UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Zdravstveni dom Izola objavlja prosto delovno mesto zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa za nedolo~en ~as, s polnim delovnim ~asom. Pogoji: Q kon~ana medicinska fakulteta, Q specializacija iz medicine dela, prometa in {porta, Q veljavna licenca Zdravni{ke zbornice <strong>Slovenije</strong>, Q znanje slovenskega jezika, Q vozni{ki izpit kategorije B. Nastop dela po dogovoru. Kandidati naslovijo vloge na: Zdravstveni dom Izola, Kadrovska slu`ba, Dantejeva 1, 6310 Izola. Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U kratu v nos {e bolj zato, ker je spremenjeni onemogo~aladuh tistega ~asa, ko mogo~e se je predvideti, raz- kaj odstopanje konkurenco in odkrito tekmovalnost cvetela med gr{ka kultura, razvoj demokracije pre~ja pomeni pa za posameznikovo te zdravniki. V spisu “O sveti bolezni” je pozornost je Hi- obrnil na zadovoljevanje ravnovesje po- - razen kadar gre za vel pokrat magi~nim zdravnikom predvsem treb posameznika. In samozavestni panja. Hipo- o~ital, da uporabljajo boga kot krat varno je za{~i- tudi v tem druàbnem dogajanju In stvari ver- postanejo {e bolj kompl to, ~e jim ne uspe. “ê bolnik jetno ozdravi, zaslutil si svojo zdravni{ko misli, prilo`nost. da se ravnovesja v rasti in zdravniki lastijo zasluge za njegovo Pri tem ozdra- se seveda takoj postavi posameznih vpra{anje, vrst celic in tkiv, pa vitev, ~e ne ozdravi, pa bolnikovo ki mu smrt tudi prisodobna medicina {e go zdale~ bolj ni kompleksna ravnovesja, ki pi{ejo Bo`ji volji.” Hipokrat je kos. namesto Kako tega pri posamezniku opredeliti stavljajo sta- na ravni delovanja intel samozavestno zahteval, naj se pri njezdravlje- zdravega, stabilnega ravnovesja? lesnih Vpra- sistemov, kot sta ìv~evje nju opusti izgovarjanje na voljo {anje bogov, je ker {e mnogo te`je danes, ko sistem. vemo, Oba da sistema sprejemata in bo le tako mogo~e razlo~iti slabe ravnovesje zdravnikev telesu ne vzpostavljajo jeta samo informacije, {ti- napa~no delovanje od dobrih, po drugi strani pa tiste, ri glavne ki se telesne uk- teko~ine, kot vadno je menil ne kaè Hi- v prevelikem ali prem varjajo s pravimi, vsakdanjimi problemi pokrat (tj. lju- kri, sluz, rumeni, ~rni delovanju, òl~), ampak am- v napa~ni odlo~it di, od tistih, ki z magijo in bogom pak ustvarjajo gre è pri analizi telesnih raztopin lahko za za organizem ne- {e kako usodna navidezne probleme, da bi jih potem kaj sto navimerljivih in {e ve~ (za zdaj) strezna nemerlji- “odlo~itev” imunskega sist dezno re{evali. V zahtevah po prakti~ni, vih parametrov. ra- Vsakemu posameznemu ko na primer povzro~i smrt zaradi cionalni in mnoìcam namenjeni medicini parametru je mogo~e izmeriti in ti~nega izra~unati {oka po piku ~ebele, neust pa lahko poleg Hipokratove osebnostne povpre~no in vrednost v populaciji, lo~itev ampak ìv~evja z pa je nasploh ede profesionalne samozavesti zaznamo vidika tudi poameznikovega zdravja pogosto stej{ih nivzrokov ~love{kih katastro Q Zasebna zobna ambulanta išče prijetnega sodelavca za najem ambulante v popoldanskem času, z možnostjo kasnejšega odkupa. Informacije dobite na tel.: 01 20 05 120. 137 januar 2001 OISIS
138 S KNJIŽNE POLICE Hanna morala biti izpu{~ena, se je v s ni{ki sobi obesila. Neverjetna zgodba. Najprej sem jo bral v angle{kem prevodu. A do ìvega pri{la {ele potem, ko sem prebral iz Izjemno lep jezik, nekak{na mirna pri ki spominja na nem{~ino H. Hesseja ter Diogenes Verlag, Zürich 1995. zorilo na povezave, na katere doslej {e nikoli pomislil. Ena tak{nih povez Marjan Korda{ {i takole: Za Michaela ni bilo pomembno, da Ha ni razkril tistega, kar bi moral zamo Zgodba: V bistvu je Hanna odbirala tiste, je ki bilo jih pomembno, je po- da je zamol~al tist {iljala v smrt v plinski celici. ji Na moral procesu razkriti. se Ko je bil Michael Berg star 15 je let, izkazalo, je po da je Hanna med tabori{~niki Ko sem bral drugi~, sem si v romanu naklju~ju spoznal 36 let staro Hanno, imela svoje spre- ljubljence, praviloma na~il {ibke pomembne in odstavke. Nekatere s vodnico na cestni èleznici. Potem ne`ne. ko je Zanje z njoje zelo skrbela in jim prevedel: dobavlja- spal, se je vanjo zaljubil, pa ~etudi la bolj{o ni nikoli hrano. In venomer, vsak Zakaj? ve~er so Zakaj ji nam vse tisto, kar je dognal, kaj Hanna ~uti do njega. njeni Njuno zaporniki ve~- morali brati. Dokler bilo lepo, jih ni v spominu postane krhko za letno razmerje je potekalo v obliki poslala vsakod- v smrt. je skrivalo odvratne resnice? Zakaj nevnih obiskov pri njej, vsak obisk Med pa procesom po ne- je Hanna priznala, umaè da je spomin na sre~na leta zakona, navadnem ritualu: najprej je on napisala njej na glas poro~ilo o poàru v neki izkaè, cerkvi, da je v eden od zakoncev vsa ta bral nem{ko klasi~no literaturo, kateri nato sta so zaprti se tabori{~niki skoraj ljubimca? vsi zgo- Mar zato, ker v tak{nem pol oprhala, ljubila in leàla v postelji reli. Zato ter se je po- postala glavna obtoènka. ni mogo~e biti sre~en? Pa kljub temu govarjala. êtudi jo je mnogo spra{eval Michael oje nekega dne po rekonstrukciji krat bil drugi zakonec sre~en! V~asih njeni preteklosti, ni izvedel ni~esar. vseh dogodkov ûtil je, in dejstev nenadoma min ugoto- sre~i nezvest celo, ~e je bil bo da nimata skupnega sveta; Hanna vil, je v da svoje Hanna nepismena. A Hanna nec. je Mar svojo je sre~a resni~na le, ~e je v jem ìvljenju dala Michaelu le tisti nepismenost del svovse svoje ìvljenje skrivala. se lahko kon~a Ver- vse tisto, kar je bilo jega ìvljenja, ki ga je hotela jetno dati. je Zavedal zato pristopila se k SS. Zato z bole~ino, postala paz- nezavedno in neprepoznan je, da je njuno razmerje neenakopravno, nica v koncentracijskem da tabori{~u. kaj Po pa vojni je bolj nezavedno in neprepo ji je podrejen, kljub temu pa je je bil dobila sre~en. slu`bo V pri cestni èleznici kot je in bole~ina? ko bi {oli je postal uspe{en u~enec ter morala v odnosu napredovati do in bi njena nepismenost Ljubil sem jo. Nisem je le ljubil, so{olcev in kasneje do so{olk bolj pri{la samoza- na dan, je slu`bo odpovedala sem jo in izbral. Mic- Poskusil sem si govori vesten. In na Hanno se je tako navezal, haelu izginila da se spred o~i. krat, ko sem Hanno izbral, nisem ved je nasproti njej v~asih ~util izdajalca. Ker je bila Pa ne nepismena, bi na procesu ~esar, zlah- kar je storila. Poskusil sem zato, “ker ni razkril tistega, kar ka dokazala, bi moral za- da ni napisala tistega tako poro~ila. lahko izgovoril s tak{nim stanj mol~ati, temve~ zato, ker je zamol~al A raje je tisto, sprejela krivi~no obto`bo, dol`nosti, kot da v bi katerem otroci ljubijo s kar bi ji moral razkriti.” priznala svojo nepismenost. {e. Vendar je ljubezen do star{ev ed A nekega dne je Hanna brez sledu In izginila. tako je bila obsojena na dosmrtno bezen, je~o. za katero nismo odgovorni. Michael jo je nekaj ~asa iskal, V a letih brez us- po procesu je Michael Berg Takrat diplosem spet Odisejo bral ; prvi~ sem peha. V njegovem ìvljenju se je miral pojavila in postal vr- jurist. Poro~il jo se v je {oli in in imel jo v spominu ohranil kot zel, ki je ni moglo izpolniti ni~ otroka, ve~. Tudi a zaradi no- vrzeli v njem, o ki vrnitvi je ni mogla domov. Vendar to ni zgodba bena ènska ne, zakaj nobena ni izpolniti bila tak{na nobena ènska, se je kmalu nitvi. lo~il. Kako In bi lahko Grki, ki so vede in nobena ni di{ala kot Hanna. takrat je zaradi nespe~nosti spet gre za~el dvakrat brati stopiti v isto reko, vero êz mnogo let se je Michael kot {tudent na glas, pra- najprej Homerjevo Odisejo. Bral jonitev domov? Odisej se ni vrnil, da b va iz {tudijskih razlogov udeleìl je sodnega za Hanno, pro- zgodbo posnel na trak temve~ in da po- bi spet od{el. Odiseja je z cesa proti skupini ènsk, nekdanjih slal ~lanic v njen SS, zapor. Tako je nadaljeval gibanju, nekaj ki ima cilj, in ki je hkrati paznic v nekem manj{em koncentracijskem, let in Hanni po{iljal posnetke uspe{na mojstrovin in zaman. delovnem tabori{~u v bliìni Krakova. nem{ke literature. êz {tiri leta je In od ko nje sem do- za~el pisati, sem ji bral Med njimi je Michael uzrl tudi bil Hanno. prvo pismo. Dokaz, da se je Po~akal v zaporu sem, da sem svoj rokopis najp Kot paznica je v letih 1943 do 1945 kon~no oprav- nau~ila pisati. Michael rekoval ji ni odgo- in potem predelal v tipkopis ljala isto delo kot njene sodelavke varjal in s soob- pismi, temve~ s posnetki bil svojega ob~utek, bra- da sem ga dokon~al. Pri toènke: odbirala je tiste tabori{~nike, nja na kasetah. ki za- In ko je dobil obvestilo, sem opazoval, da ali se ujema z ob~utko radi iz~rpanosti niso mogli ve~ bo delati. Hanna Te verjetno je pomilo{~ena, jo se je ni, - zdaj sem {e vedno lahko vse skupaj poslala v uni~evalno tabori{~e Auschwitz, è starko - v prvi~ obiskal. Priskrbel krat predelal ji je sta- in prek starega naredil plinsko celico in v zameno od tam novanje dobila in vse drugo, kar bi ji snetek. olaj{alo A ìv- tega nisem po~el rad. Z br enako {tevilo {e dela zmo`nih tabori{~nikov. ljenje v svobodi. A v no~i pred jutrom, Hanni sem ko hotel bi rokopis dokon~ati. Ha ISIS O januar 2001 Bernhard Schlink: Der Vorleser 1
Page 1 and 2:
Prim. asist. Andrej Možina, dr. me
Page 3 and 4:
SV. JANEZ OD BOGA Tumi (tudi tomi),
Page 5 and 6:
Specializacije - sprememba pravilni
Page 7 and 8:
Skrivnost poti virusov influence Mi
Page 9 and 10:
Izjava, sprejeta na skup{~ini sindi
Page 11 and 12:
Je 1. december - svetovni dan boja
Page 13 and 14:
20 N O V I C E Spominska plo{~a ute
Page 15 and 16:
22 N O V I C E prim. Igor Ravnik, d
Page 17 and 18:
28 ISIS O januar 2001 FOTOREPORTAŽ
Page 19 and 20:
30 F O T O R E P O R T A Ž A zdrav
Page 21 and 22:
32 I N T E R V J U vam ne zdi, da j
Page 23 and 24:
34 I N T E R V J U Po zapletih (po
Page 25 and 26:
36 I N T E R V J U Vedno poslu{amo
Page 27 and 28:
38 I N T E R V J U ISIS O januar 20
Page 29 and 30:
A K T U A L N O Sc BSE ne, odvisno
Page 31 and 32:
Nova razli~ica Creutzfeldt-Jakobove
Page 33 and 34:
Varuh ~lovekovih pravic @arko Pinte
Page 35 and 36:
Slovenska medicina potrebuje biosta
Page 37 and 38:
A K T U A L N O strihnina, ob~asno
Page 39 and 40:
EBCOG je bil dokon~no A K T U A L N
Page 41 and 42:
58 A K T U A L N O Uvod na stavba s
Page 43 and 44:
60 A K T U A L N O talizacijo na do
Page 45 and 46:
62 A K T U A L N O Uvod koristnost
Page 47 and 48:
64 A K T U A L N O Zgodovina presaj
Page 49 and 50:
68 Z A N I M I V O Oddelek je imel
Page 51 and 52:
70 Z A N I M I V O Na terasi prizid
Page 53 and 54:
72 Z A N I M I V O U~iteljica na ot
Page 55 and 56:
74 Z A N I M I V O pogojev za prido
Page 57 and 58:
cialistične stroke parodontologije
Page 59 and 60:
10.45-11.15 Odmor 11.15-11.35 Vikto
Page 61 and 62:
Moderator: Tomažič M. 17.00-17.20
Page 63 and 64: 9.30 Odmor 9.45 Intramedularna učv
Page 65 and 66: I. Early Diagnosis The objective di
Page 67 and 68: CINDI Slovenija Program promocije z
Page 69 and 70: 11.10-11.40 Razprava 11.40-12.10 Od
Page 71 and 72: 2. sklop: Poškodovanec po primarni
Page 73 and 74: Klinični oddelek za maksilofacialn
Page 75 and 76: D E L O Z B O R N I C E cialisti~ne
Page 77 and 78: D E L O Z B O R N I C E Zapisniki I
Page 79 and 80: D E L O Z B O R N I C E 10. Stali{~
Page 81 and 82: D E L O Z B O R N I C E Predsednik
Page 83 and 84: D E L O Z B O R N I C E Katja Deni~
Page 85 and 86: D E L O Z B O R N I C E Prim. Franc
Page 87 and 88: Biti eti~en in uspe{en Ana Jev{ek T
Page 89 and 90: T A K O M I S L I M O vila tudi za
Page 91 and 92: STROKOVNA SREČANJA Duh kozmopoliti
Page 93 and 94: 116 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 113: 136 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 117 and 118: 140 Z L A T A O B R E Z A na pripon
Page 119 and 120: 142 NOVE PUBLIKACIJE Astma pri odra
Page 121 and 122: Koledar zdravni{kih sre~anj 145 ENO
Page 123 and 124: Organizator, moderator Naslov za pr
Page 131 and 132: leto X. Številka 1 O januar 2001 I
Page 133: MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA Kdo odl
show all

UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?