UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

A K T U A L N O stanka U.E.M.S.) na ~elu. Razloìli so nam sam potek sto, ~esar specializacije, v prvem delu nisem poudaril. nas vpeljali v njihov zdravstveni sistem in nam postregli Psihiatri~na z vsemi klinika po- v Krakovem je zmeraj gojila trebnimi podatki. Vsi so se pritoèvali nad reformiranim k zdravljenju sistemom psihiatri~nega pacienta. Nikoli niso zdravstvenega zavarovanja, ki je zdaj decentraliziran je na “biolo{ko” in daje veliko in psihoterapevtsko. @e leta 1960 mo~ regionalnim (provincijskim) zavarovalnicam. nim Te tudi izobraèvanjem odlo~a- iz psihoterapije. Pobudnik, za jo o specializantskih mestih v univerzitetni bolni{nici. psihoterapije To pa v pome- Krakovem je bil profesor Kempinski ni, da profesorji nimajo nobenega vpliva na to, pripovedi kak{ne zdravnike omenjali z velikim spo{tovanjem, domala bodo dobili na specializacijo. Lahko bi rekel, da se karizma profesorja Kempinske Sledilo je delovno kosilo, ki smo ga trije ~lani vojno vizitacijske pilot v poljski komi- vojski, ki je delovala v se sije preìveli v spro{~enem pogovoru s petimi specializanti. ljevega letalstva Pogo(RAF)(to so nam poveali {e s pos vor smo - bolj uradno - nadaljevali na oddelku. {e zdaj se ~uti v prostorih krakovske klinike. Po leta 1972 je njegovo delo nadaljevala profesorica Zaklju~ki na{e komisije, ki smo jih zapisali v nemalo poro~ilo zaslug, za E.B.P., da je ime Kempinskega tako ~islano so na kratko naslednji: Je pa profesor Bomba (tudi sam psihoterapevt) ob Q Specializanti so dobro motivirani, odprti in vedi zagnani nekam za zagrenjeno stroko. pripomnil, da psihoterapija Q Imajo kar nekaj teàv, ker se je sistem izobraèvanja jih farmacevtskih v nekaj letih firm na Poljsko, izgublja pomen bistveno spremenil (med njimi so eni, ki so è na{a domala v roke kon~ali psihologov (kar opaàmo tudi v drugih specializacijo po starem, a jo morajo nadaljevati Evrope). po novem, dalj- {em programu). Kar nekaj vpra{anj smo gostiteljem zastavili o h Q Tranzicija, ki se dogaja na Poljskem, zamegljuje privolitve pogled pacienta na raz- in o skupnostni psihiatriji. H voj poljske psihiatrije. privolitve po njihovem mnenju dokaj dobro urejuje Q V o~i nas je dobesedno bodla izrazita pomanjkljivost so ga sprejeli tukaj{nega pred petimi leti. Takih hospitaliza izobraèvanja specializantov: ti nimajo svoje kliniki sobe (niti 10 do skupne), 15 odstotkov. zato se s pacienti pogovarjajo kar na hodniku!!! O poljski skupnostni psihiatriji imajo gostitel Q Razmerje pacienti - specializanti je nenavadno nje. in slabo Ambulantna (za specia- psihiatri~na slu`ba je sicer povso lizanta, ne za pacienta): en specializant skrbi lem za mestu, 3 do 4 a paciente!!! ni povsod kakovostna (kaj to~no misli Q Psihoterapija ni obvezni del specializacije, vostjo, saj prakti~ni nismo uspeli del neizvedeti). Poznajo tudi tako vsebuje psihoterapevtskega dela, niti izkustva v lastni psihoterapiji (in to kljub temu, da profesorji krakovsko psihiatrijo opisujejo kot holisti~no v nasprotju s severnopoljsko, ki je biolo{ka). Q Specializanti nimajo nikakr{nega vpliva na potek specializacije. Q Sami specializanti so izrazili èljo, da bi imeli ve~ takega vpliva in da bi se lahko zdruèvali v morebitnem zdruènju specializantov. Ko smo poro~ali na sestanku E.B.P., se je razvil pogovor, ali naj bo taka vizitacija “veljavna”, tako da bi bil Oddelek za psihiatrijo v Krakovem priznan u~ni center v EU. Mnenje ve~ine je bilo, da zaenkrat E.B.P. {e nima tega polnomo~ja. Zato pa naj kolegi v Krakovem na{e poro~ilo uporabijo tako, da se z njim v roki pogajajo z lokalnimi oblastmi za izbolj{anje programov specializacije in okolja, v katerem ti programi te~ejo. Sestanek Psihiatri~ne sekcije U.E.M.S. Tradicionalno se prvi dan sestanek za~ne s kratko predstavitvijo zdravstvenega sistema dràve gostiteljice in ob{irno predstavitvijo psihiatri~ne slu`be. O organizaciji poljskega zdravstva je bilo bolj malo povedanega, pa~ pa so nam profesorji Bomba, Orwidova in Pietrowski podrobno predstavili poljsko psihiatrijo. Za nas - ~lane vizitacijske skupine - so bili to bolj ali manj è znani podatki. Zato omenjam le ti- 59 V januar 2001 O ISIS
60 A K T U A L N O talizacijo na domu. Zanjo so odgovorne bolni{ni~ne dokument delovne zelo skupi- dobro poznam, sem lahko prijatelju Ro ne, eden izmed ~lanov take skupine hodi na dom pacienta, Doesschateju ki je dobro “hos- pritegnil. Dogovorili smo se pa, d pitaliziran doma”, in ga tam zdravi. Imajo tudi na “skupnostne skupina sestala delov- v ~asu med dvema rednima sestanko ne skupine”, ki lahko zdravijo paciente doma, a tri~ne jih je sekcije premalo U.E.M.S. in (kot je to po~ela tudi delovn tudi niso dovolj izobraène. kovost v psihiatriji) in po predhodni izmenjavi mnen Ostal je vtis, ki ga niso znali popraviti, da je ski vendarle po{ti izdelala organizacija prvi osnutek evropskega profila p psihiatri~ne slu`be preslaba ali premalo povezana, kaz storilnosti da bi lahko in go- u~inkovitosti Psihiatri~ne sekcij vorili o dobri mreì skupnostne psihiatrije. stanek bo v petek, 12. 1. 2001, ob 14.00, v eni izm Po pogovoru smo si ogledali kliniko. Kljub temu, bolni{nic da je na v vsakem Bruslju. koraku ~utiti rev{~ino opreme in prostorov, pa sem Ker z rahlim se je sestanek prio- te delovne skupine dokaj hitro kusom sramu ugotavljal, da bolni{kih sob nimajo udeleìl tako natrpanih {e sestanka moje druge delovne skupine, ki kot na na{i kliniki. Sobe imajo namre~ le dve do konodajo najve~ pet na podro~ju postelj. psihiatrije v EU. Poro~al sem o V ostalem sem pa~ videl obi~ajno psihiatri~no bolni{nico, sprejemanju z zakona velikoo sprejemu in zdravljenju v psihi prostora za tako imenovano delovno terapijo. {nici brez privolitve pacienta, s katerimi se soo~a Kot zanimivost naj omenim, da uporabljajo elektrokonvulzivno trija. Ve~ina dràv (vklju~no s Hrva{ko) je è spreje terapijo (EKT) (ki je v Sloveniji è nekj let ni zakone ve~). Prostor, na tem podro~ju. v kateremVelika Britanija, ki ima kar jo izvajajo, pa ne bi dobil uporabnega dovoljenja iz v leta kaki 1983, razviti imenovan evrop- Mental Health Act, je dala no ski dràvi. Ni predprostora, ni tako imenovane “sobe razpravo za okrevanje”. predloge za spremembo tega zakona. Aparat za EKT je sicer sodoben, tudi vsi pripomo~ki Po za kon~anem splo{no delu nar- v skupinah smo se ponovno sestali kozo so v prostoru, a isti prostor uporabljajo {e nem za sestanku. povsem obi~ajne Najpomembnej{i del sestanka je bil pos somatske preglede. ~ilu dr. K. Pylkkanena, finskega delegata, o pripom Posebnih, tako imenovanih izolirnih, sob za oviranje U.E.M.S. nasilnih izdelal pao tako imenovanem “White Paper”. T cientov nimajo. Take paciente najprej zaklenejo ment, v obi~ajno ki ga bolni{ko je izdelal Odbor za bioetiko Sveta Evro sobo, po potrebi uporabijo {e pasove za oviranje Za{~ita (skladno ~lovekovih z njihovipravic in dostojanstva ljudi, ki t mi predpisi). nimi motnjami. ^lani Psihiatri~ne sekcije smo se strinja Drugi dan(5. 10.) je bil po obi~aju sestanek Psihiatri~ne bami, ki naj sekcije jih dr. Pylkkanen preda vodstvu U.E.M.S U.E.M.S. Sestanek je potekal kar v knji`nici Psihiatri~ne Evrope. klinike. Ta je povsem neprimerna za sestanek sekcije, saj so nas Zve~er vseh smo 45 imeli, udele- kot vedno na teh sestankih, sku èncev natla~ili okrog ene dolge mize v ozkem knji`ni~nem ve~erjo. Bila prosto- je v prekrasnih kletnih prostorih sta ru. Tisti, ki je ravno govoril, se je moral skloniti Bonnera. dale~ Hrana naprej, je bila da ga podpovpre~na, vino slabo, pos je vsaj predsedujo~i videl. Pa {e akustika je bila dena, slaba, pa se tako ne spla~a da je bila kaj dosti besed izgubljati o t komunikacija med nami res skromna. K sre~i è nekaj kolegi let - poteka vsekakor bis- pomembnem dogodku. tveni del sestanka v skupinah in ne ve~ na plenarnih sejah. Tako smo se kaj hitro razporedili v delovne skupine, torej tudi po drugih prostorih klinike. Sestanek E.B.P. Ker je moja delovna skupina za kakovost v psihiatriji V soboto, è zadnji na se- dan sestanka, je bil kot obi~ajno stanku avgusta v Kopenhagnu kon~ala delo, sem se stanek pridruìl European delovBoard for Psychiatry. Naloga tega sv ni skupini z zanimivim imenom Profil psihiatra. èvanje Skupino v je psihiatriji. vodil Velik del sestanka je bil posv irski delegat dr. Charles Smith. Seveda se je takoj v Psihiatri~ni na za~etku kliniki posta- v Krakovem. Govor je bil pote vilo vpra{anje, zakaj je taka skupina sploh potrebna. lahko taka V ve~ vizitacija dràvah pomeni tudi è priznanje obisk EU opaàjo, da je profil psihiatra nekako ogroèn. {nice Ogroàjo za nekak{no ga dru- evropsko u~no bolni{nico. Kot sem gi poklicni profili, ki delujejo na podro~ju du{evnega poro~ilu zdravstva. o vizitaciji, To smo se zedinili, da to ni mo`n so v prvi vrsti klini~ni psihologi, pa psihiatri~ni teh pooblastil. socialni delavci Vpra{anje in bo na{ predstavnik post ponekod celo psihiatri~ne medicinske sestre. O tem U.E.M.S. so poro~ali delegati iz Nem~ije (sic!), Belgije, Irske, pa tudi Ker drugi na so prihodnjem kar nekaj sestanku pre- E.B.P. (v Ljubljani, ap ve~ vneto prikimavali. bo vizitacije, smo se dogovorili, da bo naslednja me O~itno je bilo, da je v tej delovni skupini res tacija vladala pred zmeda sestankom glede oktobra 2001 v Pragi. Za preds vloge psihiatra. Stvari je potem postavil na pravo cijske mesto skupine dr. R. so Ten dolo~ili mene, kar {tejem za priznan Doesschate, direktor ene najuspe{nej{ih u~nih bolni{nic v U.E.M.S., v Deven- predvsem pa za priznanje slovenski psihi tru, Nizozemska. Nizozemsko zdruènje za psihiatrijo Sprejeli je namre~ smo nato è {e dokon~no obliko priporo~ila pred 2 letoma izdalo dokument z naslovom Opis profila specializacijo psihiatra. iz V psihiatrije. Ta okvir specializac njem je natan~no opisalo vlogo psihiatrije v zdravstvenem hodnje obvezen varstvu za priznanje za “evropskega psihiatra in vlogo psihiatra v tem pomembnem segmentu zdravstva. me, da Zelo sem è napred tem za Zdravni{ko zbornico Sloven tan~no so opredelili identiteto “psihiatra generalista” sodelavci (splo{nega izdelal psi- predlog prav tak{ne specializaci hiatra) in nato {e identitete nekaterih psihiatrov Zdravni{ka subspecialistov <strong>zbornica</strong> (na ga je sprejela in je torej “evro primer gerontopsihiatra, forenzi~nega psihiatra, cija psihiatra v Sloveniji psihote- v veljavi od 1. 12. 2000. rapevta itd). Ker kot ~lan Nizozemskega zdruènja Prihodnji za psihiatrijo sestanek ta Psihiatri~ne sekcije U.E.M.S. ISIS O januar 2001
Page 1 and 2: Prim. asist. Andrej Možina, dr. me
Page 3 and 4: SV. JANEZ OD BOGA Tumi (tudi tomi),
Page 5 and 6: Specializacije - sprememba pravilni
Page 7 and 8: Skrivnost poti virusov influence Mi
Page 9 and 10: Izjava, sprejeta na skup{~ini sindi
Page 11 and 12: Je 1. december - svetovni dan boja
Page 13 and 14: 20 N O V I C E Spominska plo{~a ute
Page 15 and 16: 22 N O V I C E prim. Igor Ravnik, d
Page 17 and 18: 28 ISIS O januar 2001 FOTOREPORTAŽ
Page 19 and 20: 30 F O T O R E P O R T A Ž A zdrav
Page 21 and 22: 32 I N T E R V J U vam ne zdi, da j
Page 23 and 24: 34 I N T E R V J U Po zapletih (po
Page 25 and 26: 36 I N T E R V J U Vedno poslu{amo
Page 27 and 28: 38 I N T E R V J U ISIS O januar 20
Page 29 and 30: A K T U A L N O Sc BSE ne, odvisno
Page 31 and 32: Nova razli~ica Creutzfeldt-Jakobove
Page 33 and 34: Varuh ~lovekovih pravic @arko Pinte
Page 35 and 36: Slovenska medicina potrebuje biosta
Page 37 and 38: A K T U A L N O strihnina, ob~asno
Page 39 and 40: EBCOG je bil dokon~no A K T U A L N
Page 41: 58 A K T U A L N O Uvod na stavba s
Page 45 and 46: 62 A K T U A L N O Uvod koristnost
Page 47 and 48: 64 A K T U A L N O Zgodovina presaj
Page 49 and 50: 68 Z A N I M I V O Oddelek je imel
Page 51 and 52: 70 Z A N I M I V O Na terasi prizid
Page 53 and 54: 72 Z A N I M I V O U~iteljica na ot
Page 55 and 56: 74 Z A N I M I V O pogojev za prido
Page 57 and 58: cialistične stroke parodontologije
Page 59 and 60: 10.45-11.15 Odmor 11.15-11.35 Vikto
Page 61 and 62: Moderator: Tomažič M. 17.00-17.20
Page 63 and 64: 9.30 Odmor 9.45 Intramedularna učv
Page 65 and 66: I. Early Diagnosis The objective di
Page 67 and 68: CINDI Slovenija Program promocije z
Page 69 and 70: 11.10-11.40 Razprava 11.40-12.10 Od
Page 71 and 72: 2. sklop: Poškodovanec po primarni
Page 73 and 74: Klinični oddelek za maksilofacialn
Page 75 and 76: D E L O Z B O R N I C E cialisti~ne
Page 77 and 78: D E L O Z B O R N I C E Zapisniki I
Page 79 and 80: D E L O Z B O R N I C E 10. Stali{~
Page 81 and 82: D E L O Z B O R N I C E Predsednik
Page 83 and 84: D E L O Z B O R N I C E Katja Deni~
Page 85 and 86: D E L O Z B O R N I C E Prim. Franc
Page 87 and 88: Biti eti~en in uspe{en Ana Jev{ek T
Page 89 and 90: T A K O M I S L I M O vila tudi za
Page 91 and 92: STROKOVNA SREČANJA Duh kozmopoliti
Page 93 and 94:
116 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
136 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 115 and 116:
138 S KNJIŽNE POLICE Hanna morala
Page 117 and 118:
140 Z L A T A O B R E Z A na pripon
Page 119 and 120:
142 NOVE PUBLIKACIJE Astma pri odra
Page 121 and 122:
Koledar zdravni{kih sre~anj 145 ENO
Page 123 and 124:
Organizator, moderator Naslov za pr
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
leto X. Številka 1 O januar 2001 I
Page 133:
MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA Kdo odl
show all

UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?