UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

Slovenska medicina potrebuje
biostatisti~ni center
Janez Stare
A K T U A L N O
Ko sem pripravljal tale prispevek, sem imel najprej randomizacije v mislih in na podobno. Po opravljenem podiploms
slov “Ali slovenska medicina potrebuje biostatisti~ni mnogi raziskujejo center?” naprej in zopet potrebujejo sta
V prepri~anju, da o tem ne more biti dvoma, sem QA se potrebe odlo~il po statisti~nih metodah ne ob~utijo
za trdilno obliko. Skoraj ne verjamem, da bi se valci. na{el kdo, Vzemimo ki bi na temu primer Zakon o zbirkah podatkov
oporekal. Zbiranje, urejanje, prikazovanje in analiza zdravstvenega podatkov, varstva z dru- (ZZPPZ). Ta navaja 75 baz po
gimi besedami statistika (ali biostatistika, biometrija terimi podbazami in kar je je {e {tevilka po- ve~ja od 80. Brez ustr
dobnih nazivov), je namre~ tako vpeta v medicino, prikazovanju da je utemelje- podatkov, so tak{ne zbirke komaj kaj
vanje potrebe po ustrezno izobra`enih kadrih gotovo kartoteke. odve~. Pa Torej ven- nekak{no orodje za brskanje po p
dar, nekaj {tevilk bo zanimivih tudi za `e prepri~ane. datkih, ki pa ne more izlu{~iti nobene pregledne
QPregledali smo izvirne ~lanke v zadnjih letnikih gajanju treh na najpogo- nekem podro~ju. Z napovedanim podatkovn
steje izposojenih revij v Centralni medicinski knji`nici ~em v okviru z namenom, informatizacije slovenskega zdravstv
da ugotovimo dele` ~lankov, ki uporabljajo statisti~ne po ustrezni metode. analizi Re- podatkov {e veliko ve~je.
zultati so v tabeli 1.
QDalje, statistika se vse bolj uveljavlja tudi n
nja zdravstvenega varstva. Oddelki ’Health z nazivom evaluation
Tabela 1. Dele` ~lankov, ki uporabljajo statisti~ne sciences’ metode. so na ameri{kih univerzah nekaj vsakdan
odlo~itve naj bi bile pa~ ~im bolje podprte z ust
Revija [t. vseh [tevilo ~lankov Odstotek
podatkov, od klini~nih do finan~nih.
[e bi lahko na{teval, farmacije na primer {e ome
~lankov s statistiko ~lankov
lejmo si raje, kak{no je trenutno stanje v Sloveni
s statistiko Za pouk biostatistike na dodiplomsk in podiplom
Circulation 343 326 95
In{titut za biomedicinsko informatiko Medicinske
vol. 101
od svoje ustanovitve naprej. To dokazuje, da je za
{nih znanj na fakulteti `e dolgo prisotna. Delavc
Lancet, 128 114 89
nem skoraj edini, ki nudijo pomo~ raziskovalcem (ti
vol 355
ljajo magisterij ali doktorat, piscem ~lankov in po
New England 89 79 89
dro~ju. Vendar `e samo za te potrebe trenutne kadr
in{tituta {e zdale~ ne zado{~ajo. En u~itelj, ki je
Journal of Medicine,
stojnik in{tituta in en asistent je odlo~no premal
vol 342
ga {e kak{en kolega z drugih fakultet, nekateri up
Skupaj 560 519 93
najo koga, ki kaj ve o tem, marsikdo si pomaga kar
je pohvalno in, upam, vsaj deloma posledica pouka n
[tevilke so presenetile tudi nas, ~eprav smo podobne podiplomskega), analize `e a neproblema
nikakor ne re{uje. Sta
kajkrat opravili. Odstotki bi bili lahko druga~ni no za podro~je, druge revije, ki se odvi- {e naprej hitro razvija, in do
sno od podro~ja, a te`ko bi na{li revijo, kjer bi obvlada dele` ~lankov le usposobljena s statistiin
specializirana ekipa,
ko padel pod 60 odstotkov. Nivo zahtevnosti statisti~ne raziskovalnim obdelave delom je skrbi tudi za svoj razvoj.
med ~lanki zelo razli~en, vendar `e blizu 50 odstotkov Kako je ~lankov s tem upo- v svetu? No, tu bi lahko na{tel nek
rablja zahtevnej{e metode, najpogosteje kak{no od iz multivariatnih Nem~ije, Avstrije, re- Anglije, Francije, Italije in
gresijskih metod. Nedvomno pa tak{ne literature ni no mogo~e vsak domislil, ve~ pre- da izbiram samo za svoj pogled
birati, ~e bralec ne pozna pojma statisti~nega testa Zato raje in p-vrednosti.
pozivam bralce, da mi sporo~ijo, ~e pozn
QNa leto se na magistrski {tudij medicine oz. vitega zdaj biomedicine,
sveta, kjer je stanje slab{e kot v Slovenij
vpi{e preko 100 slu{ateljev. Ve~ina teh pozneje naj magistrira, si bralci marsika- pogledajo omre`ni http://www.mayo.edu/hsr
naslov
teri tudi doktorira. To pomeni precej magistrskih biostat.html. in doktorskih Prepri~an na- sem, da bo {tevilo statisti
log, ki zopet v velikem odstotku potrebujejo statistiko.
kogar, ~etudi gre za kliniko Mayo.
Pri vsem tem ne gre samo za analizo podatkov, ampak Kaj za torej celotno predlagam?
na~rtovanje {tudije, se pravi priprave protokola, Prvi~, izbire mislim, vzorca, da doje
Slovenija premajhna (Ljublj
lo~itve velikosti vzorca, izbire tipa raziskave, da dolo~itve bi se problem spremenljivk, re{eval parcialno, v stilu mi eneg
51
V
januar 2001 O ISIS