UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA
Kdo odloča o zdravilih?
V zadnjem ~asu veliko govorimo o racio-
pape{ka od pape`a”. ^e karikiram, bi lahk
nalni porabi zdravil (glavni razlog je stiska s
kel, da bomo potem iz prihranjenih sreds
sredstvi za zdravstvo). Podatki govorijo za to,
lahko kupili novo floto mercedesov za dr`
da je vrsta zdravil, ki jih zdravniki predpisuje-
uradnike, ali pa zgradili `i~nico na Trig
mo, brez jasno dokazane u~inkovitosti in da
kar je {e drugih pomembnih projektov sku
je vrsta zdravil sicer u~inkovitih, vendar jih
nega interesa. Da me ne bi napa~no razume
predpisujemo preve~ {iroko (tako da je pri ti-
ne zagovarjam nerazumne porabe denarja z
stih bolnikih, pri katerih niso dobro indicira-
zdravstvo v tem smislu, da bi na primer n
na, mo`na {kodljivost bolj verjetna od neza-
mestno odpravili vojsko, gradili le avtom
nesljive pomo~i). Tu je {e vrsta sprejemljivih
ske ceste (namesto avtocest) in pri~akova
pomislekov, da bi bilo povsem primerno pla-
se ministri v slu`bo vozijo s kolesom. En
~ilo nekaterih zdravil prevaliti na ramena upo-
no sem mnenja, da ne sprejemamo kot samou
rabnika. Razprava o tem je v~asih kakovostna
mevno, da politi~na gesta odredi medicini
(glej oktobrsko {tevilko Zdravni{kega vestni-
kaj rib in hlebcev kruha, nato pa pri~aku
ka), ve~krat pa tudi manipulativna in ~ustve-
bomo s tem nasitili celo mno`ico la~nih.
na (glej javne razprave o bla`ilih ka{lja za otro- tem pa {e sebi in drugim zagotavljali, d
ke). Te razprave so pomembne tako za stroko,
najbolj{a mo`na re{itev).
ki je zavezana slediti predvsem “na izsledkih temelje~i Pri tem pa medici- je posebej prisoten problem “izvedbe rac
ni”, kot tudi za pla~nike (ZZZS), ki `elijo omejena cije”. sredstva Na~elna ugotovitev, ~im- da sama medicina relativno
bolj smiselno porabiti. Zdi se pa, da v ve~krat “zna” burnih racionalno razpravah razporediti omejena sredstva, je n
(“katera zdravila sodijo na katero listo”, “o gled omejevanju edina razumna. {tevila To je najve~krat argument, zakaj
receptov”, “o obveznih navodilih za predpisovanje” sama nalaga ipd.) prevla- omejitve. Vendar trdim, da tudi pri tem p
da vtis, da bi kombinacija discipliniranja in zgolj dodatne “tehni~ne izobrazbe narave”. Moralo bi v na~elu priti do {
zdravnikov ter lo~itev med “zrni in plevi” pri senza zdravilih v dru`bi, `e dodobra po kak{nih kriterijih velja deliti,
re{ila situacijo v financiranju porabe zdravil. dovolj. Na `alost Menim, to da ni je tako. v tem primeru samozaverovanost i
Kakor tudi na tujih podro~jih medicine, imamo tudi celo pri oholost zdravilih medicine, da teh odlo~itev nikakor ne sme
prakti~no `e sedaj razmere, ko medicinska znanost rok, na~elno dolgoro~no po- neustrezna in bo zgolj pripeljala do
nuja ve~ mo`nosti, kot imamo na razpolago sredstev zaupanja (tudi v medicino ~e se in do upada njenega ugleda. Predl
omejimo na u~inkovita zdravila). Poenostavljeno metafori: povedano, medicina ni- bo morala svoj odnos do dru`be podob
kakor ne zadostuje, da je dolo~eno zdravilo dokazano meniti u~inkovito,
kot ga je (bi ga) moral spremeniti zdravnik do p
da bi ga eo ipso `e lahko predpisovali vsem, ki mre~, bi jim da lahko ta odnos pomani
ve~ praviloma paternalisti~en in
galo. “Princip omejenih sredstev” nam nalaga, da oz. zelo ukazovalen, skrbno pri- temve~ partnerski in dvosmeren oz. spo
pravimo predlog za vpeljavo novega zdravljenja. Sam I{~emo po sebi “prihran- scenarij bolj odprtih posvetov medicine z
ke” na ra~un ukinitve drugega zdravljenja, omejujemo in kako s uporabo sredstvi za zdravstvo” niti ni - vsaj meni n
na o`je in zelo natan~no opredeljene bolnike. ve~ Lobiramo, obetaven. izvajajo (Res pa je, da bo navrgel {e kak{en za
se tak{ni in druga~ni “pritiski” (anga`iranje dru{tev lem: koliko bolnikov, za homeopatijo jav- in druge zdravilce...).
nosti...). Pri tem so ene stroke {e bolj uspe{ne, Tisto, nekatere kar je imajo pri `e odlo~itvah o porabi sredstev {e p
ve~ji “fond” iz preteklosti... Ne bi sicer rad godno za{el (neugodno preve~ v konkret- za koherentno in pravi~no razpravo)
ne podrobnosti na{ega vsakdana. Gre mi za na~elno tre{~enost ugotovitev, medicine na desetine in desetine podro~ij
da u~inkovitost zdravljenja {e ni porok za to, snih da imamo sfer”. v dolo~e- Tu so nekatere stroke javnosti “bli`je”,
ni dr`avi tudi `e na razpolago dovolj sredstev, bne”; da bi nekatere tako zdravlje- stroke so si `e tradicionalno izboril
nje lahko pla~ali. Znan je primer neuporabe tudi dober cenej{ih izhodi{~ni antiepi- polo`aj; dolo~ene velike skupine boln
leptikov v nerazvitih dr`avah (ker niti za njih neprimerno ni sredstev). ve~ji Primer “politi~ni” vpliv od nekaterih drug
neuporabe u~inkovitih zdravil zaradi pomanjkanja malo{tevilnih sredstev pa bodisi bi tistih z redkej{imi boleznimi a
se na{el tudi pri nas. “Svoboda strokovnega odlo~anja” nih bolnikov... pri upora- Toda teh dilem ga tudi z zapiranjem o
bi zdravil je torej precej omejena, ~eprav tega “strokovne mnogi zdravniki kroge” morne
bomo re{ili.
da niti ne do`ivljajo. (“Svoboda” je omejena seveda Tudi iz na vrste podro~ju razloporabe
sredstev za zdravstvo se m
gov, ne zgolj zaradi prevelike cene zdravila). torej ne bi smela u`aljeno zapreti v slonoko{~eni sto
Zdi se mi, da smo se zdravniki stalnega “var~evanja” vsevednosti. in Tudi sa- na tem podro~ju morajo biti zadnje
moomejevanja `e kar navadili. smo se K temu celo zavezali naloga s spo- celotne dru`be. Medicina se mora dru`bi odpret
razumi glede zvi{evanja pla~. Iz dikcije raznih z poro~il razpravo bi o se potrebi ve~kratpo
pove~anju sredstev, temve~ t
dalo razumeti, kot da gre zgolj za omejevanje pravo tako in o tem, tako kako nepo- sredstva razdeljevati. Re{itev mor
trebnih diagnosti~nih ali terapevtskih postopkov. sikoga Ampak ni - dobra, kot `evendar
bolj{e ne vidim.
re~eno - se pri tem zadeva nikakor ne kon~a. @elel bi opozoriti na
nevarnost, da stroka toliko podle`e avtocenzuri, da postane “bolj
David B. Vodu{ek
ISIS O januar 2001
158