UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

138
S KNJIŽNE POLICE
Hanna morala biti izpu{~ena, se je v s
ni{ki sobi obesila.
Neverjetna zgodba. Najprej sem jo
bral v angle{kem prevodu. A do `ivega
pri{la {ele potem, ko sem prebral iz
Izjemno lep jezik, nekak{na mirna pri
ki spominja na nem{~ino H. Hesseja ter
Diogenes Verlag, Zürich 1995.
zorilo na povezave, na katere doslej
{e nikoli pomislil. Ena tak{nih povez
Marjan Korda{
{i takole:
Za Michaela ni bilo pomembno, da Ha
ni razkril tistega, kar bi moral zamo
Zgodba:
V bistvu je Hanna odbirala tiste, je ki bilo jih pomembno, je po- da je zamol~al tist
{iljala v smrt v plinski celici. ji Na moral procesu razkriti. se
Ko je bil Michael Berg star 15 je let, izkazalo, je po da je Hanna med tabori{~niki
Ko sem bral drugi~, sem si v romanu
naklju~ju spoznal 36 let staro Hanno, imela svoje spre- ljubljence, praviloma na~il {ibke pomembne in odstavke. Nekatere s
vodnico na cestni `eleznici. Potem ne`ne. ko je Zanje z njoje
zelo skrbela in jim prevedel: dobavlja-
spal, se je vanjo zaljubil, pa ~etudi la bolj{o ni nikoli hrano. In venomer, vsak Zakaj? ve~er so Zakaj ji nam vse tisto, kar je
dognal, kaj Hanna ~uti do njega. njeni Njuno zaporniki ve~- morali brati. Dokler bilo lepo, jih ni v spominu postane krhko za
letno razmerje je potekalo v obliki poslala vsakod- v smrt.
je skrivalo odvratne resnice? Zakaj
nevnih obiskov pri njej, vsak obisk Med pa procesom po ne- je Hanna priznala, uma`e da je spomin na sre~na leta zakona,
navadnem ritualu: najprej je on napisala njej na glas poro~ilo o po`aru v neki izka`e, cerkvi, da je v eden od zakoncev vsa ta
bral nem{ko klasi~no literaturo, kateri nato sta so zaprti se tabori{~niki skoraj ljubimca? vsi zgo- Mar zato, ker v tak{nem pol
oprhala, ljubila in le`ala v postelji reli. Zato ter se je po- postala glavna obto`enka. ni mogo~e biti sre~en? Pa kljub temu
govarjala. ^etudi jo je mnogo spra{eval Michael oje
nekega dne po rekonstrukciji
krat bil drugi zakonec sre~en! V~asih
njeni preteklosti, ni izvedel ni~esar. vseh dogodkov ^util je, in dejstev nenadoma min ugoto- sre~i nezvest celo, ~e je bil bo
da nimata skupnega sveta; Hanna vil, je v da svo- je Hanna nepismena. A Hanna nec. je Mar svojo je sre~a resni~na le, ~e je v
jem `ivljenju dala Michaelu le tisti nepismenost del svovse
svoje `ivljenje skrivala. se lahko kon~a Ver- vse tisto, kar je bilo
jega `ivljenja, ki ga je hotela jetno dati. je Zavedal zato pristopila se k SS. Zato z bole~ino, postala paz- nezavedno in neprepoznan
je, da je njuno razmerje neenakopravno, nica v koncentracijskem da
tabori{~u. kaj Po pa vojni je bolj nezavedno in neprepo
ji je podrejen, kljub temu pa je je bil dobila sre~en. slu`bo V pri cestni `eleznici kot je in bole~ina? ko bi
{oli je postal uspe{en u~enec ter morala v odnosu napredovati do in bi njena nepismenost Ljubil sem jo. Nisem je le ljubil,
so{olcev in kasneje do so{olk bolj pri{la samoza- na dan, je slu`bo odpovedala sem jo in izbral. Mic- Poskusil sem si govori
vesten. In na Hanno se je tako navezal, haelu izginila da se spred o~i. krat, ko sem Hanno izbral, nisem ved
je nasproti njej v~asih ~util izdajalca. Ker je bila Pa ne nepismena, bi na procesu ~esar, zlah- kar je storila. Poskusil sem
zato, “ker ni razkril tistega, kar ka dokazala, bi moral za- da ni napisala tistega tako poro~ila.
lahko izgovoril s tak{nim stanj
mol~ati, temve~ zato, ker je zamol~al A raje je tisto, sprejela krivi~no obto`bo, dol`nosti, kot da v bi katerem otroci ljubijo s
kar bi ji moral razkriti.” priznala svojo nepismenost. {e. Vendar je ljubezen do star{ev ed
A nekega dne je Hanna brez sledu In izginila. tako je bila obsojena na dosmrtno bezen, je~o. za katero nismo odgovorni.
Michael jo je nekaj ~asa iskal, V a letih brez us- po procesu je Michael Berg Takrat diplosem
spet Odisejo bral ; prvi~ sem
peha. V njegovem `ivljenju se je miral pojavila in postal vr- jurist. Poro~il jo se v je {oli in in imel jo v spominu ohranil kot
zel, ki je ni moglo izpolniti ni~ otroka, ve~. Tudi a zaradi no- vrzeli v njem, o ki vrnitvi je ni mogla domov. Vendar to ni zgodba
bena `enska ne, zakaj nobena ni izpolniti bila tak{na nobena `enska, se je kmalu nitvi. lo~il. Kako In bi lahko Grki, ki so vede
in nobena ni di{ala kot Hanna. takrat je zaradi nespe~nosti spet gre za~el dvakrat brati stopiti v isto reko, vero
^ez mnogo let se je Michael kot {tudent na glas, pra- najprej Homerjevo Odisejo. Bral jonitev
domov? Odisej se ni vrnil, da b
va iz {tudijskih razlogov udele`il je sodnega za Hanno, pro- zgodbo posnel na trak temve~ in da po- bi spet od{el. Odiseja je z
cesa proti skupini `ensk, nekdanjih slal ~lanic v njen SS, zapor. Tako je nadaljeval gibanju, nekaj ki ima cilj, in ki je hkrati
paznic v nekem manj{em koncentracijskem, let in Hanni po{iljal posnetke uspe{na mojstrovin in zaman.
delovnem tabori{~u v bli`ini Krakova. nem{ke literature. ^ez {tiri leta je In od ko nje sem do- za~el pisati, sem ji bral
Med njimi je Michael uzrl tudi bil Hanno. prvo pismo. Dokaz, da se je Po~akal v zaporu sem, da sem svoj rokopis najp
Kot paznica je v letih 1943 do 1945 kon~no oprav- nau~ila pisati. Michael rekoval ji ni odgo- in potem predelal v tipkopis
ljala isto delo kot njene sodelavke varjal in s soob- pismi, temve~ s posnetki bil svojega ob~utek, bra- da sem ga dokon~al. Pri
to`enke: odbirala je tiste tabori{~nike, nja na kasetah. ki za- In ko je dobil obvestilo, sem opazoval, da ali se ujema z ob~utko
radi iz~rpanosti niso mogli ve~ bo delati. Hanna Te verjetno je pomilo{~ena, jo se je ni, - zdaj sem {e vedno lahko vse skupaj
poslala v uni~evalno tabori{~e Auschwitz, `e starko - v prvi~ obiskal. Priskrbel krat predelal ji je sta- in prek starega naredil
plinsko celico in v zameno od tam novanje dobila in vse drugo, kar bi ji snetek. olaj{alo A `iv- tega nisem po~el rad. Z br
enako {tevilo {e dela zmo`nih tabori{~nikov.
ljenje v svobodi. A v no~i pred jutrom, Hanni sem ko hotel bi rokopis dokon~ati. Ha
ISIS O januar 2001
Bernhard Schlink:
Der Vorleser 1