UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Kaj se je zgodilo z delovno
kodbam po ponovni zaposlitvi, npr. ko{u, v grad- motnje spanja, pove~ana poraba kobeni{tvu.feina
in alkohola.
Ena od zna~ilnosti delovne sile Dinami~no pri glo- mi{i~no delo postaja populacijo la`je, zadnje desetletje?
balizaciji mobilnost je (selitev). Vrhunski dvigovanja te`kih bremen je vse manj, Po 1960. sta- letu je {tevilo zaposle
strokovnjaki, operaterji mednarodnih ti~nih obremenitev, neergonomskih vitih polo`a- dr`avah Evrope za~elo upadat
dru`b, ki uporabljajo mobilno tehnologijo,
jev, dela z ra~unalniki pa vse ve~. tijstvu Kombina- in industriji, nara{~ati p
in slabo izobra`eni delavci se selijo. cija psiholo{kih Prvi so in neergonomskih nem pogojev sektorju. [tevilo zaposlenih `
odtujeni iz svojega okolja in morajo bo zahtevala prila- raziskave in ukrepanje. pove~alo, in se v ve~ini evropskih
goditi svoje `ivljenje delovnim obveznostim,
li`uje {tevilu zaposlenih mo{kih.
drugi pa zahtevajo posebno pozornost in
Od 1991 do 1993 je zelo strmo pad
podporo.
vilo zaposlenih na nedolo~en ~as.
Kak{en naj bo odgovor
[tevilo ob~asno zaposlenih pa po
medicine dela na
nara{~a od takrat do danes.
Spremembe delovnega
Ob~asno zaposleni opravljajo del
globalizacijo?
slednjih oblikah: 47 odstotkov nad
okolja
1. Ker globalizacija prizadeva vsakogar, delo, 12 odstotkov je poskusno delo,
V EU je 5 milijonov nesre~ na , delu od nujno zagotoviti varnost in zdravje kov na delo delu ~ez praznike-dopuste, 5
tega 6.000 s smrtnim izidom, na za ducat vsakogar tiso~ . Konvencije ILO {t. 155 kov in sezonska 161 dela, 10 odstotokov p
poklicnih bolezni ter stotine tiso~ ter globalna bolezni vstrategija
SZO prispevajo dela, k 10 temu. odstotkov po potrebi.
zvezi z delom. [est milijonov delovnih Zagovarjanje dni varnosti in zdravja pri Spremembe delu najv
organizaciji dela v
ali 2 odstotka celotnega delovnega bo ~asa temelj je za iz- razvoj podjetij in jih dru`be. je mo~no vplivalo na trg delovn
gubljenega zaradi delovnih vzrokov. 2. Na Oce- hitre spremembe v delovnem ~asno oko- pa se je tudi mo~no spremen
njujejo, da je tveganje za navedene lju se bolezni lahko odgovori pospe{evanjem s raljenje
delavcev. Na delu so izpost
trikrat ve~je v dr`avah Srednje ziskovanja
in Vzhodne in promoviranjem prakti~nih vim kemikalijam in novi tehnologij
Evrope.
navodil za prakso.
je starih delavcev, vse ve~je so ra
Nova tehnologija, organizacija, 3. Izobra`evanje snovi, osebja, zadol`enega menitvah za po spolu, pove~ana je mob
materiali in stroji, nova delovna varovanje praksa, zdravja se.
Ta trenutek ima le delavcev, 10 do nezaposlenost.Vse to je
litve delavcev bodo povzro~ile
nove bolez- 15 odstotkov svetovne delovne populacije
do simptomov stresa; skoraj 40 od
ni pri delavcih: psiholo{ki stres, medicino kostnomi- dela. Te~aji in treningi delavcev na regio- opisuje razdra`enost, 22 o
{i~ne bolezni, hipersenzitivnost nalnih in alergi- ravneh, ki jih organizirata glavobol, SZO ali 19 odstotkov nima proste
je, infekcijske bolezni, poklicni ILO, rak, so repro- pomembni.
18 odstotkov ima te`ave s spanjem.
duktivne motnje. Posebne pozornosti 4. Razviti mre`o kolaboracijskih {no cen- naj bi bilo urejeno delovno ok
bodo dele`ni visok tempo dela in trov kratki za de- medicino dela (dosedaj mora delujejo ne le varno in zdravo, temve~
lovni cikli. Nova tehnologija zahteva Baltic men- Sea Network in Asian Pacific vsakemu Net- delavcu omogo~iti osebni r
talno delo, hitro u~enje, ~asovne work). stiske, po-
delovno zadovoljstvo in izpolnitev
dalj{ano delo, neregularen delovni 5. Za ~as, razvoj enot medicine dela vanj, potreb- da bo delo opravil u~inkovit
preobremenitev z informacijami, slabo no je de- potrebno sprejeti : zakonske osnove duktivno. za
lovno vzdu{je, velik pritisk na enote produktiv- medicine dela, prakti~ne cilje V vsa ILO, navedena dogajanja bo vpl
nost, nenehne spremembe, adaptiranje novo strategijo na glede na nove tehnologije, medicina dela, za- odgovore pa bo mora
novo organizacijo dela, negotovost gotoviti gledevarnost
in zdravje ranljivim ti samo skupi- v nenehnem razvoju. Q
zaposlitve, visoke ~ustvene obremenitve,
nam (starej{i, prizadeti, nose~nice).
kar bo povzro~alo delovni stres. @e 6. 20 Pokazati do 50 rezultate, vlaganje da je v var-
odstotkov delavcev na Finskem in nost v EU in pozdravje
ekonomska . kategorija
Dero~a
o delovnem stresu.
lovanje enot medicine dela oziroma zago-
Visoka produktivnost tekom 1990. tavljanje leta je varstva in zdravja za vsakega zapo-
bila posledica aplikacij novih tehnologij slenega v dr`avah in zahodne Evrope stane 120
bolj{ega izkori{~anja delovnega bilijonov ~asa. Ker ameri{kih se dolarjev ali 0,4 bruto na-
predpisani delovni ~as nenehno kraj{a, cionalengapo- dohodka (BND). Izguba zaradi
staja problem njegovo izkori{~anje. bolezni @e in 54 po{kodb v zvezi z delom pa iznaodstotkov
delavcev v EU ~asovno zaznava {a 4 odstotke BND.
stisko, velike psihi~ne zahteve, . Kon- stres 7. Nova razvojno orientirana strategija
tinuirani stres na delu je v povezavi v podjetjih s sr~ni- naj vsebuje vzdr`evanje in promimi
in kostnomi{i~nimi boleznimi.
Reakmoviranje zdravja in varnosti pri delu s cicijo
na stres spremlja: dvig hormonov ljemstreizbolj{ati delovno sposobnost. Zgodaj
sa (adrenalin, kortizol), povi{an je krvni treba tlak, usmeriti sile v razvoj organizacije
mi{i~ni spazem, depresivno razpolo`enje,
dela, odgovornosti, izbolj{anje delovnega
napetost, vzdra`ljivost, bole~ine okolja. v prsnem
121
januar 2001 O ISIS