UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

50 A K T U A L N O ISIS O januar 2001 A K T U A L N O binacijah oba. V drugo kategorijo posebne bi lahko ombud- uvrstili smane, ki varujejo posebne ciljne skupine prebivalcev. L nuje parlament, vendar pa najpogosteje delujejo v ok oblasti. V to skupino lahko uvrstimo posebne ombudsma dinavskih dràvah, ki jih imenuje vladni vlada ombudsmani - in so podrejeni tudi nadzoru glavnega - parlamentarnega om Tretja skupina regionalni, so lokalni ali mestni ombudsma ki delujejo izklju~no na ravni lokalnih skupnosti ter neodvisni od dràvnih organov. Ombudsmani zasebnega sektorja nadzirajo nevladne subjekt ki jih ustanovijo in financirajo. Najve~krat jih ust sebni ponudniki dolo~enih storitev, ki èlijo tako prepri~ati, da so zainteresirani za visoko raven svo resno obravnavanje njihovih prito`b. Mo`nosti za racionalno in u~inkovito ustanavljanje posebnih varuhov Slovenija je relativno majhna dràva, tako po {tev kot po gospodarski mo~i. Zato je treba pri ustanavlj àvnih organov upo{tevati tudi vidik racionalnosti. novih samostojnih institucij je povezano tudi z ustr cijsko in logisti~no podporo. Tak{ni stro{ki bi bili relativno majhnem {tevilu zadev, ki jih je pri~akovat izku{nje) na posameznih podro~jih. Ob prvih pobudah o ustanovitvi “zdravstvenega varu stavlja vpra{anje o smiselnosti in potrebi po njegov nju. Ob vpra{anjih kak{ne so trenutne razmere v Slov prito`b pride na naslov varuha ~lovekovih pravic s po tva, lahko presodimo, ali potrebujemo zdravstvenega na. [tevilo obravnavanih vlog na varuha ~lovekovih pravic Sloveniji LETO SKUPNO [T. POBUD ZDRAVSTVO % 1995 1875 37 2,0% 1996 3232 53 1,6% 1997 3342 64 1,9% 1998 3727 85 2,4% 1999 3505 103 2,8% 1/2 2000 1965 ? ?
Slovenska medicina potrebuje biostatisti~ni center Janez Stare A K T U A L N O Ko sem pripravljal tale prispevek, sem imel najprej randomizacije v mislih in na podobno. Po opravljenem podiploms slov “Ali slovenska medicina potrebuje biostatisti~ni mnogi raziskujejo center?” naprej in zopet potrebujejo sta V prepri~anju, da o tem ne more biti dvoma, sem QA se potrebe odlo~il po statisti~nih metodah ne ob~utijo za trdilno obliko. Skoraj ne verjamem, da bi se valci. na{el kdo, Vzemimo ki bi na temu primer Zakon o zbirkah podatkov oporekal. Zbiranje, urejanje, prikazovanje in analiza zdravstvenega podatkov, varstva z dru- (ZZPPZ). Ta navaja 75 baz po gimi besedami statistika (ali biostatistika, biometrija terimi podbazami in kar je je {e {tevilka po- ve~ja od 80. Brez ustr dobnih nazivov), je namre~ tako vpeta v medicino, prikazovanju da je utemelje- podatkov, so tak{ne zbirke komaj kaj vanje potrebe po ustrezno izobraènih kadrih gotovo kartoteke. odve~. Pa Torej ven- nekak{no orodje za brskanje po p dar, nekaj {tevilk bo zanimivih tudi za è prepri~ane. datkih, ki pa ne more izlu{~iti nobene pregledne QPregledali smo izvirne ~lanke v zadnjih letnikih gajanju treh na najpogo- nekem podro~ju. Z napovedanim podatkovn steje izposojenih revij v Centralni medicinski knji`nici ~em v okviru z namenom, informatizacije slovenskega zdravstv da ugotovimo dele` ~lankov, ki uporabljajo statisti~ne po ustrezni metode. analizi Re- podatkov {e veliko ve~je. zultati so v tabeli 1. QDalje, statistika se vse bolj uveljavlja tudi n nja zdravstvenega varstva. Oddelki ’Health z nazivom evaluation Tabela 1. Dele` ~lankov, ki uporabljajo statisti~ne sciences’ metode. so na ameri{kih univerzah nekaj vsakdan odlo~itve naj bi bile pa~ ~im bolje podprte z ust Revija [t. vseh [tevilo ~lankov Odstotek podatkov, od klini~nih do finan~nih. [e bi lahko na{teval, farmacije na primer {e ome ~lankov s statistiko ~lankov lejmo si raje, kak{no je trenutno stanje v Sloveni s statistiko Za pouk biostatistike na dodiplomsk in podiplom Circulation 343 326 95 In{titut za biomedicinsko informatiko Medicinske vol. 101 od svoje ustanovitve naprej. To dokazuje, da je za {nih znanj na fakulteti è dolgo prisotna. Delavc Lancet, 128 114 89 nem skoraj edini, ki nudijo pomo~ raziskovalcem (ti vol 355 ljajo magisterij ali doktorat, piscem ~lankov in po New England 89 79 89 dro~ju. Vendar è samo za te potrebe trenutne kadr in{tituta {e zdale~ ne zado{~ajo. En u~itelj, ki je Journal of Medicine, stojnik in{tituta in en asistent je odlo~no premal vol 342 ga {e kak{en kolega z drugih fakultet, nekateri up Skupaj 560 519 93 najo koga, ki kaj ve o tem, marsikdo si pomaga kar je pohvalno in, upam, vsaj deloma posledica pouka n [tevilke so presenetile tudi nas, ~eprav smo podobne podiplomskega), analize è a neproblema nikakor ne re{uje. Sta kajkrat opravili. Odstotki bi bili lahko druga~ni no za podro~je, druge revije, ki se odvi- {e naprej hitro razvija, in do sno od podro~ja, a te`ko bi na{li revijo, kjer bi obvlada dele` ~lankov le usposobljena s statistiin specializirana ekipa, ko padel pod 60 odstotkov. Nivo zahtevnosti statisti~ne raziskovalnim obdelave delom je skrbi tudi za svoj razvoj. med ~lanki zelo razli~en, vendar è blizu 50 odstotkov Kako je ~lankov s tem upo- v svetu? No, tu bi lahko na{tel nek rablja zahtevnej{e metode, najpogosteje kak{no od iz multivariatnih Nem~ije, Avstrije, re- Anglije, Francije, Italije in gresijskih metod. Nedvomno pa tak{ne literature ni no mogo~e vsak domislil, ve~ pre- da izbiram samo za svoj pogled birati, ~e bralec ne pozna pojma statisti~nega testa Zato raje in p-vrednosti. pozivam bralce, da mi sporo~ijo, ~e pozn QNa leto se na magistrski {tudij medicine oz. vitega zdaj biomedicine, sveta, kjer je stanje slab{e kot v Slovenij vpi{e preko 100 slu{ateljev. Ve~ina teh pozneje naj magistrira, si bralci marsika- pogledajo omre`ni http://www.mayo.edu/hsr naslov teri tudi doktorira. To pomeni precej magistrskih biostat.html. in doktorskih Prepri~an na- sem, da bo {tevilo statisti log, ki zopet v velikem odstotku potrebujejo statistiko. kogar, ~etudi gre za kliniko Mayo. Pri vsem tem ne gre samo za analizo podatkov, ampak Kaj za torej celotno predlagam? na~rtovanje {tudije, se pravi priprave protokola, Prvi~, izbire mislim, vzorca, da doje Slovenija premajhna (Ljublj lo~itve velikosti vzorca, izbire tipa raziskave, da dolo~itve bi se problem spremenljivk, re{eval parcialno, v stilu mi eneg 51 V januar 2001 O ISIS
Page 1 and 2: Prim. asist. Andrej Možina, dr. me
Page 3 and 4: SV. JANEZ OD BOGA Tumi (tudi tomi),
Page 5 and 6: Specializacije - sprememba pravilni
Page 7 and 8: Skrivnost poti virusov influence Mi
Page 9 and 10: Izjava, sprejeta na skup{~ini sindi
Page 11 and 12: Je 1. december - svetovni dan boja
Page 13 and 14: 20 N O V I C E Spominska plo{~a ute
Page 15 and 16: 22 N O V I C E prim. Igor Ravnik, d
Page 17 and 18: 28 ISIS O januar 2001 FOTOREPORTAŽ
Page 19 and 20: 30 F O T O R E P O R T A Ž A zdrav
Page 21 and 22: 32 I N T E R V J U vam ne zdi, da j
Page 23 and 24: 34 I N T E R V J U Po zapletih (po
Page 25 and 26: 36 I N T E R V J U Vedno poslu{amo
Page 27 and 28: 38 I N T E R V J U ISIS O januar 20
Page 29 and 30: A K T U A L N O Sc BSE ne, odvisno
Page 31 and 32: Nova razli~ica Creutzfeldt-Jakobove
Page 33: Varuh ~lovekovih pravic @arko Pinte
Page 37 and 38: A K T U A L N O strihnina, ob~asno
Page 39 and 40: EBCOG je bil dokon~no A K T U A L N
Page 41 and 42: 58 A K T U A L N O Uvod na stavba s
Page 43 and 44: 60 A K T U A L N O talizacijo na do
Page 45 and 46: 62 A K T U A L N O Uvod koristnost
Page 47 and 48: 64 A K T U A L N O Zgodovina presaj
Page 49 and 50: 68 Z A N I M I V O Oddelek je imel
Page 51 and 52: 70 Z A N I M I V O Na terasi prizid
Page 53 and 54: 72 Z A N I M I V O U~iteljica na ot
Page 55 and 56: 74 Z A N I M I V O pogojev za prido
Page 57 and 58: cialistične stroke parodontologije
Page 59 and 60: 10.45-11.15 Odmor 11.15-11.35 Vikto
Page 61 and 62: Moderator: Tomažič M. 17.00-17.20
Page 63 and 64: 9.30 Odmor 9.45 Intramedularna učv
Page 65 and 66: I. Early Diagnosis The objective di
Page 67 and 68: CINDI Slovenija Program promocije z
Page 69 and 70: 11.10-11.40 Razprava 11.40-12.10 Od
Page 71 and 72: 2. sklop: Poškodovanec po primarni
Page 73 and 74: Klinični oddelek za maksilofacialn
Page 75 and 76: D E L O Z B O R N I C E cialisti~ne
Page 77 and 78: D E L O Z B O R N I C E Zapisniki I
Page 79 and 80: D E L O Z B O R N I C E 10. Stali{~
Page 81 and 82: D E L O Z B O R N I C E Predsednik
Page 83 and 84: D E L O Z B O R N I C E Katja Deni~
Page 85 and 86:
D E L O Z B O R N I C E Prim. Franc
Page 87 and 88:
Biti eti~en in uspe{en Ana Jev{ek T
Page 89 and 90:
T A K O M I S L I M O vila tudi za
Page 91 and 92:
STROKOVNA SREČANJA Duh kozmopoliti
Page 93 and 94:
116 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
136 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 115 and 116:
138 S KNJIŽNE POLICE Hanna morala
Page 117 and 118:
140 Z L A T A O B R E Z A na pripon
Page 119 and 120:
142 NOVE PUBLIKACIJE Astma pri odra
Page 121 and 122:
Koledar zdravni{kih sre~anj 145 ENO
Page 123 and 124:
Organizator, moderator Naslov za pr
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
leto X. Številka 1 O januar 2001 I
Page 133:
MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA Kdo odl
show all

UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?