UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

124
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
je bila namenjena specifi~nim ukrepom nih pristopov. v dr- Razprava je kon~no vezanost pridobila in komunikacija med vsemi na
`avi gostiteljici, predvsem na skupno podro~ju nit z zanimivimi vpra{anji timi iz avdito- ~leni pa je bistvenega pomena.
zdravstva, {olstva in v zaporih. rija, V spominu predvsem na temo pomena prepleteno-
nam bo ostal {e nastop predstavnika stiEvrop- samomorilnega obna{anja med Nasproti mladimi evropski strategiji
ske komisije gospoda Le , Goffa ki je navedel, ter alkohola in drugih psihotropnih za izbolj{anje substanc. du{evnega
da v Evropski uniji vsako leto kar Razpravljavci 43.000 lju- so si bili edini, da posamezni
di kon~a `ivljenje s samomorom, mnogo ukrepi ve~je od dr`avnih do lokalnih in zdravja od izobra-
{tevilo pa se jim obeta v primeru `evalnih {iritve do nazdravstvenih
ne zado{~ajo. Konferenca Po- je bila sklenjena na n
vzhod. Tudi v Slovenijo! trebno je pristopiti isto~asno in spodbuden z usklajenim na~in. Na plenarnem zasedan
ciljem. Ta pa je jasen - ustaviti kateremu porast so samo- prisluhnili prakti~no vsi u
Soo~anja razli~nih
morilnega obna{anja med mladimi v ci Evropi. konference, so doktorja poleg Danzona , di-
Na okrogli mizi drugega dne so rektorja se soo~ili regionalnega urada Svetovne z
disciplin in kultur
profesorica Wasserman s [vedske, urednica tvene organizacije za Evropo, sodelov
Najbolj razgiban del, ~e ne tudi pravkar najbolj izdane zauge
dr ve~je knjige s podro~ja ministri za zdravstvo oziroma njihovi
nimiv del sre~anja, je sledil zgodaj suicidologije,
zve~er gospod pr- Badoc , socialni delavec tarji iz vseh {tirih dr`av, ki so ali
vega dne na okrogli mizi Prispe- z naslovom iz Francije, profesor Venisse , specialist psihia- dovale Evropski uniji v ~asu, odkar j
vek {ir{e skupnosti. Sodelovali so vsi udele`enter s podro~ja motenj odvisnosti, profesorizpostavila
in
pomen promocije du{evne
ci, na oder pa so bili posebej gos- povabljeni
Jeammet, otro{ki psihiater. Razprava zdravja: se gospod prav- Eskola Finske, sgospod
Boquinpodje
Violet , duhovnik, Kesteman , ravnatelj zaprav ni utegnila razvneti, saj has je s bila Portugalske, zaradi gospod Engqvist s [vedske in
srednje {ole, Jego, upravnik zapora, profesor- ~asovne stiske mnogo kraj{a kot prva. soorganizatorka Tokrat konference gospa Gillot iz
ja Rufo , otro{ki psihiater, Establet , in socio- smo lahko zaslutili razlike med nekoliko Francije. manj Sklepno besedo pa je imel e
log, vsi iz Francije, ter predstavnik povezanimi Evropske pogledi v Franciji in komisar precej za uszdravstvo
gospod Byrne , ki je samo
komisije doktor Rajala , psihiater s Finske, klajenim in multidisciplinarnim pristopom {e potrdil v na{ ob~utek, da gre tokrat
gospod Needle , biv{i ~lan Evropskega skandinavski parla- de`eli. Profesorica Evropski Wassermanuniji
in njenih pridru`enih ~
menta iz Velike Britanije. Razprava je namre~ sprva predstavila ni
sekundarno se preventi- bo pristopilo k izbolj{anju du{evneg
vodila h kakemu skupnemu zaklju~ku, vo kot saj skrb je za suicidalno ogro`enega ja, tudi mlade- prepre~evanju samomora, zlast
vsak izmed razpravljavcev zahajal ga, le od na telefonske po- krizne linije mora prek med {olskih mladimi, dejavno in z usklaje
dro~je svojega delovanja. [lo je programov za soo~enje do soudele`enosti splo{nega programi. Kot ka`e, samomor kmalu ne bo
razli~nih disciplin in temu primerno zdravnika razli~- in navsezadnje tudi psihiatra. tabu tema, Povsaj
v Evropi ne. Q
ISIS O januar 2001
NOVAK