UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
pomembno, da zdravnik deluje kot njestrokov- psihi~nih motenj pri koronarnem nistbol- s strokovno delovno skupino,
njak in ~lovek obenem. Pomembno niku je spo- z uporabo vedenjsko kognitivne naj bi tera- sodeloval tudi psiholog oz.
{tovati tako `ivljenje kot tudi pije. smrt. Pomen Upo{tepsihoterapevtske
obravnave fizioterapevt te- in profesor telesne
vali naj bi potrebe in pri~akovanja melji umirajo- na ugotovitvah, da je intenzivnost Da{a Troha bo- je pripravila prisp
~ega bolnika glede ohranjanja ~lovekovega
le~ine bolj odvisna od izra`enosti problematiki jeze in te- prekomerne telesne t
dostojanstva, bli`ine, odlo~anja snobe o sebi kot laj{a- pa od same stenoze koronarne kroni~nih ar- psihiatri~nih bolnikih.
nja bole~ine. Osvetlila je delo in terije. na~ela Za Hos- obvladovanje stresa so pomembni tudi tu so potako
neugoden `ivljenj
pica v konkretni pomo~i umirajo~im membni: in njipostavitev
realnih ciljev, jemanje poiskati psihotropnih zdravil kot t
hovim svojcem. Poudarila je pomen prednostne dela v naloge, hiteti po~asi, du{evna zmanj{e- motnja. Povi{ana telesna
delovni skupini, dela prostovoljcev, vatispremi- perfekcionizem, uporaba relaksacijskih
teh bolnikih vpliva na pojav kroni
njanja odnosa do smrti v vseh plasteh tehnik, dru`- porazdelitev nalog, jasno lezni, izra`anje vpliva na sodelovanje bol
be in pomo~ zdravstvenemu osebju svojih pri tem. `elja in potreb, prositi zdravljenju in nuditi po- in kakovost njegovega
Moto dru{tva je sprejemati smrt mo~, kot narav- znati re~i ne, pohvaliti sebe Debelost in druge, ni samoumevni stranski u~i
no dogajanje in dodajati `ivljenje dajati dnevom, in sprejemati kritike. tipsihoti~ne terapije, zato je potr
ne dni `ivljenju.
Rok Tav~ar in Mojca Dernov{ek sta nava pred- le-te. Za uspe{nega se ob mo`
Delovno predsedstvo - Andrej @mitek stavila intudi
zelo prakti~no uporaben makolo{kem prispe- pristopu izkazuje pred
Janez Romih sta zaklju~ila prvi dan vek sre~anja o uporabi psihotropnih zdravil vedenjsko pri bolkognitivni
pristop, v p
s povabilom na ve~erjo ob ciganski nikih glasbi z razli~nimi v internisti~nimi vzdr`evanja obolenji. primerne telesne te`e
grad Podvin.
Natan~neje sta prikazala varna, membno manj varna sodelovanje prav vsega oseb
Drugi dan sre~anja pa sta delovno in taktirko kontraindicirana zdravila pri Vzporedno boleznih so bili ob predavanjih
v rokah dr`ala Andrej @mitek in Irena srca in Keber. o`ilja - akutnem miokardnem stavljeni infark- tudi posterji na temo po
Andrej Maru{i~ in Dejan Maru{i~ tu, sta popu{~anju pri- srca, angini pektoris, telesnih mot- bolezni in du{evnih moten
pravila prispevek o osebnostnih njah potezah ritma, in pri boleznih jeter in pa pri za ledvi~ni razpravo na voljo njihovi av
vedenjskih vzorcih kot dejavniku odpovedi.
tveganja za
Predavanja so odmevala tudi v zan
koronarno bolezen. Raziskave ka`ejo, Bo{tjan da jeSalobir
je pripravil slikovit strokovnih, priprakti~nih,
kriti~nih,
~ustvena neuravnove{enost oz. nevroticizem
kaz motenj v delovanju {~itnice osebno in motenj obarvanih v diskusijah. Ves ~
zelo pomemben dejavnik tveganja delovanju za nasta- ostalih `lez z notranjim nja izlo~anjem se je kot rde~a nit vlekla mis
nek koronarne bolezni. Ta spoznanja s poudarkom vpli- na psihi~nih vidikih. membno Opisal je jeraz{irjanje
znanj in sod
vajo tudi na vsebino preventivnih latentno, progra- manifestno in avtoimunsko med hiper- strokami ter strokovnjaki s ci
mov. Predstavljen je bil program tireozoKoronarin njihove nevropsihiatri~ne kakovostne, manife- celostne obravnave bol
nega kluba. V prihodnje pa bi bile stacije potrebne ter omenil apati~no obliko Mislim, hipertireo- da so ob koncu najve~ja p
{tudije, ki bi natan~neje razlo`ile ze. Prav tudi tako me- je opisal latentno in zahvala manifestno organizatorjem besede,
hanizme vpliva psiholo{kih dejavnikov hipotireozo. na Ugotavljajo, da dodajanje sli{ala trijod- med udele`enci, da je stro
nastanek koronarne bolezni. tironina pospe{i u~inek zdravljenja ~anje z antide- v Begunjah tudi tokrat odlik
Andej Maru{i~ je posebej obravnaval presivi, {eki
prej ni bilo uspe{no. soka Opredelil strokovna je raven, da sledi izz
problematiko depresije in koronarne na~ine bolez- delovanja litija na {~itnico. da je vzdu{je resni~no prijetno in
ni. Ugotovljeno je, da je depresivnost Maja neod- Ravnik Oblak je predavala vedno o slad- z veseljem in pri~akovanjem r
visni dejavnik tveganja za razvoj korni koronarne bolezni in psihi~nih motnjah. ~ajo. @e soo-
Q
bolezni in umrljivosti za miokardnim ~enje z in- diagnozo sladkorna bolezen povzro~i
farktom. Ta spoznanja pomembno vplivajo pri bolniku ve~ji ali manj{i stres. Obvladova-
na vse ve~je uveljavljanje liaison-psihiatrije
nje bolezni je mo~no odvisno od same dife-
na podro~ju kardiologije. renciranosti bolnika, velik vpliv pa ima tudi
Zlata Kralj je osvetlila psihi~ne socialno dejavnike okolje. Psihosocialna klasifikacija
pri rehabilitaciji bolnikov po miokardnem
raz{irja klasi~no klasifikacijo {e dva tipa slad-
infarktu. Poudarila je pomen zgodnjega korne bolezni ob- - v tip 3 sodijo pomembni svojci
dobja celostne rehabilitacije bolnikov bolnika, v potip
4 pa vse osebe, ki se ukvarjajo z
akutnem miokardnem infarktu. Visoka bolniki s sladkorno boleznijo.
raven anksioznosti se pri bolnikih Jo`ica pojavlja Sento~nik je predstavila debelost
ob sprejemu v bolni{nico in ob kot odpustu, psihi~no in telesno motnjo. Na debelost
prav tako pa tudi pri njihovih vse svojcih. bolj gledamo Na kot na kroni~no bolezen.
delazmo`nost teh bolnikov bolj vpliva Predavala njije
o patogenezi debelosti, vplivih
hovo psihi~no kot telesno stanje, biolo{kega k bolj{estaranja
na debelost, apetitu in
mu du{evnemu izidu pa lahko najbolj regulaciji pri- hranjenja. V populaciji ugotavljajo
pomore zgodnji za~etek psiholo{ke pri pomo~i 70 do 80 odstotkih prekomerno prehra-
in dru`insko ali partnersko svetovanje. njenih ljudi motnje prehranjevanja, pri 20
Dragica Resman je izredno prepri~ljivo
do 30 odstotkih pa motnje hranjenja. Zdrav-
na konkretnem primeru prikazala ljenjezdravlje- debelosti naj bi vodil specialist inter-
133
januar 2001 O ISIS