UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

S T R O K O V N A S R E Č A N J A 1. mariborsko sre~anje zdravnikov druìnske medicine Suzana @idanik Jesenski dnevi so è tradicionalno bogati z zdravni{kimi strokovnimi prireditvami. Letos se jim je kot novost pridruìlo izobraèvanje zdravnikov splo{ne/druìnske medicine, ki je bilo od 17. do 18. novembra v Mariboru. Organizatorji tega izobraèvanja smo bili zdravniki splo{ne/druìnske medicine Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru, skupaj s kolegi iz Katedre za druìnsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani in Zdruènja zdravnikov splo{ne/druìnske medicine Slovenskega zdravni{kega dru{tva. Zamisel za to strokovno sre~anje se je porodila februarja letos, ko nas je bilo nekaj zdravnikov splo{ne/druìnske medicine iz mariborskega zdravstvenega doma na podiplomskem te~aju kirurgije v Ljubljani. Glavna pobudnika sre~anja sta bila doc. dr. Igor Delovno predsedstvo, z leve proti desni: doc. dr. Joè Balaìc, dr. med., prof. dr. [vab, dr. med., predstojnik Katedre za dru- Jo{ko Osredkar, mag. farm., Ksenija Tu{ek Bunc, dr.med. (Foto: S. Ban) ìnsko medicino in asist. mag. Janko .................................................................................................. Kersnik, dr. med., predsednik Zdruènja zdravnikov splo{ne/druìnske medicine, s katerima druìnske smo medicine. Laboratorijska njendiagno- pregledu nekaterih najpogoste se o svoji zamisli pogovarjali v leto{njem stika predstavlja maju pri vsakodnevnem rabljanih klini~- laboratorijskih preiskav na sre~anju delovnih skupin v osnovnem nem delu pomemben pripomo~ek. V zad- Finan~no sta organizacijo velik zdravstvu v Ljubljani. Resnici na njih ljubo letih mo- smo na tem podro~ju pri~e podprli {tevil- dve podjetji. Zavarovalnica ram zapisati, da je bila ideja o nim na{em novostim sre~a- in spremembam. Zdravniki nam je brezpla~no odstopila v upora nju takrat v maju {e zelo nezrela, na primarnem na{i dogo- nivoju zdravstvenega predavalnico. varstva Ostale stro{ke, med vori o njem pa so bili predvsem odraslih glasno raz- se pri predpisovanju laboratorijskih naj omenim zlasti natis zbornika p glabljanje, da moramo postati zdravniki preiskav splo- sre~ujemo z ve~ dejavniki: predavanj, natis vabil in ra~unaln {ne/druìnske medicine vzhodno od QTrojan potreba po razjasnitvi in potrditvi jekcije diag- predavanj, pa je poravnala strokovno bolj dejavni. Ko pa je doc. noze, dr. oskrbi Igor in presejanju, nana farmacevtska tovarna Krka iz [vab, dr. med., sre~anje delovnih skupin Q strokovne v os- doktrine, mesta. Sodelovanje Krke je bilo v novnem zdravstvu zaklju~il z mislijo, Q eti~ne da dileme se ob opravljanju kot preiskav, podpora zdravstvenemu izobraè jeseni sre~amo v Mariboru nam ni preostalo Q nejasna delitev dela med primarnim saj so in nam pomagali tudi strokovno drugega, kot da se soo~imo s strokovnim sekundarnim iz- nivojem zdravstvenega ralno. Organizatorke smo zato iskr zivom. varstva, le`ne Mojci Prah Klemen~i~, mag. f Kmalu smo oblikovali temo sre~anja Q povrnitev in stro{kov za preiskave, dela pri Krki kot vodja promocije povsem feministi~ni organizacijski Q èlje odbor pacientov. ekipi strokovnih sodelavcev v Ma (Stanislava Ban, dr. med., Darja Omenjene Belec, dr. vsebine smo oblikovali (Katarina v na- Bajec, dr. med., in Mar med., Zora Bojc, dr. med., Mojca slove Prah predavanj Kle- in jih vsebinsko njak, razdelili mag. farm.). na men~i~, mag. farm., Majda Masten, dva ve~ja dr. sklopa. Prvi del 17. novembra V ~asu, je ko je potekalo na{e sre~a med., in Suzana @idanik, dr. med.), govoril ki se o laboratorijski je diagnostiki v Sloveniji bolj naskupno kar deset razli dela lotil z veliko dobre volje splo{no in zagnanosti. z vidika razli~nih strokovnjakov kovnih izobraèvanj za zdravnike, Tema strokovnega sre~anja je bila (zdravnik aktual- - klinik, specialist medicinske bili v organizacijskem bio- odboru zelo na strokovna problematika - laboratorijska kemije, mikrobiologije, deontolog, bre ekono- udele`be kolegov iz prav vseh diagnostika v ambulanti zdravnika mist). splo{ne/ Drugi del 18. novembra je <strong>Slovenije</strong>. bil name- Kon~no {tevilo registri 129 V januar 2001 O ISIS
130 S T R O K O V N A S R E Č A N J A leèncev je preseglo {tevilo 160. ti, kaj pravzaprav sodi v sklop vanjem temeljnih o laboratorijskih la- preiskavah Z uvodnim predavanjem na temo pomen boratorijskih testov. Najpogostej{e novni mikro- zdravstveni dejavnosti, slu{ate laboratorijske diagnostike za zdravnika biolo{ke dru- preiskave v ambulanti vnel zdravnika Franc [uta, dr. med. Kot dru` ìnske medicine je strokovni del druìnske pri~el doc. medicine je zelo sistemati~no zdravnik in zasebnik je v svoji ambulan dr. Igor [vab, dr. med. Poudaril za je, vsakdanjo da ob- klini~no prakso uporabno to{njem letu vzpostavil priro~ni labo stajajo tako kot nasploh v druìnski raz~lenil medi- Andrej Golle, dr. med. zato O najpo- je najprej na{tel stro{ke za la cini velike razlike v pogostosti gostej{ihpredpisova- serolo{kih preiskavah sko v ambulanti opremo. V nadaljevanju je izpos nja laboratorijskih preiskav, ki zdravnika nikakor druìnske ne medicine je problem pripravi- vrednotenja laboratorijskih smejo biti nadomestilo za anamnezo, la zanimivo kli- predavanje Karmen Dreo, tev. Z dr. izra~uni, ki jih je v skladu z ni~ni pregled in razgovor s pacientom. med. Priprava O pacienta na laboratorijske strokovno doktrino pripravil za popu dejavnikih, ki vplivajo na odlo~itev preiskave zdravje bila tema Marka Rudeà, svojih dipl. opredeljenih pacientov, je dok nika druìnske medicine za laboratorijsko ing. kem., ki je v zelo iskrivem lahko slogu porabi opo- vse t. i. laboratorijsk diagnostiko, sem spregovorila avtorica zoril, da pri-je zbiranje vzorcev za samo preiskavo za oskrbo bolnikov diabetikov i ~ujo~ega besedila. Sledil je sklop (urin, predavanj blato) v razli~ne doma~e pertonikov. posodice in specialistov klini~ne biokemije. stekleni~ke Janja Po- strokovna napaka, kar Logi~no pa se {e nadaljevanje je predstavlja lanec, dr. med., dr. sci., je govorila vedno rado o kon- dogaja, prav tako kot davanje neupo-z naslovom Ekonomski pogled troli kakovosti v zasebnem laboratoriju, {tevanje Sa- pravilnega zaporedja opravljanje odvzema laboratorijskih preiskav bina Nabernik, prof. biol., o vplivu vzorcev dejav- (pacient odda → blato urin → kri). ~a ZZZS Sladjane Jelisav~i~, univ. di nikov predanaliti~ne faze na variabilnost Sklop dopoldanskih predavanj v petek Prikazala 17. je sedanjo ureditev pla~ rezultatov laboratorijskih preiskav, novembra prof. je zaklju~il z deontolo{ko stro{kov temo: za laboratorijske preiskav dr. Jo{ko Osredkar, mag. farm., dileme svetnik zdravnikov pa druìnske medicine bostmi pri in prednostmi in nakazala nove o laboratorijski tehnologiji, odlo~anju metodah inza laboratorijsko diagnostiko ne re{itve -na~rtovanja in pla~evanja opremi sodobnega laboratorija v eti~ni osnovvidik nekaterih preiskav, torijskih komunikastoritev. O laboratorijskih nem zdravstvu. Vsebina njihovih cija predavanj s pacientom o potrebnosti in vah smiselno- v preventivni medicini, zlasti s nas je opozorila, kako pomembno sti je njiho- preiskav, doc. dr. Joè Balaìc, ja preventive dr. med. sr~no-ìlnih bolezni, j vo delo, da dobimo v ambulanto kakovost- Spomnil nas je, da veljajo tudi no na spregovorila podro~ju asist. Mateja Bulc, d ne in uporabne rezultate laboratorijskih laboratorijske te- medicine za zdravnike Zaklju~ni dok- predavanji v popoldanskem stov. V nadaljevanju je predstavila: trinarna pregled na~ela, pravni predpisi prvega ter eti~ne dne sta bili s podro~ja medici temeljnih laboratorijskih testov: norme, urinskih, po katerih smo v svojem odlo~anju prometa in {porta. Maja Rebernik Vel hematolo{kih, koprolo{kih in biokemi~nih, sicer samostojni, vendar kazensko, med., moral- je predstavila laboratorijske Senada [abovi~, dr. med., in opozorila no ter materialno na odgovorni. ve v medicini dela (urinske, hematolo dilemo, da ne moremo natan~no opredeli- V popoldanskem delu je s svojim biokemi~ne), preda- Milenka Drozg Borko, med., pa laboratorijske preiskave pri tivnih pregledih zaposlenih (mikrobio preiskave). Pozno popoldan je bil na programu { telitski simpozij v organizaciji Krke bole~ina v kriù. To bolezensko slik prakti~no vsakodnevno sre~ujemo v sv ambulantah, so predstavili revmatolo ortoped, algologinja in zdravnik sp druìnske medicine. Simpozij je pove prof. dr. Joè Drinovec, dr. med., ki govoril tudi o medicinskih in dru`ben dikih bole~ine v kriù. Kljub pozni u lodnevnemu poslu{anju predavanj so u leènci v ìvahni razpravi ob koncu zija dokazali, da je bila tema simpo brodo{la in dobro izbrana. Dan smo za ~ili ob dobri kapljici in hrani v Vina v sredi{~u Maribora. Del 2,5 km dol spleta hodnikov vinske kleti smo tud hodili in uìvali v zanimivi razlagi njegovi pridelavi in kulturi uìvanja pa izmenjali marsikatero osebno izku{ Druàbni del - ogled Vinagove kleti in poku{ina vin (Foto: S. Ban) okrepili kolegialne vezi. .................................................................................................. Drugi dan v soboto so bile na prog ISIS O januar 2001
Page 1 and 2:
Prim. asist. Andrej Možina, dr. me
Page 3 and 4:
SV. JANEZ OD BOGA Tumi (tudi tomi),
Page 5 and 6:
Specializacije - sprememba pravilni
Page 7 and 8:
Skrivnost poti virusov influence Mi
Page 9 and 10:
Izjava, sprejeta na skup{~ini sindi
Page 11 and 12:
Je 1. december - svetovni dan boja
Page 13 and 14:
20 N O V I C E Spominska plo{~a ute
Page 15 and 16:
22 N O V I C E prim. Igor Ravnik, d
Page 17 and 18:
28 ISIS O januar 2001 FOTOREPORTAŽ
Page 19 and 20:
30 F O T O R E P O R T A Ž A zdrav
Page 21 and 22:
32 I N T E R V J U vam ne zdi, da j
Page 23 and 24:
34 I N T E R V J U Po zapletih (po
Page 25 and 26:
36 I N T E R V J U Vedno poslu{amo
Page 27 and 28:
38 I N T E R V J U ISIS O januar 20
Page 29 and 30:
A K T U A L N O Sc BSE ne, odvisno
Page 31 and 32:
Nova razli~ica Creutzfeldt-Jakobove
Page 33 and 34:
Varuh ~lovekovih pravic @arko Pinte
Page 35 and 36:
Slovenska medicina potrebuje biosta
Page 37 and 38:
A K T U A L N O strihnina, ob~asno
Page 39 and 40:
EBCOG je bil dokon~no A K T U A L N
Page 41 and 42:
58 A K T U A L N O Uvod na stavba s
Page 43 and 44:
60 A K T U A L N O talizacijo na do
Page 45 and 46:
62 A K T U A L N O Uvod koristnost
Page 47 and 48:
64 A K T U A L N O Zgodovina presaj
Page 49 and 50:
68 Z A N I M I V O Oddelek je imel
Page 51 and 52:
70 Z A N I M I V O Na terasi prizid
Page 53 and 54:
72 Z A N I M I V O U~iteljica na ot
Page 55 and 56: 74 Z A N I M I V O pogojev za prido
Page 57 and 58: cialistične stroke parodontologije
Page 59 and 60: 10.45-11.15 Odmor 11.15-11.35 Vikto
Page 61 and 62: Moderator: Tomažič M. 17.00-17.20
Page 63 and 64: 9.30 Odmor 9.45 Intramedularna učv
Page 65 and 66: I. Early Diagnosis The objective di
Page 67 and 68: CINDI Slovenija Program promocije z
Page 69 and 70: 11.10-11.40 Razprava 11.40-12.10 Od
Page 71 and 72: 2. sklop: Poškodovanec po primarni
Page 73 and 74: Klinični oddelek za maksilofacialn
Page 75 and 76: D E L O Z B O R N I C E cialisti~ne
Page 77 and 78: D E L O Z B O R N I C E Zapisniki I
Page 79 and 80: D E L O Z B O R N I C E 10. Stali{~
Page 81 and 82: D E L O Z B O R N I C E Predsednik
Page 83 and 84: D E L O Z B O R N I C E Katja Deni~
Page 85 and 86: D E L O Z B O R N I C E Prim. Franc
Page 87 and 88: Biti eti~en in uspe{en Ana Jev{ek T
Page 89 and 90: T A K O M I S L I M O vila tudi za
Page 91 and 92: STROKOVNA SREČANJA Duh kozmopoliti
Page 93 and 94: 116 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 105: 128 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 113 and 114: 136 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 115 and 116: 138 S KNJIŽNE POLICE Hanna morala
Page 117 and 118: 140 Z L A T A O B R E Z A na pripon
Page 119 and 120: 142 NOVE PUBLIKACIJE Astma pri odra
Page 121 and 122: Koledar zdravni{kih sre~anj 145 ENO
Page 123 and 124: Organizator, moderator Naslov za pr
Page 131 and 132: leto X. Številka 1 O januar 2001 I
Page 133: MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA Kdo odl
show all

UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?