UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Po {tirih letih (zadnji kongres je bil v Stockholmu) se je od 27. avgusta do 1. septembra 2000 v Singapurju zbralo ve~ tiso~ udeleèncev zdravnikov medicine dela iz celega sveta. [tirje zdravniki iz <strong>Slovenije</strong> smo se napotili na dolgo pot z veliko strokovne radovednosti in pri~akovanj. Domov smo se vrnili z obilico vtisov o tej dràvi in njenih prijaznih ljudeh. Izvedeli smo o vizijah in usodi delavcev zaradi vpliva sodobne tehnologije. Vzhod nas je navdu{il s svojo organiziranostjo, umirjenostjo ob so~asnem hitrem sprejemanju in uporabi novih tehnologij ter stimuliranju inovativnosti. Vsebina kongresnega koledarja je bila zajetna: zjutraj po dve plenarni predavanji vabljenih predavateljev (skupaj devet), nato so- ~asno minisimpoziji in svobodni prispevki ter sekcije posterjev. Za~etek programa je bil vedno ob pol devetih, konec pa ob 18. uri. Na razpolago je bilo 19 manj{ih dvoran prekrasnega Reffles City Convention centra. Kongres je potekal le na enem nivoju centra, preostale nivoje so zasedali veliki trgovski, hotelski-turisti~ni centri. Kot del centra je bil tudi 70-nadstropni hotel za goste in udeleènce kongresa. Teme plenarnih predavanj so bile: vpliv globalizacije na zdravje delavcev (Ratanen J., direktor finskega in{tituta za zdravje pri delu in {ef kolaboracijskega centra za zdravje pri delu SZO), pregled delovanja Mednarodne komisije za zdravje delavcev (ICOH) v 20.stoletju, novi problemi, principi in pristopi v novem stoletju (Caillard JF., profesor medicine dela v Univerzitetni bolni{nici Rouen), kako spremembe v podjetjih spreminjajo lastnosti trga delovne sile v privatnem in dràvnem sektorju (Johansson AL., profesor ekonomske zgodovine na univerzah v Uppsali in Londonu), napredek v prepre~evanju poklicnega raka (Hua Fu, profesor na Univerzi v Shanghaju), medicina dela v dràvah v razvoju (brazilski doktor medicine dela in gostitelj Z leve: Becner, naSun~i~, Borko Drozg, Ratkajec. slednjega kongresa v Sao Paulu 2003. leta), S T R O K O V N A S R E Č A N J A 26. mednarodni kongres o zdravju delavcev in medicini delav Singapurju Tihomir Ratkajec .................................................................................................. 119 V januar 2001 O ISIS
120 S T R O K O V N A S R E Č A N J A izzivi na podro~ju varstva in zdravja tika prevladuje pri delu, v dana{nji medicini spreminja dela in vsebino in organizacijo d predvsem o raziskovanju v medicini predstavlja dela izziv za prihodnost. zahteve, znanje delavcev mora biti vs (Rosenstock, direktorica ameri{kega Iz Nacio- <strong>Slovenije</strong> smo se kongresa dejavno delavci udez nizko izobrazbo nimajo mo` nalnega in{tituta za varnost in leìli zdravje {tirje - kolegi (Becner M., zaposlitve. Drozg BorkoKomunikacijska orodja èp NIOSH), upravi~enost in vpliv M., dobrega Sun~i~ S. in Ratkajec T.). V likosti sekciji bodo pro- vplivala na razvoj “nom zdravja delavcev na u~inkovito proizvodnjo stih prispevkov sem poro~al o temi ga” psiho- dela. Nakar se postavlja vpra{an in uspe{no poslovanje ter o mo`nosti socialni“prodejavniki dela in bole~ina in kaj v je kriù, tak{no delovno mesto? daje koncepta medicine dela “ majhnim kolega in iz Maribora sta imela poster Posledice s temo tak{nih sprememb bodo bolj srednjevelikim podjetjem (profesor vpliv Har- socialnih in ekonomskih sprememb vidne, kognitivne v obremenitve, nenehn rington, londonska {ola za higieno Mariboru in trop- na medicino dela. Podro~je terakcija psi- ~lovek-ra~unalnik, ve~je ps sko medicino), delo kot dejavnik, hosocialnih ki zago- dejavnikov dela in stresa tori~ne (v (mi{i~ne) ka- in ergonomske zah tavlja status ~loveka v dru`bi, terem vpliv je novih bil tudi najin prispevek) kar je bodo spodbu- novi izzivi za medicino del tehnologij na zdravje, izgorevanje dilo na izmed delu, vseh tem najve~ji interes. stajajo~ problem bo upravljanje del du{evni stres kot posledica “te`kega Predavanje dela za o globalizaciji in procesov mo`nem na daljavo (iz ene dràve bo mo`gane” ter ergonomski ukrepi pri vplivu preona zdravje delavcev sem ocenil no podjetje za eno v oddaljeni drugi dràvi bremenitvah zaradi psihosenzornih od pomembnej{ih. infor- Zaradi tega sem bo ga postalo strnil abstraktno. ^love{ki mo`gani macij (profesor Kumashiro M., predstojnik v tem prispevku. bodo postali “glavni ” v stroj produktivni ergonomskega oddelka In{tituta za indu- verigi. Klju~no bo dogajanje v nasle strijsko ekologijo univerze za medicino oko- desetletju, kako optimizirati delo ~ lja in medicino dela na Japonskem), vpliv mo`ganov v novem informacijskem okolj elektromagnetnih polj (EMF) na Kaj zdravje: je to globalizacija in pojav rakastih obolenj, motenj reprodukci- kako vpliva na zdravje je in nose~nost, nevrobehavioralni reakciji (“elektri~na hipersenzitivnost”), delavcev? nevrodege- Spremembe delavcev nerativna in kardiovaskularna obolenja Zna~ilnosti globalizacije so rast in libe- V tako spremenjenem okolju se pojav (profesor Knave B., z Nacionalnega ralizacija in{ituta svetovne trgovine, in ekonomske bo vse ve~ji problem nara{~ajo~e za delo, Karolinska, Stockholm). transakcije, tuja vlaganja, nastanek starih medna- delavcev . Starej{i delavci ne bodo m Celotni strokovni program kongresa rodnih je podjetij bil (multinacionalk) gli ob odgovoriti hkrat- zahtevam. Na primer: n razdeljen na 36 tematskih poglavij: nem drobljenju podjetij na nacionalnem skem bo ni- leta 2010 uvedenih 90 odstotko prepre~evanje nesre~, stari delavci, voju. Multinacionalke aler- so se na forumu formacijskih v Da- znanj in tehnologije, o gija in imunologija, kardiologija vosu in 2000 medici- obvezale, da bodo odgovorne bo delo za80 odstotkov sedanjih delavce na dela, vzgoja v medicini dela, zdravje epidemio- ljudi in za okolje, vendar njihove smo v prak- sposobnosti ne bodo ustrezal logija v medicini dela, {kodljivi si prah pri~e in neodgovornega ka- iz~rpavanja spremembam, ~love{- bo verjetno pri{lo do st kovost zraka, delo prizadetih, kih raziskave in naravnih v resursov. pri njih. Re{itev se vidi v investira medicini dela, zgodovina prepre~evanja Na nacionalnem po- nivoju posameznih dr- nje vseh delavcev pa tudi v starej{e klicnih bolezni, industrijska higiena, àv se podjetja bolez- razbijajo na manj{a, {anje uvaja delovne se dobe za 2 do 3 leta (k ni gibal v zvezi z delom, nevrotoksikologija, fleksibilni delovni ~as, delo na skladu daljavo s podalj{anjem (“te- pri~akovane ìv poklicne dermatoze, zdravje delavcev ledelo”), kotod delavcev se zahteva ske vse dobe) ve~ja pri- bo dodatno prispevalo ve~j pogoj za razvoj, medicina dela za lagodljivost,zdravstve- odgovornost, ve{~ina {tevilu in znanje, starej{ih delavcev. ne delavce, medicina dela v kmetijstvu, {tevilo majhnih in srednjih podjetij (MSP) Staranje delavcev ni posledica glob zdravje delavcev v kemi~ni industriji, nara{~a v (npr. grad- na Finskem je 97 cije odstotkov temve~ padca rasti svetovne pop beni industriji, vloga medicinskih podjetij sester z manj v kot 50 zaposlenimi, in podalj{anja v EU 80 ìvljenjske dobe. Star medicini dela, medicina dela za majhna milijonov pod- ljudi dela v majhnih podjetjih, jo ve~ kroni~nih 18 bolezni, te`je se pr jetja, toksikolo{ke preiskave, organski milijonov prah, je samozaposlenih). spremembam, ~e bodo ostali na delu b pesticidi, sevanja (ionizirajo~a, Fiziolo{kih, neionizira- kemi~nih {kodljivosti, za njih neer- potrebni dodatni programi za jo~a, radiofrekventna polja), vpliv gonomskih dela na pogojev re- in {tevilo nesre~ vanje zdravja, je v njihov senozorij je sl produkcijo, bolezni dihal v zvezi MSP z lahko delom, ve~ kot v velikih podjetjih, koro~ni v spomin obo- slab{i, in vse to zaht zdravje brezposelnih, izmensko jih delo, pa ter- se slab{a socialna (delovna) sebne ukrepe. klima. Kljub tak{nim slabostim malni stres, toksikologija kovin, Razbijanja vibracije podjetij in na manj{a se rej{i bo nada- delavci imajo t. i. “crystalise ropot, okvare vida na delu, organizacija ljevalo zaradi dela bolj racionalne proizvodnje. ce” in priznano znanje, kar bo pomem in stres na delu. Uvajanje informacijske in komunika- premoènje podjetij tudi v ~asu teh Najve~ prispevkov je bilo iz poglavij: cijske tehnologije ra- v {ole, podjetja, upravni sprememb. Oni bodo stabilizirajo~a s ziskave in vrednotenje dela v medicini sektor, dela bo neizogibno vplivalo na Globalizacija ìvljenje bo pripeljala nezaposledo (po 12 sekcij), organizacija dela delavcev. in delovni Na Finskem è 50 do 100 nostiodstot- zaradi racionalizacije, zapiranj stres (10 sekcij), bolezni dihal kov (8 sekcij), delavcev tok- dela z ra~unalniki. jetij [tevilo na eni mo- lokaciji in odpiranje na sikologija in bolezni gibal (7 sekcij). bilnih telefonov Iz na- in storitev na zaposleni internetu delavci se v ~asu, ko ne delaj vedenega lahko zaklju~imo, da ta je problema- mo~no pove~alo. Ta nova tehnologija ljajo svoje sposobnosti in so nagnjen ISIS O januar 2001
Page 1 and 2:
Prim. asist. Andrej Možina, dr. me
Page 3 and 4:
SV. JANEZ OD BOGA Tumi (tudi tomi),
Page 5 and 6:
Specializacije - sprememba pravilni
Page 7 and 8:
Skrivnost poti virusov influence Mi
Page 9 and 10:
Izjava, sprejeta na skup{~ini sindi
Page 11 and 12:
Je 1. december - svetovni dan boja
Page 13 and 14:
20 N O V I C E Spominska plo{~a ute
Page 15 and 16:
22 N O V I C E prim. Igor Ravnik, d
Page 17 and 18:
28 ISIS O januar 2001 FOTOREPORTAŽ
Page 19 and 20:
30 F O T O R E P O R T A Ž A zdrav
Page 21 and 22:
32 I N T E R V J U vam ne zdi, da j
Page 23 and 24:
34 I N T E R V J U Po zapletih (po
Page 25 and 26:
36 I N T E R V J U Vedno poslu{amo
Page 27 and 28:
38 I N T E R V J U ISIS O januar 20
Page 29 and 30:
A K T U A L N O Sc BSE ne, odvisno
Page 31 and 32:
Nova razli~ica Creutzfeldt-Jakobove
Page 33 and 34:
Varuh ~lovekovih pravic @arko Pinte
Page 35 and 36:
Slovenska medicina potrebuje biosta
Page 37 and 38:
A K T U A L N O strihnina, ob~asno
Page 39 and 40:
EBCOG je bil dokon~no A K T U A L N
Page 41 and 42:
58 A K T U A L N O Uvod na stavba s
Page 43 and 44:
60 A K T U A L N O talizacijo na do
Page 45 and 46: 62 A K T U A L N O Uvod koristnost
Page 47 and 48: 64 A K T U A L N O Zgodovina presaj
Page 49 and 50: 68 Z A N I M I V O Oddelek je imel
Page 51 and 52: 70 Z A N I M I V O Na terasi prizid
Page 53 and 54: 72 Z A N I M I V O U~iteljica na ot
Page 55 and 56: 74 Z A N I M I V O pogojev za prido
Page 57 and 58: cialistične stroke parodontologije
Page 59 and 60: 10.45-11.15 Odmor 11.15-11.35 Vikto
Page 61 and 62: Moderator: Tomažič M. 17.00-17.20
Page 63 and 64: 9.30 Odmor 9.45 Intramedularna učv
Page 65 and 66: I. Early Diagnosis The objective di
Page 67 and 68: CINDI Slovenija Program promocije z
Page 69 and 70: 11.10-11.40 Razprava 11.40-12.10 Od
Page 71 and 72: 2. sklop: Poškodovanec po primarni
Page 73 and 74: Klinični oddelek za maksilofacialn
Page 75 and 76: D E L O Z B O R N I C E cialisti~ne
Page 77 and 78: D E L O Z B O R N I C E Zapisniki I
Page 79 and 80: D E L O Z B O R N I C E 10. Stali{~
Page 81 and 82: D E L O Z B O R N I C E Predsednik
Page 83 and 84: D E L O Z B O R N I C E Katja Deni~
Page 85 and 86: D E L O Z B O R N I C E Prim. Franc
Page 87 and 88: Biti eti~en in uspe{en Ana Jev{ek T
Page 89 and 90: T A K O M I S L I M O vila tudi za
Page 91 and 92: STROKOVNA SREČANJA Duh kozmopoliti
Page 93 and 94: 116 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 95: 118 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 113 and 114: 136 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 115 and 116: 138 S KNJIŽNE POLICE Hanna morala
Page 117 and 118: 140 Z L A T A O B R E Z A na pripon
Page 119 and 120: 142 NOVE PUBLIKACIJE Astma pri odra
Page 121 and 122: Koledar zdravni{kih sre~anj 145 ENO
Page 123 and 124: Organizator, moderator Naslov za pr
Page 131 and 132: leto X. Številka 1 O januar 2001 I
Page 133: MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA Kdo odl
show all

UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?