UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

136
Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U
sto leti opisal, kje je mesto narave, pokrat kje ozdravil mesto makedonskega kralja, niti vzrok, ki je ki je povzro~il neravnove
medicine in kje mesto bogov. Njemu bil je bolestno bilo zaljubljen v ljubico ve~ini svojega primerov o~eta potem narava sama vrn
`e vse jasno, mi pa bomo potrebovali in bi {e umrl pet- od koprnenja, ~e ne bi ko~ine Hipokrat v stanje ravnovesja in zdravja
sto let, da pridemo do istega.” odkril vzrok te`av in seveda tudi jih predlagal primerih pa zdravnik pospe{i vrn
“To je tisti nauk,” sem se spomnil u~inkovito davne- re{itev. Zanimive so naravno tudi pripo- ravnovesje tako, da s terapev
ga izpita iz zgodovine medicine, vedi “ki o trdi, Hipokratovih da sanjah, ki jih postopkom je po vr- bolniku odvzame odve~ne tek
je skrivnost zdravja v me{anju in nitviravnoves- na otok Kos razlagal svojim ~ine sinovom.” ali pa mu doda manjkajo~e, dokl
ju telesnih teko~in. Vem, da je na “Ampak medicin- dva tiso~ petsto let!” ne mi vzpostavijo ni {lo v mehanizmi naravnega ra
skih zabavah to me{anje in iskanje glavo. ravno-
vesja. “Natura sanat, medicus curat -
vesja marsikdo grdo pla~al.” “Za nas Grke ni to ni~ posebnega.” nik zdravi, narava ozdravi!” Opisana
“Kot sem rekel,” se ni dal motiti Odgovor moj gr{se
mi je najprej zdel kratova nekoliko zdravilna doktrina je tudi da
ki profesor, “bogovi kaoti~no ponujajo samov{e~en, ener- ampak potem sem pomislil vsem sodobna, na le nekdanja poimenovan
gijo, ~lovek pa mora imeti ob~utek neverjetne za izbi- koli~ine sijajne gr{ke telesnih keramike, teko~in je treba preimenova
ranje tistega, kar ga uravnovesi. ki Za~etek so jo izdelovali bo- v Hipokratovem na{nje ~asu izraze in (na primer v raztopino
lezni je vedno v pokvarjenem ob~utku jo je {e zadanes
mogo~e videti povsod onega po hormona Sre- ali presnovka). Osnov
pravo mero in prave potrebe, zato dozemlju.neravno- In na vse radostne, `ivopisne princip mo- dana{nje (alopatske) medicine
vesje, teko~ine se zvrtin~ijo, skalijo zaike in in notranje sledi poslikave tedanjih {e vedno pala~, skladen s hipokrati~nim na~
bolezen. Naloga zdravnika je, da pa umiri na igra~kaste uni- skulpture doma~ih “contraria `ivali incontrariis
curantur” (nas
~ujo~e vrtince, naloga bolnika, sploh da najde na vso in tedanjo industrijo zdravimo suvenirjev z nasprotjem) - to je medici
zbistri svoj lastni ob~utek, vse in ostalo simbolnih opravi darilc za `enske in sku{a otroke. dodati, Te kar organizmu manjka, a
narava.”
drobnarije so tako prepri~ljive, vzeti, da ~lovek kar organizmu {koduje.
“To vino je res nenavadno bistro,” pred njimi sem ostrmi bolj kot pred najmogo~- Seveda pa je zanimivo, da je z vid
pripomnil po tehtnem razmisleku. nej{im sveti{~em. Za graditev velikanskega
na{njega medicinskega znanja Hipokrat
“Hipokratov o~e Heraklid je bil templja zdravnik namre~ zadostuje `e en sam misel mo~an pravilna samo v svojem najbolj
v sveti{~u na otoku Kos,” je po dalj{em in premo`en ~asu tiran, za izdelavo sto {nem tiso~ principu ra- - da imajo bolezni svo
ponosno povedal profesor. “Tam se dostnih je Hipotro{nikov.
Razcvet atenske ravne demo- vzroke, ki jih je mogo~e odstr
pokrat nau~il stare, magi~ne medicine, kracije,pofilozofije (Sokrat), dramatike s tem povrniti (So- zdravje. Konkretne izp
tem se je odlo~il, da jo zavr`e foklej) - mislim in maradostnega
potro{ni{tva Hipokratove sovpada medicine - in za uspeh z
gijo, amulete, molitve - in se za~ne s ~asom ukvarjati Hipokrata in njegovo odlo~itvijo,
ljenja so pomembne prav te - pa je v
z druga~no medicino, ki se da logi~no da zdravnik ute- lahko razume bolezen ma kot `e zdavnaj ne- povozil ~as. Hipokrat j
meljiti. Njegova nova medicina je ravnovesje natan~no telesnih sestavin, ne darjal pa kot nesmisel po- tega, da zdravnik i{
popisovala bolezenske znake, iskala sledico je vzro- bo`anskih ali magi~nih vplivov. bolezni pri bogovih, danes pa se ne z
ke bolezenskih neravnovesij v podnebju, Seveda se mi je takoj zazdelo kaj nenavadno bolj smiselne in uporabne Hipokr
lastnostih tal in vode, neustrezni zanimivo hrani, in piprivla~no,
da na otoku razlage Kosu, o pretakanju osnovnih telesn
ja~i, `ivljenjskih navadah. Legenda nedale~ pravi, od da tur{ke obale, `ivijo ko~in Hipokratovi (tj. krvi, sluzi, rumenega in ~
je Hipokrat za`gal vse medicinske potomci spise v in Asbi
se bilo mimogrede mogo~e ~a) in od- o nastanku bolezni, kadar je p
klepijevem hramu, kjer je bil zdravnik peljati njegov tja in govoriti z njimi nih in znotraj teko~in nji- preve~ ali premalo. Hip
o~e. Postal je potujo~i zdravnik, hovih ni izklju~e- pripovedi loviti ob~utek, zdravnik ki ga je imel se je od svojih magi~no usm
no, da ga je v to prisililo njegovo ustanovitelj uporni{tvodana{nje
medicine takrat, nih zdravni{kih ko je prednikov v praksi ra
proti stari medicini. Zdravil je po zavrgel Gr~iji, staro, Egip- magi~no medicino. val Da mu mnogo primanj,
kot bi to najbr` sam
tu, Mali Aziji in Libiji in s~asoma tem ni postal bilo sla- lahko, pri~ajo njegovi navsezadnje znani spi- se je od njih nau~il os
ven, bil je zdravnik takratnih si, vladarjev v katerih in je ogor~eno napadel zdravni{kih dotedanjo ve{~in tistega ~asa (npr
kon~no se je kot slaven zdravnik vrnil v magijo na otok usmerjeno medicino (na ~i primer pri porodih, v oskrbe ran, uporabe z
Kos in imel potomce, ki so bili tudi spisu zdravniki “O stari medicini” in {e bolj nih zeli{~). “O sveti Hipokratove teoreti~ne
in nadaljevali njegovo medicinsko bolezni”), {olo. Ne- ki jo je prakticiral bolezenskih njegov o~e in procesov so v skladu z d
kateri {e zdaj `ivijo na otoku.” brez dvoma tudi Hipokrat v mlaj{ih gr{ke letih. filozofske V misli sicer zvenele
“Hipokratovi potomci?” priznam, teh da spisih me Hipokrat obto`uje magi~ne in logi~no, zdrav- vendar niso bile kaj bist
je presenetilo.
nike, da zdravijo brez prave logike, dokazljive, brez pozkot
so bile predpostavke
“Otok ni velik,” se profesorju navanja ni zdelo vzrokov ni~ in mehanizmov bolezni, ne medicine. Ene in druge pa so bile
posebnega, “nekaj deset tiso~ du{, povsem ljudje na slepo. so
na{njega stali{~a, kot re~eno, napa~n
se poznali, `iveli brez velikih pretresov V nasprotju in sez
njimi je Hipokrat torej trdil, {lo da samo za medicinsko teorijo
litev, imeli so svoje vino, ribe, zdravnikova olive in tudi naloga ni moliti, ampak so, bi pred- Hipokrat lahko ostal v okvirih
~as za pripovedovanje zgodb, zato vsem znajo opazovati {e {kodljive vplive (podnebne,
ne medicine, ne da bi to znatno ovira
danes veliko povedati o najslavnej{em prehrambene, ~lo- socialne), ki enostransko
govo zdravni{ko u~inkovitost.
veku, ki je `ivel na otoku. Sam poznam zmotijo pre- ob~utljivo ravnote`je telesnih Ampak sokov. v bistvu spora med staro in n
cej zgodb, ker sem ve~krat tam na Ko medicin- zdravnik analiti~no prepozna medicino dinamiko br`kone niso bila le “strok
skih kongresih. Na primer tisto, bolezenskega kako je Hi- procesa, mora najprej nesoglasja. odstra- Magi~na medicina je {la
ISIS O januar 2001