znanje o ciljih kom v vsakdanji zdrav- praksi v pomo~ pri ob
ni posvetil `e v svojem magistrskem ljenja in dok- astme, ocenil resnost astme navi in astmati~nega njene- bolnika. Prav tako
torskem {tudiju ter nato znanstvenem ga poslab{anja delova- ter se spoznal z rabna algoritmom so tudi navodila bolnikom za up
nju v okviru raziskovalne skupine obravnave v bolni{nibolnika
z astmo. bo razli~nih zdravilnih oblik za zdr
ci. Od leta 1995 je tudi predsednik Naslednji Zdru`enjadve
poglavji obravnavata astme. spropnevmologov
Slovenije.
`ilce astme, njihovo prepoznavanje Prepri~an in ukre- sem, da bodo dru`inski zd
Knji`ico o astmi pri bolnikih je pe avtor za izogibanje pod- alergenom. niki priro~nik z veseljem sprejeli in
naslovil kot Priro~nik za zdravljenje, Osrednje saj jo poglavje je, je posve~eno na zdravilom dosegu roke, da bodo vanj lahko pog
izhajajo~ iz lastnih izku{enj in za bogatega zdravljenje zna- astme. Na kratko so li opisani kadarkoli de- ga bodo potrebovali. Q
nja, zasnoval kot prakti~en pripomo~ek lovanje, zastranski
u~inki in posebnosti posa-
Jurij [orli
Odvisnosti
kovnih sre~anj,
Organizacija dela po na~elih terape
predstavili so res
skupnosti avtoric Jo`ice Barbori~ in
{irok izbor pub-
Boben Bardutzky; Mnenja obsojencev ZP
Teorija - praksa - raziskovanje
Leto 1, {t. 1-2, maj 2000
likacij s svojega
podro~ja, ki so
jih izdali v krat-
Dob pri Mirni o skupnem prestajanju k
odvisnih od nedovoljenih drog in ostal
torjev Vita Plau{tajnerja in Viktori
kem ~asu ter na-
Analiza dela suhega oddelka celjskih
nizali obilico
V
letu 1999 so se vsi, ki se doma~ih v Sloveniji in tujih
ukvarjajo s problemom drog, strokovnih sre- sre-
~ali na 1. slovenski konferenci ~anj o s odsvojega
rov, avtorja Radovana Zupan~i~a ter ~
Ko hrana ni ve~ “hrana” ‡ uvod v raz
vanje motenj hranjenja, avtoric An
[vab in Vesne [olar.
visnosti. Spominjamo se odprtja podro~ja. prostorov Kot v
Pismo uredni{tvu je pri{lo iz Belgij
ustanove Odsev se sli{i, ki zelo uvodniku uspe{no navaja
peresa dr. Marca Reisingerja, ki opoz
opravlja svojo nalogo in poslanstvo, glavni poma- urednik, `elijo v prihodnje pomembnost objavljati akcij za prepre~evanje pos
gati odvisnim. Lani so se dogovorili, primere da bodo dobre prakse prepre~evanja odvisnosti. in Glavni urednik Andrej Kas
najbolj{e prispevke objavili v tiskani obravnave obliki, vseh vrst odvisnosti, bogate zapisal stro- kratek pogovor s predsednikom
kar so uresni~ili na zelo zanimiv kovne na~in. izku{nje Na- sodelavcev na podro~ju ropada od- (European Opiate Addiction Tre
mesto zbornika so se odlo~ili za visnosti izdajanje v Sloveniji pa `elijo nadgraditi ment Association), in jih gospodom Ircom Ma
strokovne revije Odvisnost. Glavni {e bolj urednik vzpodbuditi k raziskavam remmanijem. in pred- V poro~ilih s strokovnih
je Andrej Kastelic, odgovorna urednica vsem objavljanju Tatja raziskovalnih rezultatov.
~anj sta objavljena prispevka Tatje K
Kostnapfel Rihter, ~lani uredni{kega Revija odbo- ima povzetke raziskovalnih fel in Rihter pre- o najnovej{ih smernicah v
ra pa Jasna ^uk Rupnik, Mojca Hvala glednihCer- ~lankov (sicer pisanih v ljenju sloven{~i- opioidne odvisnosti v Zdru`eni
kovnik, Danijela Jan{a, Tatjana Samec, ni) v angle{~ini, Maj- zato nudi mo`nost vah Amerike doma- ter Lidije Kristan~i~ o 1
da Zorec Karlov{ek, Janja Zver ~im in avtorjem Ma{a za promocijo v tujini, narodni ter konferenci tu- o zmanj{evanju {kod
@velc. Poleg najbolj{ih prispevkov jim s avtorjem, konfe- da se predstavijo radi slovenski u`ivanja drog.
rence so v prvi {tevilki namenili strokovni prostor javnosti. za
Q
pismo uredni{tvu, mnenje, poro~ila V s prvi stro- {tevilki so {tirje strokovni ~lanki: Elizabeta Bobnar Naj`er
ISIS O januar 2001

Nova revija za
zobozdravnike in tehnike
N O V E P U B L I K A C I J E
Podjetje Interdent izdeluje in tva tr`i v Sloveniji pri- in drugih dr`avah.
pomo~ke, ki se uporabljajo v zoboz- Morda si prvi vtis o reviji najla`je ustvadravstvu.
Svoje proizvodne prostore rimo, ~e pregledamo njeno vsebino. Prvi ~laje
skupina
avtorjev
ortopedskestomatologije
na
medicinski
akademiji v
Sankt Petersburgu.Sloven-
ima v Gornjem Gradu, upravo in komercialo nek opisuje devete stomatolo{ke dneve in
skistomato- pa v Celju. Sredi novembra 2000 je tretji za razvoj kongres stomatologov Slovenije od 2.
logidobiva- proizvodnjo in prodajo svojih izdelkov - 4. junija pre- v Portoro`u. Potekal je s ~etrtim jo v okviru
jelo certifikat ISO 9001. Sve~ane sre~anjem podelitve, stomatologov de`el srednje Evro-
Zdravni{ke
ki je bila v likovni galeriji v Gornjem pe pod naslovom Gradu, Oralno zdravje in splo{no
zbornice Slo-
se je udele`ilo ve~ uglednih gostov. zdravje. Stomatolo{ka sekcija je z njim prazvenije vse
Naklju~je je hotelo, da sem se novala tam sezna- svojo petindvajsetletnico. bolj V reviji avtonomni sle- polo`aj. Z nekaterim
nil z diplomirano ekonomistko gospo di prikaz Na- preparacije zavitih koreninskih nimi stomatologi ka- smo se v uredni{t
ta{o Vodopivec, direktorico podjetja nalov, in ~lanek, od- ki sta ga napisala Isis ~e{ka `e avtor- ve~krat pogovarjali o tem
govorno urednico nove revije Progresdent,
ja Ludek Perinka in [tepanka Bratu{kova.
u~inkovito seznanjali ~lane s prob
ki je namenjena zobozdravnikom in Naslednji zobo- sestavek poro~a o odprtju matologije med- v Sloveniji in v svetu.
tehnikom. Projekt je izredno zanimiv. narodnega V Praizobra`evalnega
centra se v s Schaa- ~etrtletno revijo Progresdent
gi je namre~ stomatolog dr. Dvor`ak nu v Liechtensteinu. usta-
^lanek o enostranskem
li~na prilo`nost, ne le za seznanj
novil podjetje Progresdent, ki se razcepu ukvarja ustnice z in ustne votline dravnikov je tudi in iz- tehnikov z doma~imi
zalo`ni{tvom in z izdajanjem zobozdravspod
peresa ~e{kih stomatologov, sledi rami in pa tujimi ~la- izku{njami, ampak tu
tvene literature, z organiziranjem nekseminar- Milana Divjaka, dr. stom., o {o individual-
promocijo slovenske stomatologi
jev in strokovnih ekskurzij in ki ni {iri nadgradnji svojo dezgornje
{tirice. Ob{iren fesor Rode je ~la- je urednici zagotovil,
javnost na Slova{ko, Poljsko in nek v Slovenijo. ~e{kega avtorja o biokompatibilnosti
sku{al s projektom Progresdent se
V Mariboru je ustanovljeno podjetje dentalnih z istimkovin.
Sledi poro~ilo stomatologe o ekskurzijiin
jih motivirati za d
imenom, vodi ga pa Nata{a Vodopivec. slovenskih stomatologov pri firmi delovanje. ESPE v
Podjetje izdaja ~etrtletno revijo Nem~iji Progres- in koledar slovenskih zobozdravni{- Revija Progresdent izhaja v form
dent. Prva {tevilka je iz{la sredi kih poletja sre~anj. dru- Nem{ki avtor predstavlja na 38 straneh, prak- na kakovostnem papi
ga v za~etku decembra. Revija nima ti~no ambicij preizku{anje novega rezkalnega odli~nem apabarvnem
tisku. Reviji in
da bi konkurirala Zobozdravstvenemu ratavest- S3 Schick dental. Klini~ne mu in projektu laborato- v reviji Isis `elimo o
niku, ampak `eli predvsem seznanjati rijske z faze ak- izdelave kombiniranih hov. konstruk-
Q
tualnimi dogodki na podro~ju zobozdravscij
zobnih nadomestkov z rezkanjem opisu-
France Urlep
Holesterol
na predvsem pa izjemno prakti~no
usmerjena. Kratkemu uvodnemu
delu o na~inih zdrave prehrane s posebnim
poudarkom na opisu prehrane
v primeru motenj v presnovi ma{-
Avtorji: Edita Pospisil, prof ~ob . sledijo dr. Peter jedilniki, bogato ilustri-
Schwandt in prof. dr. Werner O. rani Richter, s fotografijami. za-
Na koncu so dolo`ba
IN OBS, Ptuj 2000, 120 strani dani posebni jedilniki za zni`anje te-
Zalo`ba IN OBS je specializirana lesnezalo`- te`e ter tabela hranilnih vredba
za medicinski program, ki je svoji nostiponud- `ivil, kjer so podane vrednobi
dodala slikovno kuharico Holesterol. sti vsebnosti Ori- ma{~ob in holesteroginal
je nastal v Nem~iji, izpod la. peres Svoje `ivil- misli k slovenski izdaji
ske tehnologinje Edite Popisil in knjige zdravnikov receptov za ljudi, ki `elijo
prof . dr. Petra Schwandta in prof. nadzorovati dr. Wer- svoj holesterol, sta
nerja O. Richterja. Slovenski prevod prispevali zanimi- Tatjana Zorko, dr. med.
ve knjige, ki je prejela tudi srebrno in Jolanda medaljo Prelec Lain{~ak, univ.
nem{ke gastronomske akademije je dipl. zagotoin`.
`iv. tehnologije. Knjiga
vila prevajalka Nada Juri~. Knjiga torej je pregled- v enem nudi tako osnovne podat-
143
ke o holesterolu,prakti~ne
recepte in
nevsiljive
nasvete za
zni`anje holesterola
v krvi
Vsekakor je v
slovenskem
prostoru dobrodo{elprispevek
za osve{-
~anje prebivalcev,
da je njiho
vo zdravje odvisno
predvsem
od njih samih. Q
ebn
januar 2001 O januar 2001 ISIS O ISIS

Koledar zdravni{kih sre~anj
145
ENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELE@BO NA ZDRAVNI[KIH SRE^ANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI
(velja tudi fotokopirana prijavnica)
sre~anje
udele`enec/udele`enka
ime in priimek
prijavljam se za udele`bo prosim, po{ljite informacije drugo
naslov stalnega bivali{~a
Izjava - dav~ni zavezanec (obkro`i) da ne dav~na {tevilka:
Izpolniti v primeru, ko udele`enec ni pla~nik; pla~nik je bolni{nica, zavod ali kdo drug
Pla~nik udele`be - kotizacije Naziv pla~nika
To~en naslov sede`a pla~nika
Izjava - dav~ni zavezanec (obkro`i) da ne dav~na {tevilka:
Izpolniti samo za tista strokovna sre~anja, ki jih `elite uveljavljati za podalj{anje licence
Kraj rojstva Datum rojstva
Naziv delovne organizacije Delovno mesto
Telefon Faks E-po{ta
@elim sodelovati:
kot predavatelj (predavanje, poster, drugo)
kot udele`enec
na prakti~nem usposabljanju
Prosim informacije o mo`nostih no~itve
da ne
Kotizacijo za sre~anje bom poravnal/a
s polo`nico ob registraciji
Datum
Podpis
(ustrezno obkro`ite oziroma dopi{ite)
Telefon Faks E-po{ta Kontaktna oseba

Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
JANUAR 2001
12.–13. 8.00 Ljubljana, CINDI Slovenija, Ul.
stare pravde 2
12.–13. 8.00 Portoro`, Grand hotel Metropol 1. KONGRES SLOVENSKEGA DRU[TVA ZA
OSTEOINTEGRACIJO
19. 14.30 Ljubljana, Center za
izvenbolni{ni~no psihiatrijo na
Polikliniki, Njego{eva 4
19.–20. 9.00 Ljubljana, velika predavalnica
Medicinske fakultete
19.–20. 8.00 Ljubljana, velika predavalnica
MF, Korytkova 2
ISIS O januar 2001
DA, OPU[^AM KAJENJE 30 u~na delavnica za zdravnike, medicinske sestre in
ostale zdravstvene delavce
SEMINAR IZ FORENZI^NE PSIHIATRIJE -
LOKARJEVI DNEVI
*** kongres
13. 8.00 Ljubljana PONOVITEV IX. ^ELE[NIKOVIH DNI *** podiplomski seminar za zobozdravnike in
medicinske sestre v zobozdravstvu
26.–27. 9.00 Ljubljana, Katedra za dru`insko U^NE DELAVNICE – DOKAZOV
medicino
PRI VSAKDANJEM DELU
26.–27. 9.00 Ljubljana, CINDI Slovenija, Ul.
stare pravde 2
FEBRUAR 2001
*** 9.00 Ljubljana, Svetovalni center,
Gotska 18
2.–3. 9.00 Ljubljana, 1. predavalnica
Klini~nega centra
2.–3. 9.00 Ljubljana, Klini~ni oddelek za
`ilne bolezni, Riharjeva 24
OSEBNA SRE^ANJA S S. H. FOULKESOM *** redno sre~anje vodi Franc Peternel
ZDRAVLJENJE S HORMONI V GINEKOLOGIJI ni omejeno podiplomski seminar za specialiste in specializante
ginekologije
*** podiplomski seminar za specialiste in specializante
iz psihiatrije
SVETOVANJE ZA ZDRAVO PREHRANO 25 u~na delavnica za zdravnike, medicinske sestre,
prof. zdravstvene vzgoje in programskim
strokovnjakom
ZA^ETNI TE^AJ IZ VEDENJSKE IN KOGNITIVNE
TERAPIJE
30
16 50-urno za~etno usposabljanje za VKT za zdravnike
in psihologe
XXXVII. PODIPLOMSKI TE^AJ KIRURGIJE *** podiplomski te~aj za zdravnike dru`inske medicine
U^NA DELAVNICA: ODKRIVANJE PERIFERNIH
@ILNIH BOLEZNI
strokovno sre~anje
30 u~na delavnica za splo{ne zdravnike, interniste in
`ilne kirurge
8.–9. 15.00 Kranjska Gora 23. IATROSSKI ni omejeno posvetovanje {portne medicine, zdru`eno s
smu~arskim tekmovanjem zdravnikov
de`el Alpe-Jadran
16. 9.00 Celje, Narodni dom Celje, Trg
celjskih knezov 9
16.–17 12.00 Ljubljana, 3. predavalnica,
Klini~ni center
CEDENS - VII. DAN CELJSKEGA ZOBOZDRAVSTVA ni omejeno simpozij za zobozdravnike, zobne asistentke in
zobotehnike
SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 – XI. PODIPLOMSKA
[OLA
30 podiplomska {ola z u~no delavnico za zdravnike
splo{ne medicine in specializante interne medicine
146

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
CINDI Slovenija - ZD Ljubljana, asist.
Toma` ^ak{, dr. med.
ga. Barbara Lapuh, Tajni{tvo CINDI, Ul. stare pravde 2,
1000 Ljubljana, tel.: 01 43 83 480, faks: 01 43 83 484,
e-po{ta: cindi@zd-lj.si
15.000,00 SIT *** *** ***
Slovensko dru{tvo za osteointegracijo Slovensko dru{tvo za osteointegracijo,
30.000,00 SIT 50100-620-133-05-
Zalo{ka 159, 1000 Ljubljana
1140116-915785,
D[: 17229936
Katedra za maksilofacialno in oralno
kirurgijo, Klini~ni oddelek za maksilofacialno
in oralno kirurgijo
Dru{tvo za skupinsko analizo
Slovenije
Ginekolo{ka klinika Ljubljana,
Slovensko dru{tvo za reproduktivno
medicino, Menopavzno dru{tvo, prof.
dr. Helena Meden Vrtovec
Psihiatri~na klinika Ljubljana,
Zdru`enje sodnih izvedencev
Slovenije za psihiatrijo, prim. G. V.
Mrevlje, dr. med.
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine SZD, Katedra za dru`insko
medicino, doc. dr. Igor [vab,
dr. med.
CINDI Slovenija - ZD Ljubljana, Jo`ica
Mau~ec Zakotnik, dr. med.
Dru{tvo za VKT, Kolaborativni center
SZO za du{evno zdravje otrok, ga.
Vera Slodnjak
Katedra za kirurgijo, Medicinska
fakulteta, prof. dr. Vladimir Smrkolj,
dr. med.
Klini~ni oddelek za `ilne bolezni KC in
Zdru`enje za `ilne bolezni SZD, prof.
dr. Pavel Poredo{, dr. med.
prim. Franc Peternel, dr. med., Dru{tvo za skupinsko analizo
Slovenije, Njego{eva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 23 15 990,
01 43 44 517, faks: 01 23 02 899
ga. Milica Trenki~, Ginekolo{ka klinika Ljubljana,
Enota za raziskovalno delo, [lajmarjeva 3, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 43 97 590, faks: 01 43 97 590
ga. Anica Jagarinec, Psihiatri~na klinika Ljubljana,
KOMZ, Zalo{ka 29, 1000 Ljubljana, tel.: 01 54 02 278,
faks: 01 54 02 278
doc. dr. Igor [vab, dr. med., Katedra za dru`insko medicino,
Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, tel.: 061 13 44 383, faks:
061 13 44 383
ga. Barbara Lapuh, Tajni{tvo CINDI, Ul. stare pravde 2,
1000 Ljubljana, tel.: 01 43 83 480, faks: 01 43 83 484,
e-po{ta: cindi@zd-lj.si
ga. Vera Slodnjak, Dru{tvo za VKT, Gotska 18, 1000
Ljubljana, tel.: 01 58 37 500, 58 37 522, faks: 01 51 91 120
v postopku ISIS
1/2001
*** *** *** ***
18.000,00 SIT
specialisti,
10.000,00 SIT
specializanti
50103-678-000-0707778 *** ISIS
12/2000
25.000,00 SIT *** *** ***
20.000,00 SIT 50101-678-48620,
sklic na {t. 20400
17.000,00 SIT
600 DEM v
tolarski protivrednosti
glej obvestilo
na rumenih
straneh
Gori{ko zdravni{ko dru{tvo Franci Koglot, dr. med., Splo{na bolni{nica “dr. Franc teki 3.500,00
Derganc”, [empeter pri Gorici, tel.: 05 30 31 811
SIT, VSL
9.000,00 SIT,
teki in VSL
11.000,00 SIT
Dru{tvo zobozdravstvenih delavcev
Celje, Nikola Poto~nik, dr. stom.
Klini~ni oddelek za endokrinologijo,
diabetes in presnovne bolezni, prim.
Miha Koselj, dr. med.
ga. Ana Klop~i~, Klini~ni oddelek za maksilofacialno in oralno
kirurgijo, Zalo{ka 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 43 22 196
Katedra za kirurgijo, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 7, 1525
Ljubljana, tel.: 01 52 47 384, 43 13 113 int. 25 25
ga. Jelka Kos, Klini~ni oddelek za `ilne bolezni, Riharjeva 24,
1000 Ljubljana, tel.: 01 28 32 313, faks: 01 28 33 155
Nikola Poto~nik, dr. stom., tel.: 03 57 16 044,
ga. Danica Planko, DZD Celje, p.p. 255, 3000 Celje,
tel.: 03 54 34 351, faks: 03 54 41 356
prim. Miha Koselj, dr. med., Klini~ni oddelek za endokrinologijo,
diabetes in presnovne bolezni, Zalo{ka 7, 1525
Ljubljana, tel.: 01 43 30 288, 43 17 224, faks: 01 43 30 288
*** *** *** ISIS
1/2001
v postopku ISIS
1/2001
*** *** ***
50100-620-133-05-
1010115-2728389, sklic na
{t. 1/01
50103-603-41175, sklic na
{t. 230 10, s pripisom “za
XXXVII. podiplomski te~aj
kirurgije«
35.000,00 SIT 50101678-48620, sklic na
{t. 22900
*** ***
11 ISIS
1/2001
*** ISIS
1/2001
52000-678-80987 *** ISIS
12/2000
15.000,00 SIT 50700-678-67474 4,5 ISIS
1/2001
*** *** ISIS
2/2001
147 januar 2001 O ISIS
***

Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
FEBRUAR 2001
16.–17. 9.00 Ljubljana, Pedago{ka fakulteta,
Kardeljeva plo{~ad 16
MAREC 2001
9.–10 . 8.45 Ljubljana, Linhartova dvorana,
Cankarjev dom
15.–17 .16.00 Velenje, hotel Paka 8. SLOVENSKI UROLO[KI SIMPOZIJ - RAK PROSTATE ni omejeno simpozij z mednarodno udele`bo za vse zdravnike
16.–17. *** Ljubljana, predavalnica v
4. nadstropju In{tituta za
RS za rehabilitacijo
16.–17. 9.00 Ljubljana, 1. predavalnica
Klini~nega centra
23.–24. 10.00 Maribor, velika dvorana Univerze,
Slom{kov trg 2
29.–31. 17.00 Maribor, Trstenjakova dvorana
Univerze Maribor
ISIS O januar 2001
U^NE DELAVNICE: SVETOVANJE ZA ZDRAVO
PREHRANO
XII. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE:
ORTOPEDSKA OBUTEV IN ORTOZE
20 u~ne delavnice za zdravstvene delavce in prehranske
strokovnjake
INFEKTOLO[KI SIMPOZIJ 2001 do 150 simpozij za vse zdravnike specialiste splo{ne
medicine, infektologe, pediatre, interniste,
mikrobiologe
MEDICINA IN PRAVO: DAROVANJE DELOV
TELESA V MEDICINI IN PRAVU
ni omejeno strokovno sre~anje
ni omejeno simpozij z mednarodno udele`bo za vse zdravnike in
pravnike ter {tudente medicine in prava
U^NA DELAVNICA O ZGODNJI NEVROREHABILITACIJI *** strokovno sre~anje za nevrologe, nevrokirurge, fiziatre,
logopede in psihologe
30.–31. 15.00 Brdo pri Kranju, hotel Kokra NEFROLOGIJA 2001: OBRAVNAVA MOTENJ
ELEKTROLITSKEGA IN ACIDOBAZNEGA RAVNOTE@JA
30.–31. 9.00 Maribor, velika predavalnica SB
Maribor
APRIL 2001
5.–7. 12.00 Roga{ka Slatina, Kristalna
dvorana Zdravili{kega doma
6.–7. *** Portoro`, Grand hotel Emona,
Bernardin
5. SCHROTTOVI DNEVI *** podiplomsko strokovno izobra`evanje za zdravnike
dru`inske/splo{ne medicine, sekundarije
DELAVNICE KIRUR[KIH TEHNIK: INTRAMEDULARNA
U^VRSTITEV ZLOMOV
I. SLOVENSKO-HRVA[KI SIMPOZIJ O SODOBNIH
POGLEDIN NA MENOPAVZO IN ANDROPAVZO Z
DELAVNICO
*** kongres za interniste, anesteziologe in vse
zdravnike, ki se ukvarjajo z motnjami vodnega,
elektrolitskega in acido-baznega ravnote`ja
18 delavnica za specializate in specialiste kirurgije in
ortopedije
150 simpozij in u~na delavnica za ginekologe, splo{ne
zdravnike, interniste, dermatologe
6.–7. 9.00 Bled, Festivalna dvorana 9. SIMPOZIJ ZOBNIH BOLEZNI IN ENDODONTIJE do 500 simpozij republi{ke sekcije za zobne bolezni in
endodontijo SZD za vse zdravnike
19.–21. 15.00 Kranjska Gora, hotel Kompas 2. SPOMINSKO SRE^ANJE DR. JANIJA KOKALJA –
OBRAVNAVA PO[KODB V OSNOVNEM ZDRAVSTVU
SESTANEK ZDRU@ENJA PNEVMOLOGOV SLOVENIJE *** sestanek: smernice za obravnavo bolnika s
sarkoidozo, farmakoekonomika - Seretide
150 strokovno sre~anje za skupine v osnovnem zdravstvu
148

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
CINDI Slovenija, Jo`ica Mau~ec
Zakotnik, dr. med.
Katedra za dru`insko medicino MF,
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine, doc. dr. Igor [vab, dr. med.
Urolo{ki oddelek Splo{ne bolni{nice
Slovenj Gradec, prim. Nado
Vodopija, dr. med.
In{titut RS za rehabilitacijo, Katedra za
fizikalno in rehabilitacijsko medicino
MF, doc. dr. Helena Burger, dr. med.
Sekcija SZD za kemoterapijo, Klinika
za infekcijske bolezni in vro~inska
stanja, prof. dr. Milan ^i`man, dr.
med., prof. dr. Franc Strle, dr. med.
Zdravni{ko in pravni{ko dru{tvo
Maribor ter Univerza Maribor, prim.
Jelka Reber{ek Gori{ek, asist. Vojko
Flis, dr. Vesna Rijavec
Euroacademia Multidisciplinaria
Neurotraumatologica EMN,
dr. Matej Lipov{ek
Klini~ni oddelek za nefrologijo,
SPS Interna klinika, Klini~ni center
Ljubljana
Katedra za kirurgijo MF, Travmatolo{ki
oddelek SB Maribor
Slovensko menopavzno dru{tvo, mag.
Damir Frani}, dr. med.
Sekcija za zobne bolezni in
endodontijo SZD, doc. dr. Franek
Klemenc, dr. stom.
Zdru`enje pnevmologov Slovenije,
prof. dr. Stanislav [u{kovi~
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine
ga. Barbara Lapuh, CINDI Slovenija, Ul. stare pravde 2,
1000 Ljubljana, tel.: 01 43 83 480, faks: 01 43 83 484,
e-po{ta: cindi@zd-lj.si
ga Ana Artnak, Katedra za dru`insko medicino, Poljanski nasip
58, 1000 Ljubljana, tel. in faks: 01 43 86 910 ali Tonka
Poplas Susi~, dr. med., tel.: 01 58 37 413
Marko Zupan~i~, dr. med., Urolo{ki oddelek, Splo{na
bolni{nica Slovenj Gradec, Gosposvetska 3,
2380 Slovenj Gradec, tel.: 02 88 23 463,
e-po{ta: marko.zupancic@urology.sb-sg.si
ga. Ela Lopari~, In{titut RS za rehabilitacijo, Linhartova 51,
1000 Ljubljana, tel.: 01 47 58 441, faks: 01 43 76 589,
e-po{ta: ela.loparic@mail.ir-rs.si
ga. Andreja Sorman, tajni{tvo Infekcijske klinike, Japljeva 2,
1525 Ljubljana, tel.: 01 23 10 558, faks: 01 23 02 781
ga. Majda Petek, Oddelek za nalezljive bolezni in vro~inska
stanja, SB Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,
tel.: 02 32 12 657
dr. Matej Lipov{ek, Nevrokirur{ki oddelek, Splo{na bolni{nica
Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 11 457,
faks: 02 33 24 830, e-po{ta: m.lipovsek@sb-mb.si
ga. Mida Kandus in prof. dr. Jadranka Buturovi} Ponikvar, dr.
med., Klini~ni oddelek za nefrologijo, SPS Interna klinika, KC
Ljubljana, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 23 24 973, 23
92 498, faks: 01 43 22 077, e-po{ta: jadranka.buturovic@kclj.si
Katedra za kirurgijo, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 7, 1000
Ljubljana, tel.: 01 52 47 384
ga. Irena Petan, Hotel Sava, Zdravili{ki trg 6, 3250 Roga{ka
slatina, tel.: 03 81 14 709, faks: 03 81 14 732,
e-po{ta: hotel.sava@terme-rogaska.si
ga. Marjana Bajt, Albatros, Ribenska 2, 4260 Bled,
tel.: 04 57 41 101, faks: 04 57 41 031
ga. Dragica Suki~, Zdru`enje pnevmologov Slovenije,
4204 Golnik, tel.: 04 25 69 100
ga. Jo`ica Kevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska
9, 4000 Kranj, tel.: 04 20 82 523, faks: 04 20 26 718 ali
Janko Kersnik, Koro{ka 2, 3280 Kranjska Gora, tel.: 04 58 81
426, faks: 04 58 81 426, e-po{ta: janko.kersnik@s5net
17.000,00 SIT
20.000,00 SIT
za zdravnike,
10.000,00 SIT
za sekundarije
20.000,00 SIT 51840-60334212, sklic na
{t. 299952
15.000,00 SIT 50101-678-48620,
s pripisom
“infektolo{ki simpozij 2001”
20.000,00 SIT
*** *** ISIS
1/2001
*** ***
25.000,00 SIT 50102-603-48428 v postopku ISIS
11/2000
300 DEM v
tolarski
protivrednosti
8 ISIS
11/2000
Zdravni{ko dru{tvo Maribor *** ***
51800-743-47228
(10-36/3)
25.000,00 SIT 50103-678-79323, s
pripisom »Za nefrologijo
2001«
35.000,00 SIT
38.000,00 SIT Terme Roga{ka, {t.: 50730-
601-182634
29.750,00 SIT
(DDV je
vkju~en)
51500-620-107-05-
1620118-718696
*** v postopku ISIS
1/2001
*** ***
*** ISIS
1/2001
*** *** ISIS
1/2001
*** ISIS
1/2001
v postopku ***
*** *** *** ISIS
1/2001
*** *** *** ***
149 januar 2001 O ISIS

Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
APRIL 2001
19.–21 *** Kranjska Gora II. SPOMINSKO SRE^ANJE JANIJA KOKALJA, DR. MED. *** strokovno sre~anje za zdravnike v osnovnem
zdravstvu
22.–24. *** Portoro`, Kongresni center
Bernardin
MAJ 2001
10.–11. 15.00 Portoro`, hotel Emona MOTNJE SPOMINA IN @ILNI DEJAVNIKI ni omejeno simpozij za psihiatre, nevrologe, interniste in
zdravnike v osnovnem zdravstvu
24.–26. *** Novo mesto, hotel Krka III. KONGRES [OLSKE MEDICINE ni omejeno kongres za {olske zdravnike, pediatre in vse,
ki delajo s {olskimi otroki in mladino
25.–26. 8.00 Ljubljana, poslovni prostori
Smelta, Dunajska 160
ISIS O januar 2001
6. KONGRES ENDOSKOPSKE KIRURGIJE SLOVENIJE
Z MEDNARODNO UDELE@BO
SRE^ANJE DELOVNIH SKUPIN V OSNOVNEM
ZDRAVSTVU
27.–31. *** Innsbruck, Avstrija 7th CONFERENCE OF THE INTERNATIONAL
SOCIETY OF TRAVEL MEDICINE
*** teme kongresa: abdomen, ginekologija, ortopedija,
torakalna kirurgija, urologija, kardiovaskularna
kirurgija, anestezija, nevrokirurgija, plasti~na
onkologija
ni omejeno predavanja o novostih s podro~ja ortopedije,
onkologije, otorinolaringologije za zdravnike v
osnovnem zdravstvu in medicinske sestre oziroma
tehnike
27.–30. 9.00 Bled, hotel Kompas 10. MEDNARODNI SIMPOZIJ IZ INTENZIVNE MEDICINE 300 simpozij za vse zdravnike, sestre in zdravstvene
tehnike v enotah intenzivne medicine
JUNIJ 2001
*** *** Ljubljana, Pediatri~na klinika,
Ul. stare pravde 4
2. 11.00 Brdo pri Kranju VII. MEDNARODNI MEDICINSKI DUATLON IN
MEDNARODNI STROKOVNI SIMPOZIJ
ni omejeno mednarodna konferenca o potovalni medicini za vse
zdravstvene delavce
PODIPLOMSKI TE^AJ OTRO[KE NEVROLOGIJE 15 podiplomski te~aj za pediatre in pediatrinje
ni omejeno udele`enci v konkurenci: zdravniki, veterinarji in
farmacevti, izven konkurence: {tudentje navedenih
poklicev in prijatelji
7.–9. *** Bled, Festivalna dvorana 5. MEDNARODNI KONGRES–CEREBRALNA PARALIZA 500 kongres za raziskovalce, klinike in terapevte
SEPTEMBER 2001
4.–8. 9.00 Bled, hotel Park 10. MEDNARODNI TE^AJ: DELO ZDRAVNIKA
IZVEN AMBULANTE
30 strokovno sre~anje za zdravnike dru`inske medicine,
sekundarije
150

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine, Zdravstveni dom Jesenice,
Dru{tvo medicinskih sester in
tehnikov Gorenjske, Katedra za
dru`insko medicino MF
Zdru`enje za endoskopsko kirurgijo
Slovenije, Sekcija operacijskih
medicinskih sester Slovenije, Klini~ni
oddelek za abdominalno kirurgijo
prof. dr. Miro Deni{li~, dr. med., prof.
dr. Pavel Poredo{, dr. med.
Sekcija za {olsko medicino,
Zdravstveni dom Novo mesto, Jo`e
[umak, dr. med.
SZD – Zdru`enje zdravnikov splo{ne
medicine, In{titut za varovanje
zdravja, Katedra za dru`insko
medicino, asist. mag. Danica Rotar
Pavli~, dr. med., Davorina Petek, dr.
med., Nena Kop~avar Gu~ek, dr. med.
Slovensko zdru`nje za intenzivno
medicino, Ognjen Cerovi~, dr. med.
Dpt. of Infections Diseases and
Tropical Medicine Section of
International Health
Medicinska fakulteta - Katedra za
pediatrijo, prof. dr. David Neubauer,
dr. med.
asist. mag. Janko Kersnik, dr. med., Koro{ka 2,
4280 Kranjska Gora, e-po{ta: janko.kersnik@s5.net
ga. Sa{a Rus, Klini~ni oddelek za abdominalno kirurgijo,
Klini~ni center, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 23 22 322,
faks: 01 23 16 096
***
Maruška Levstek Plut, dr. med. ZD Novo mesto,
šolski dispanzer, Kandijska 4, 8000 Novo mesto,
tel.: 07 391 68 49
ga. Anica Artnak, In{titut za varovanje zdravja, Trubarjeva 2,
1000 Ljubljana, tel.: 01 13 23 245
Ognjen Cerovi~, dr. med., in ga. Lidija Gri~ar, Tajni{tvo SZIM,
Zalo{ka c. 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 26 036, 43 17 155
prof. Frank V. Sounenburg, ASTM 7 Secretariat,
Georgenstr. 5, 80799 Munich, Germany, phone.: 49 89 2180
3830, fax: 49 89 33 60 38, e-mail: www.istm.org
*** *** *** ISIS
1/2001
*** *** *** ISIS
11/2000
*** *** *** ***
*** *** ***
151 januar 2001 O ISIS
***
*** *** *** ***
*** kotizacija bo pla~ana na
osnovi prijavnice in izdanega
predra~una ali na dan
simpozija ob registraciji
***
*** ***
*** *** ***
prof. dr. Milivoj Veli~kovi~ Perat prof. dr. Milivoj Veli~kovi~ Perat, Oddelek za razvojno
nevrologijo, Pediatri~na klinika, Klini~ni center, Vrazov trg 1,
1525 Ljubljana, tel.: 01 23 24 297, faks: 01 23 24 293,
e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si
*** *** *** ***
Oddelek za razvojno nevrologijo,
Pediatri~na klinika, Klini~ni center
Ljubljana, prof. dr. Milivoj Veli~kovi~
Perat, dr. med.
prof. dr. David Neubauer, prim. mag. [tefan Kopa~,
Pediatri~na klinika, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,
tel.: 01 30 03 273, 30 03 272, faks: 01 23 10 246,
e-po{ta: david.neubauer@mf.uni-lj.si
prof. dr. Milivoj Veli~kovi~ Perat, dr. med., Oddelek za razvojno
nevrologijo, Pediatri~na klinika, Klini~ni center Ljubljana,
Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel.: 01 23 24 297, faks: 01 23
24 293, e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, doma~a
stran: http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm
Zdru`enje zdravnikov dru`inske ga. Ana Artnak, katedra za dru`insko medicino,
medicine, Katedra za dru`insko medi- Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 86 910,
cino MF, doc. dr. Igor [vab, dr. med., faks: 01 43 86 910, e-po{ta: kdrmed@mf.uni-lj.si
mag. Leopold Zonik
500.000,00 SIT
50106-603-41175,
sklic na {t. 230-16
*** ISIS
10/2000
*** *** *** ***
20.000,00 SIT *** *** ***

Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebina
kandidatov
OKTOBER 2001
19.–20. *** Maribor
138. SKUP[^INA SLOVENSKEGA ZDRAVNI[KEGA
DRU[TVA
12.–13. 9.00 Strunjan, Zdravili{~e Strunjan 18. U^NE DELAVNICE: DELO ZDRAVNIKA
IZVEN AMBULANTE - ASTMA
NOVEMBER 2001
16.–17. 9.00 Lenart v Slovenskih Goricah 18. U^NE DELAVNICE: DELO ZDRAVNIKA IZVEN
AMBULANTE - SR^NI BOLNIK
30.11.-
1.12.
9.00 Kranj, dvorana Mestne ob~ine
Kranj
DECEMBER 2001
AVGUST 2004
ISIS O januar 2001
*** skup{~ina in strokovno sre~anje za vse zdravnike in
zobozdravnike
22.–26. *** Ljubljana, Cankarjev dom 1. SVETOVNI KONGRES RAZVOJNE MEDICINE 1.600 kongres za raziskovalce in klinike
AVGUST 2007
III. FAJDIGOVI DNEVI: INFEKCIJE V OSNOVNEM
ZDRAVSTVU
14.–15. 9.00 Dobrna, Zdravili{~e Dobrna 18. U^NE DELAVNICE: DELO ZDRAVNIKA IZVEN
AMBULANTE - MO@GANSKA KAP
JANUAR 2002
25.–26. 9.00 Ljubljana, Katedra za dru`insko
medicino
18. U^NE DELAVNICE: DELO ZDRAVNIKA IZVEN
AMBULANTE - KRONI^NA BOLE^INA
26.–30. *** Ljubljana 7. EVROPSKI KONGRES OTRO[KE NEVROLOGIJE 1.600 kongres
30 strokovno sre~anje za zdravnike dru`inske medicine,
sekundarije
30 strokovno sre~anje za zdravnike dru`inske
medicine, sekundarije
120 strokovno sre~anje za zdravnike dru`inske
medicine in ostale zdravnike v osnovnem
zdravstvu ter sekundarije
30 strokovno sre~anje za zdravnike dru`inske
medicine, sekundarije
30 strokovno sre~anje za zdravnike dru`inske
medicine, sekundarije
152

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podroben
kred. to~k program
Slovensko zdravni{ko dru{tvo,
Zdravni{ko dru{tvo Maribor, prim.
Matija Cevc, dr. med., Martin Bigec,
dr. med.
ga. Tatjana Mauko, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor,
Vo{njakova 2, 2000 Maribor, tel.: 02 22 86 356,
faks: 02 22 86 581, e-po{ta: tatjana.mauko@zd-mb.si
Zdru`enje zdravnikov dru`inske ga. Ana Artnak, katedra za dru`insko medicino,
medicine, Katedra za dru`insko medici- Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 86 910,
no MF, Irena Vatovec Progar, dr. med.,
Ljubica Kolander Bizjak, dr. med.
faks: 01 43 86 910, e-po{ta: kdrmed@mf.uni-lj.si
Zdru`enje zdravnikov dru`inske ga. Ana Artnak, katedra za dru`insko medicino,
medicine, Katedra za dru`insko medi- Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 86 910,
cino MF, asist. Mateja Bulc, dr. med., faks: 01 43 86 910, e-po{ta: kdrmed@mf.uni-lj.si
Franc [uta, dr. med.
Zdru`enje zdravnikov dru`inske
medicine, Katedra za dru`insko
medicino MF, asist. mag. Janko
Kersnik, dr. med.
Oddelek za razvojno nevrologijo,
Pediatri~na klinika, Klini~ni center
Ljubljana, prof. dr. Milivoj Veli~kovi~
Perat, dr. med.
Oddelek za razvojno nevrologijo,
Pediatri~na klinika, Klini~ni center
Ljubljana, prof. dr. Milivoj Veli~kovi~
Perat, dr. med.
ga. Jo`ica Krevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske,
Gosposvetska 9, 4000 Kranj, tel.: 04 20 82 523,
faks: 04 20 26 718, e-po{ta: janko.kersnik@s5.net
Zdru`enje zdravnikov dru`inske ga. Ana Artnak, katedra za dru`insko medicino,
medicine, Katedra za dru`insko Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 86 910,
medicino MF, Maja Klemenc, dr. faks: 01 43 86 910, e-po{ta: kdrmed@mf.uni-lj.si
med., Milan Rajtmajer, dr. med., Jana
Govc Er`en, dr. med.
Zdru`enje zdravnikov dru`inske medicine,
Katedra za dru`insko medicino
MF, asist. mag. Gojmir @or`, dr.
med., Franc [uta, dr. med.
ga. Ana Artnak, katedra za dru`insko medicino,
Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 86 910,
faks: 01 43 86 910, e-po{ta: kdrmed@mf.uni-lj.si
prof. dr. Milivoj Veli~kovi~ Perat, dr. med., Oddelek za razvojno
nevrologijo, Pediatri~na klinika, Klini~ni center Ljubljana,
Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel.: 01 23 24 297, faks: 01 23
24 293, e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, home page:
http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm
prof. dr. Milivoj Veli~kovi~ Perat, dr. med., Oddelek za razvojno
nevrologijo, Pediatri~na klinika, Klini~ni center Ljubljana,
Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel.: 01 23 24 297, faks: 01
23v24 293, e-po{ta: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, home
page: http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm
*** *** *** ***
20.000,00 SIT *** *** ***
20.000,00 SIT *** *** ***
20.000,00 SIT *** *** ISIS
1/2001
20.000,00 SIT *** *** ***
20.000,00 SIT *** *** ***
*** *** ***
153 januar 2001 O ISIS
***
*** *** *** ***

Uredni{tvu revije Isis
Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana
V reviji Isis `elimo objaviti prilo`eno obvestilo o strokovni prireditvi. Prvo obvestilo `elimo objaviti v {tevilki Izide.
Ustrezni program strokovnega sre~anja naj bo objavljen v {tevilki Izide.
Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev po{iljamo naslednje podatke:
Mesec prireditve Prostor, kjer bo prireditev
Dan prireditve
Pri~etek, ura Naslov strokovnega sre~anja
Kraj [tevilo slu{ateljev (~e je dolo~eno) (neomejeno)
Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, simpozij, posvetovanje, u~na delavnica...)
Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)
Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravni{kega dru{tva...)
Predstavnik ali strokovni vodja
Naslov za po{iljanje prijav
Informacije, kontaktne osebe
Njihove tel. {tevilke in {t. faksa
Vi{ina kotizacije Naslov in {tevilka `iro ra~una
[tevilo kreditnih to~k Kraj in datum Podpis organizatorja
ISIS O januar 2001
154

leto X. Številka 1 O januar 2001
Impressum
LETO X, ŠT. 1. januar 2001
UDK 61(497. 12)(060. 55)
UDK 06. 055:61(497. 12)
ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
PUBLISHED BY
The Medical Chamber of Slovenia
Zdravniška zbornica Slovenije
Dalmatinova 10, p. p. 1630,
1001 Ljubljana
tel.: 01/30 72 100
faks: 01/30 72 109
E-pošta: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.si
Žiro račun št.: 50101-637-58629
UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICE
Dalmatinova 10, p. p. 1630,
1001 Ljubljana
tel.: 01/30 72 152
faks: 01/30 72 159
E-pošta: isis@zzs-mcs.si
ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK
EDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLE
EDITOR
prim. mag. France Urlep, dr. med.
Tlaka 26, Gornji Grad,
tel., faks: 03/584 30 28.
E-pošta: france.urlep@guest.arnes.si
UREDNICA . EDITOR
Elizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.
E-pošta: eb.najzer@zzs-mcs.si
UREDNIŠKI ODBOR
EDITORIAL BOARD
prof. dr. Zoran Arnež, dr. med.
Martin Bigec, dr. med.
prof. dr. Nenad Funduk, dr. stom.
prof. dr. Anton Grad, dr. med.
prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.
prof. dr. Boris Klun, dr. med.
prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.
prof. dr. Črt Marinček, dr. med.
mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.
prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.
LEKTORICA . REVISION
Aleksandra Šarman
TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARY
Marija Cimperman
RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV IN
PRIPRAVA ZA TISK . DTP
Camera d.o.o.
Ob Dolenjski železnici 182, Ljubljana
tel.: 01/420 12 00
TRŽENJE . MARKETING
Atelier IM d.o.o.,
Design.Promocija.Komunikacije
Breg 22, Ljubljana,
tel.: 01/24 11 930
faks: 01/24 11 939
E-pošta: atelier-im@siol.net
TISK . PRINTED BY
Tiskarna Povše, Povšetova 36 a,
Ljubljana
tel.: 01/230 15 42
Isis
Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije
The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia
The Isis Journal
The Isis Journal is issued on the first day
of each month. The annual subscription
for non-members is 11.760,00 SIT. A single
issue costs 980,00 SIT. The tax is included
in price. Manuscripts are not returned
to authors. An honorarium is paid
for selected articles. Printed 7.000 copies.
Postage for the Journal Isis paid at
the 1102 Ljubljana post office.
The name of the journal is by the Isis, an
Egyptian goddess, of all the gods and goddesses.
The legend describes her as both
the sister and the wife of Osiris, the first
king in history. Isis had healing powers.
She could also give new life into the body
with her wings. According to the legend,
her power extended all over the world.
Each person is a drop of her blood. She
was considered as the founder of medicine.
A detail on a granite sarcophagus of
Ramses III from the XX th dynasty shows
her as a symbolic picture. This image and
her name were chosen to be the title of
the journal of the Medical Chamber of
Slovenia, the goal of which is to unite and
link together doctors in their efforts towards
the welfare of all people, the drops of
blood from the goddess Isis. ___________
Sodelovali
Tatjana Berger, Indok, Inštitut za
varovanje zdravja Republike Slovenije,
Ljubljana • Elizabeta Bobnar Najžer,
prof., Zdravniška zbornica Slovenije •
Dragoslav Domanovič, dr. med.,
zdravnik, Zavod Republike Slovenije za
transfuzijo krvi, Ljubljana • Maja Ebert,
študentka medicine, Ljubljana • Prof.
dr. Franc Farčnik, dr. stom.,
zobozdravnik, Zdravniška zbornica
Slovenije • Stane Frim, univ. dipl. oec.,
Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Ljubljana • Mojca Glušič, dr.
med., zdravnica, Klinični inštitut za
radiologijo, Klinični center Ljubljana •
Marta Grgič Vitek, dr. med., zdravnica,
Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije, Ljubljana • Mag. Štefek
Grmec, dr. med., zdravnik, NMP PHE
Maribor, Zdravstveni dom Maribor •
Željko Jakelič, dr. stom., zasebni
zobozdravnik, Zasebna ordinacija
Jakelič, Jesenice • Ana Jevšek, dr.
stom., zobozdravnica, Zdravstveni dom
Velenje • Rafael Kapš, dr. med.,
zdravnik, Odsek za intenzivno
medicino, Interni oddelek Splošne
bolnišnice Novo mesto • Asist. mag.
Irena Klavs, dr. med., zdravnica, Inštitut
za varovanje zdravja Republike
Slovenije, Ljubljana • Prof. dr. Marjan
Kordaš, dr. med., upokojeni zdravnik,
Ljubljana • Prof. dr. Pavle Kornhauser,
dr. med., upokojeni zdravnik, Ljubljana
• Prof. dr. Janko Kostnapfel, dr. med.,
upokojeni zdravnik, Ljubljana • Darko
D. Lavrenčič, mag. med., mag. oec, dr.
med., zdravnik, MED zasebna splošna
ambulanta, Vrhnika • Prof. dr. Miha
Likar, dr. med., upokojeni zdravnik,
Ljubljana • Dr. Andrej Marušič, dr.
med., univ. dipl. psih., zdravnik, Inštitut
za varovanje zdravja Republike
Slovenije, Ljubljana • Prim. asist.
Andrej Možina, dr. med., zdravnik,
Zdravniška zbornica Slovenije • Matjaž
Musek • Prof. dr. Živa Novak Antolič,
dr. med., zdravnica, SPS Ginekološka
klinika, Klinični center Ljubljana •
Mag. Žarko Pinter, dr. med., zdravnik,
Zdravniška zbornica Slovenije • Doc.
dr. Mara Popović, dr. med., zdravnica,
Oddelek za nevropatologijo, Inštitut za
patologijo, Medicinska fakulteta,
Univerza v Ljubljani • Uroš Prelesnik,
dr. med., zdravnik, Zdravstveni dom
Trbovlje • Melita Pretnar Silvester, dr.
med., zdravnica, Psihiatrična
bolnišnica Begunje na Gorenjskem •
Mag. Tihomir Ratkajec, dr. med.,
zasebni zdravnik, Zasebni dispanzer za
medicino dela, prometa in športa,
Rogaška Slatina • Mag. Vanja F. Rejec,
dr. med. spec. psih., zdravnica,
Ljubljana • Asist. mag. Anamarija
Rožič Hristovski, dr. med., zdravnica,
Centralna medicinska knjižnica,
Medicinska fakulteta Ljubljana •
Nataša Smrekar, dr. med., zdravnica,
Klinični oddelek za gastroenterologijo,
SPS Interna klinika, Klinični center
Ljubljana • Apolonija Steinmann, dr.
med., zdravnica, dispanzer borcev
NOV, Vodnikova 62, Ljubljana • Miran
Pavlič, Služba za varnost in zdravje pri
delu, UAS, Klinični center Ljubljana •
Prim. Jože Pretnar, dr. med., zdravnik,
Hematološka klinika, SPS Interna
klinika, Klinični center Ljubljana •
Prim. mag. Mirjana Stantič Pavlinič, dr.
med., zdravnica, Zavod za zdravstveno
varstvo, Ljubljana • Janez Stare • Tina
Šapec, univ. dipl. prav., Zdravniška
zbornica Slovenije • Aleksandra
Šarman, Zdravniška zbornica Slovenije
• Rudi Škapin, dr. med., upokojeni
zdravnik, Celje • Prof. dr. Jurij Šorli, dr.
med., zdravnik, Klinični oddelek za
pljučne bolezni in alergijo Golnik •
Nada Tržan Herman • Prim. mag.
France Urlep, dr. med., zdravnik,
Zdravniška zbornica Slovenije • Jože
Vidic, dr. vet. med., Ljubljana • Prof.
dr. David B. Vodušek, dr. med.,
zdravnik, SPS Nevrološka klinika,
Klinični center Ljubljana • Dr. Branko
Zakotnik, dr. med., zdravnik, Onkološki
inštitut Ljubljana • Mojca Vrečar,
MBA, Zdravniška zbornica Slovenije •
Doc. dr. Slavko Ziherl, dr. med.,
zdravnik, Psihiatrična klinika Ljubljana
• Suzana Židanik, dr. med., zdravnica,
Dispanzer za zdravstveno varstvo
študentov, Zdravstveni dom Maribor__
Navodila avtorjem
Rok za oddajo vseh prispevkov za objavo
v reviji Isis je do 10. v mesecu (prejeto v
uredništvu) za naslednji mesec. Članki
naj bodo natipkani ali računalniško
izpisani tako, da je 30 vrst na stran in 60
znakov v vrsti. Članki naj ne presegajo
šest tipkanih strani. Prispevek lahko
vsebuje tudi angleški povzetek (naslov in
največ 300 znakov). Avtorjem
sporočamo, da svoje prispevke lahko
oddajajo na disketah. Disketi mora biti
priložen tudi izpis. Prispevku priložite
svoj polni naslov, občino stalnega
bivališča, EMŠO, davčno številko in
številko žiro računa.__________________
Revija izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina za nečlane
(naročnike) je 11.760,00 SIT,
posamezna številka za nečlane
stane 980,00 SIT. Davek na
dodano vrednost je vračunan v
ceni ter se ga obračunava in
plačuje po 8-odstotni stopnji.
Rokopisov ne vračamo. Izbrane
in naročene članke honoriramo.
Naklada 7.000 izvodov.
Poštnina plačana pri pošti 1102
Ljubljana.
156

The President of the Medical
Chamber
Marko Bitenc, M.D., M.Sc.
E-mail: marko.bitenc@zzs-mcs.si
The vice-president of the Medical
Chamber
Andrej Možina, M.D.
The President of the Assembly
Prim. Anton Židanik, M.D.
The vice-president of the Assembly
Živo Bobič. S.D.
Executive board of the medical
chamber of Slovenia
The president of the
Educational council
Prof. Matija Horvat, M.D., Ph. D.
The president of the Professional
medical committee
Prof. Vladislav Pegan,
M.D., Ph. D.
The president of the Primary
health care committee
Gordana Živčec Kalan, M. D.
The president of the Hospital
health care committee
Prim. Andrej Možina, M.D.
The president of the Dentistry
health care committee
Prof. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.
The president of the Legal-ethical
committee
Žarko Pinter, M.D., M.Sc.
The president of the Socialeconomic
committee
Jani Dernič, M.D.
The president of the Private
practice committee
Igor Praznik, M. D.
The Secretary General
Brane Dobnikar, L.L.B.
157
Public Relations Department
Elizabeta Bobnar Najžer, B.A.
Legal and General Affairs
Department
Vesna Habe Pranjič, L. L. B.
Finance and Accounting
Department
Jožica Osolnik, Econ.
Health Economics,
Planning and Analysis
Department
Nika Sokolič, B. Sc. Econ.
Training and Professional
Supervision Department
Mojca Vrečar, M. B. A.
The Medical Chamber of Slovenia
Founded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province.
The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.
Tasks
The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation
of medical medical doctors and dentists. Membership is an
honour and obligation for all those that work as physicians or dentists
in Slovenia and have a direct contact with the patients.
The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests
of the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour of
doctors and uphold their reputation by:
. Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behaviour
of doctors and administering any measures necessary for violations
of the Code. . Maintaining a register of members and issuing membership
cards. . Issuing, extending and revoking the doctors’ licences for
independent work. . Participating in the development of the undergraduate
education programme for doctors. . Managing (planning, monitoring
and supervising) the secondments of the two year compulsory
postgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; other
postgraduate professional training, and examination. . Organising
professional seminars, meetings and other types of professional medical
development. . The professional auditing and appraisal of each doctor
practising in Slovenia. . Participating in the preparation of regulations,
planning and staffing plans in health care issues. . Determining
doctors’ fees and participating in agreeing the prices of health care services.
. Representing the interests of doctors in determining contracts
with the Institute of Health Insurance of Slovenia. . Participating in the
negotiation of collective contracts, and agreeing them on behalf of private
doctors as employees, thereby managing the value of medical professional’
salaries. . Providing legal assistance and advice to members
on insurance against medical compensation claims. . Maintaining a Welfare
Fund to help members and their families. . Monitoring the demand
for doctors and helping unemployed doctors find job. . Assisting members
to find suitable locums during their absence. . Publishing activities,
editing activities; issuing a free journal to members, publishing
books and other publications. . Encouraging co-operation between members
and arbitrating in disputes. . Encouraging the cultural and social
activities of members; organising the cultural, sporting and other social
events and activities. . Monitoring alternative methods of treatment. .
Deterring prohibited and unacceptable medical practices. . Providing a
free permanent consulting service to members. . Undertaking other
tasks pursuant to legal regulations and the statute.
Historical background
The first Slovenian Medical Chamber was founded on May 15 th , 1893
as the “Medical Chamber for the Carniola Province”. It functioned until
1918. After five years, on April 28 th 1923, the “Medical Chamber for
Slovenia” was established. It functioned until 1946. Slovenia gained
independence in 1991 and the Medical Chamber was re-established on
March 28 th 1992. In the few years from beeing newly established it has
taken over many responsibilities, including some delegated legal authority.
At present it is organized according to modern-day and European
standards.

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA
Kdo odloča o zdravilih?
V zadnjem ~asu veliko govorimo o racio-
pape{ka od pape`a”. ^e karikiram, bi lahk
nalni porabi zdravil (glavni razlog je stiska s
kel, da bomo potem iz prihranjenih sreds
sredstvi za zdravstvo). Podatki govorijo za to,
lahko kupili novo floto mercedesov za dr`
da je vrsta zdravil, ki jih zdravniki predpisuje-
uradnike, ali pa zgradili `i~nico na Trig
mo, brez jasno dokazane u~inkovitosti in da
kar je {e drugih pomembnih projektov sku
je vrsta zdravil sicer u~inkovitih, vendar jih
nega interesa. Da me ne bi napa~no razume
predpisujemo preve~ {iroko (tako da je pri ti-
ne zagovarjam nerazumne porabe denarja z
stih bolnikih, pri katerih niso dobro indicira-
zdravstvo v tem smislu, da bi na primer n
na, mo`na {kodljivost bolj verjetna od neza-
mestno odpravili vojsko, gradili le avtom
nesljive pomo~i). Tu je {e vrsta sprejemljivih
ske ceste (namesto avtocest) in pri~akova
pomislekov, da bi bilo povsem primerno pla-
se ministri v slu`bo vozijo s kolesom. En
~ilo nekaterih zdravil prevaliti na ramena upo-
no sem mnenja, da ne sprejemamo kot samou
rabnika. Razprava o tem je v~asih kakovostna
mevno, da politi~na gesta odredi medicini
(glej oktobrsko {tevilko Zdravni{kega vestni-
kaj rib in hlebcev kruha, nato pa pri~aku
ka), ve~krat pa tudi manipulativna in ~ustve-
bomo s tem nasitili celo mno`ico la~nih.
na (glej javne razprave o bla`ilih ka{lja za otro- tem pa {e sebi in drugim zagotavljali, d
ke). Te razprave so pomembne tako za stroko,
najbolj{a mo`na re{itev).
ki je zavezana slediti predvsem “na izsledkih temelje~i Pri tem pa medici- je posebej prisoten problem “izvedbe rac
ni”, kot tudi za pla~nike (ZZZS), ki `elijo omejena cije”. sredstva Na~elna ugotovitev, ~im- da sama medicina relativno
bolj smiselno porabiti. Zdi se pa, da v ve~krat “zna” burnih racionalno razpravah razporediti omejena sredstva, je n
(“katera zdravila sodijo na katero listo”, “o gled omejevanju edina razumna. {tevila To je najve~krat argument, zakaj
receptov”, “o obveznih navodilih za predpisovanje” sama nalaga ipd.) prevla- omejitve. Vendar trdim, da tudi pri tem p
da vtis, da bi kombinacija discipliniranja in zgolj dodatne “tehni~ne izobrazbe narave”. Moralo bi v na~elu priti do {
zdravnikov ter lo~itev med “zrni in plevi” pri senza zdravilih v dru`bi, `e dodobra po kak{nih kriterijih velja deliti,
re{ila situacijo v financiranju porabe zdravil. dovolj. Na `alost Menim, to da ni je tako. v tem primeru samozaverovanost i
Kakor tudi na tujih podro~jih medicine, imamo tudi celo pri oholost zdravilih medicine, da teh odlo~itev nikakor ne sme
prakti~no `e sedaj razmere, ko medicinska znanost rok, na~elno dolgoro~no po- neustrezna in bo zgolj pripeljala do
nuja ve~ mo`nosti, kot imamo na razpolago sredstev zaupanja (tudi v medicino ~e se in do upada njenega ugleda. Predl
omejimo na u~inkovita zdravila). Poenostavljeno metafori: povedano, medicina ni- bo morala svoj odnos do dru`be podob
kakor ne zadostuje, da je dolo~eno zdravilo dokazano meniti u~inkovito,
kot ga je (bi ga) moral spremeniti zdravnik do p
da bi ga eo ipso `e lahko predpisovali vsem, ki mre~, bi jim da lahko ta odnos pomani
ve~ praviloma paternalisti~en in
galo. “Princip omejenih sredstev” nam nalaga, da oz. zelo ukazovalen, skrbno pri- temve~ partnerski in dvosmeren oz. spo
pravimo predlog za vpeljavo novega zdravljenja. Sam I{~emo po sebi “prihran- scenarij bolj odprtih posvetov medicine z
ke” na ra~un ukinitve drugega zdravljenja, omejujemo in kako s uporabo sredstvi za zdravstvo” niti ni - vsaj meni n
na o`je in zelo natan~no opredeljene bolnike. ve~ Lobiramo, obetaven. izvajajo (Res pa je, da bo navrgel {e kak{en za
se tak{ni in druga~ni “pritiski” (anga`iranje dru{tev lem: koliko bolnikov, za homeopatijo jav- in druge zdravilce...).
nosti...). Pri tem so ene stroke {e bolj uspe{ne, Tisto, nekatere kar je imajo pri `e odlo~itvah o porabi sredstev {e p
ve~ji “fond” iz preteklosti... Ne bi sicer rad godno za{el (neugodno preve~ v konkret- za koherentno in pravi~no razpravo)
ne podrobnosti na{ega vsakdana. Gre mi za na~elno tre{~enost ugotovitev, medicine na desetine in desetine podro~ij
da u~inkovitost zdravljenja {e ni porok za to, snih da imamo sfer”. v dolo~e- Tu so nekatere stroke javnosti “bli`je”,
ni dr`avi tudi `e na razpolago dovolj sredstev, bne”; da bi nekatere tako zdravlje- stroke so si `e tradicionalno izboril
nje lahko pla~ali. Znan je primer neuporabe tudi dober cenej{ih izhodi{~ni antiepi- polo`aj; dolo~ene velike skupine boln
leptikov v nerazvitih dr`avah (ker niti za njih neprimerno ni sredstev). ve~ji Primer “politi~ni” vpliv od nekaterih drug
neuporabe u~inkovitih zdravil zaradi pomanjkanja malo{tevilnih sredstev pa bodisi bi tistih z redkej{imi boleznimi a
se na{el tudi pri nas. “Svoboda strokovnega odlo~anja” nih bolnikov... pri upora- Toda teh dilem ga tudi z zapiranjem o
bi zdravil je torej precej omejena, ~eprav tega “strokovne mnogi zdravniki kroge” morne
bomo re{ili.
da niti ne do`ivljajo. (“Svoboda” je omejena seveda Tudi iz na vrste podro~ju razloporabe
sredstev za zdravstvo se m
gov, ne zgolj zaradi prevelike cene zdravila). torej ne bi smela u`aljeno zapreti v slonoko{~eni sto
Zdi se mi, da smo se zdravniki stalnega “var~evanja” vsevednosti. in Tudi sa- na tem podro~ju morajo biti zadnje
moomejevanja `e kar navadili. smo se K temu celo zavezali naloga s spo- celotne dru`be. Medicina se mora dru`bi odpret
razumi glede zvi{evanja pla~. Iz dikcije raznih z poro~il razpravo bi o se potrebi ve~kratpo
pove~anju sredstev, temve~ t
dalo razumeti, kot da gre zgolj za omejevanje pravo tako in o tem, tako kako nepo- sredstva razdeljevati. Re{itev mor
trebnih diagnosti~nih ali terapevtskih postopkov. sikoga Ampak ni - dobra, kot `evendar
bolj{e ne vidim.
re~eno - se pri tem zadeva nikakor ne kon~a. @elel bi opozoriti na
nevarnost, da stroka toliko podle`e avtocenzuri, da postane “bolj
David B. Vodu{ek
ISIS O januar 2001
158