UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

120
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
izzivi na podro~ju varstva in zdravja tika prevladuje pri delu, v dana{nji medicini spreminja dela in vsebino in organizacijo d
predvsem o raziskovanju v medicini predstavlja dela izziv za prihodnost. zahteve, znanje delavcev mora biti vs
(Rosenstock, direktorica ameri{kega Iz Nacio- Slovenije smo se kongresa dejavno delavci udez
nizko izobrazbo nimajo mo`
nalnega in{tituta za varnost in le`ili zdravje {tirje - kolegi (Becner M., zaposlitve. Drozg BorkoKomunikacijska
orodja `ep
NIOSH), upravi~enost in vpliv M., dobrega Sun~i~ S. in Ratkajec T.). V likosti sekciji bodo pro- vplivala na razvoj “nom
zdravja delavcev na u~inkovito proizvodnjo
stih prispevkov sem poro~al o temi ga” psiho- dela. Nakar se postavlja vpra{an
in uspe{no poslovanje ter o mo`nosti socialni“prodejavniki dela in bole~ina in kaj v je kri`u, tak{no delovno mesto?
daje koncepta medicine dela “ majhnim kolega in iz Maribora sta imela poster Posledice s temo tak{nih sprememb bodo bolj
srednjevelikim podjetjem (profesor vpliv Har- socialnih in ekonomskih sprememb vidne, kognitivne v
obremenitve, nenehn
rington, londonska {ola za higieno Mariboru in trop- na medicino dela. Podro~je terakcija psi- ~lovek-ra~unalnik, ve~je ps
sko medicino), delo kot dejavnik, hosocialnih ki zago- dejavnikov dela in stresa tori~ne (v (mi{i~ne) ka- in ergonomske zah
tavlja status ~loveka v dru`bi, terem vpliv je novih bil tudi najin prispevek) kar je bodo spodbu- novi izzivi za medicino del
tehnologij na zdravje, izgorevanje dilo na izmed delu, vseh tem najve~ji interes. stajajo~ problem bo upravljanje del
du{evni stres kot posledica “te`kega Predavanje dela za o globalizaciji in procesov mo`nem na daljavo (iz ene dr`ave bo
mo`gane” ter ergonomski ukrepi pri vplivu preona
zdravje delavcev sem ocenil no podjetje za eno v oddaljeni drugi dr`avi
bremenitvah zaradi psihosenzornih od pomembnej{ih. infor- Zaradi tega sem bo ga postalo strnil abstraktno. ^love{ki mo`gani
macij (profesor Kumashiro M., predstojnik
v tem prispevku.
bodo postali “glavni ” v stroj produktivni
ergonomskega oddelka In{tituta za indu-
verigi. Klju~no bo dogajanje v nasle
strijsko ekologijo univerze za medicino oko-
desetletju, kako optimizirati delo ~
lja in medicino dela na Japonskem), vpliv
mo`ganov v novem informacijskem okolj
elektromagnetnih polj (EMF) na Kaj zdravje: je to globalizacija in
pojav rakastih obolenj, motenj reprodukci- kako vpliva na zdravje
je in nose~nost, nevrobehavioralni reakciji
(“elektri~na hipersenzitivnost”), delavcev? nevrodege-
Spremembe delavcev
nerativna in kardiovaskularna obolenja Zna~ilnosti globalizacije so rast in libe- V tako spremenjenem okolju se pojav
(profesor Knave B., z Nacionalnega ralizacija in{ituta svetovne trgovine, in ekonomske bo vse ve~ji problem nara{~ajo~e
za delo, Karolinska, Stockholm). transakcije, tuja vlaganja, nastanek starih medna- delavcev . Starej{i delavci ne bodo m
Celotni strokovni program kongresa rodnih je podjetij bil (multinacionalk) gli ob odgovoriti hkrat- zahtevam. Na primer: n
razdeljen na 36 tematskih poglavij: nem drobljenju podjetij na nacionalnem skem bo ni- leta 2010 uvedenih 90 odstotko
prepre~evanje nesre~, stari delavci, voju. Multinacionalke aler-
so se na forumu formacijskih v Da- znanj in tehnologije, o
gija in imunologija, kardiologija vosu in 2000 medici- obvezale, da bodo odgovorne bo delo za80
odstotkov sedanjih delavce
na dela, vzgoja v medicini dela, zdravje epidemio- ljudi in za okolje, vendar njihove smo v prak- sposobnosti ne bodo ustrezal
logija v medicini dela, {kodljivi si prah pri~e in neodgovornega ka-
iz~rpavanja spremembam, ~love{- bo verjetno pri{lo do st
kovost zraka, delo prizadetih, kih raziskave in naravnih v resursov. pri njih. Re{itev se vidi v investira
medicini dela, zgodovina prepre~evanja Na nacionalnem po- nivoju posameznih dr- nje vseh delavcev pa tudi v starej{e
klicnih bolezni, industrijska higiena, `av se podjetja bolez- razbijajo na manj{a, {anje uvaja delovne se dobe za 2 do 3 leta (k
ni gibal v zvezi z delom, nevrotoksikologija,
fleksibilni delovni ~as, delo na skladu daljavo s podalj{anjem (“te- pri~akovane `iv
poklicne dermatoze, zdravje delavcev ledelo”), kotod
delavcev se zahteva ske vse dobe) ve~ja pri- bo dodatno prispevalo ve~j
pogoj za razvoj, medicina dela za lagodljivost,zdravstve- odgovornost, ve{~ina {tevilu in znanje, starej{ih delavcev.
ne delavce, medicina dela v kmetijstvu,
{tevilo majhnih in srednjih podjetij (MSP) Staranje delavcev ni posledica glob
zdravje delavcev v kemi~ni industriji, nara{~a v (npr. grad- na Finskem je 97 cije odstotkov temve~ padca rasti svetovne pop
beni industriji, vloga medicinskih podjetij sester z manj v kot 50 zaposlenimi, in podalj{anja v EU 80 `ivljenjske dobe. Star
medicini dela, medicina dela za majhna milijonov pod- ljudi dela v majhnih podjetjih, jo ve~ kroni~nih 18 bolezni, te`je se pr
jetja, toksikolo{ke preiskave, organski milijonov prah, je samozaposlenih). spremembam, ~e bodo ostali na delu b
pesticidi, sevanja (ionizirajo~a, Fiziolo{kih, neionizira- kemi~nih {kodljivosti, za njih neer- potrebni dodatni programi za
jo~a, radiofrekventna polja), vpliv gonomskih dela na pogojev re- in {tevilo nesre~ vanje zdravja, je v njihov senozorij je sl
produkcijo, bolezni dihal v zvezi MSP z lahko delom, ve~ kot v velikih podjetjih, koro~ni v spomin obo- slab{i, in vse to zaht
zdravje brezposelnih, izmensko jih delo, pa ter- se slab{a socialna (delovna) sebne ukrepe. klima. Kljub tak{nim slabostim
malni stres, toksikologija kovin, Razbijanja vibracije podjetij in na manj{a se rej{i bo nada- delavci imajo t. i. “crystalise
ropot, okvare vida na delu, organizacija ljevalo zaradi dela bolj racionalne proizvodnje.
ce” in priznano znanje, kar bo pomem
in stres na delu.
Uvajanje informacijske in komunika- premo`enje podjetij tudi v ~asu teh
Najve~ prispevkov je bilo iz poglavij: cijske tehnologije
ra- v {ole, podjetja, upravni sprememb. Oni bodo stabilizirajo~a s
ziskave in vrednotenje dela v medicini sektor, dela bo neizogibno vplivalo na Globalizacija `ivljenje bo pripeljala nezaposledo
(po 12 sekcij), organizacija dela delavcev. in delovni Na Finskem `e 50 do 100 nostiodstot- zaradi racionalizacije, zapiranj
stres (10 sekcij), bolezni dihal kov (8 sekcij), delavcev tok- dela z ra~unalniki. jetij [tevilo na eni mo- lokaciji in odpiranje na
sikologija in bolezni gibal (7 sekcij). bilnih telefonov Iz na- in storitev na zaposleni internetu delavci se v ~asu, ko ne delaj
vedenega lahko zaklju~imo, da ta je problema- mo~no pove~alo. Ta nova tehnologija
ljajo svoje sposobnosti in so nagnjen
ISIS O januar 2001