UVODNIK - Zdravniška zbornica Slovenije

132
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Ko jesen mehko postelje z listjem nova. po
psihotropnih snovi, povi{an krvni pr
kostanjevem drevoredu pred begunj- Teolog Vinko Poto~nik je skozi sladkorna zgodo- bolezen in debelost. Ovi
sko gra{~ino, se gostoljubno vinskoodpreperspektivo opisal du{evno zdravljenje in tele- somatskih zapletov pa je
jo vrata s povabilom na strokovno sno sre~anje. z religioznega vidika. Temelje~ tudi na v stranskih pre- u~inkih zdravil in
Od 27. do 28. oktobra 2000 je v Psihiatri~ni
pri~anju, da je ~lovek ustvarjen sodelovanju po bo`ji po- bolnika. Vse to ka`e na
bolni{nici Begunje potekalo `e osmi~. dobi in To- podobnosti, religija ves bo ~as po predstav- oblikovanju specifi~nih prevent
krat so se zdravnikom splo{ne in lja dru`inske ~loveka kot celoto, kot skrivnost programov in za kotskupino
psihoti~nih boln
medicine, psihiatrom in psihologom vrednoto pridru-in
tako kr{~anska antropologija Metka Klevi{ar s je razmi{ljala o vpl
`ili {e kolegi internisti. svojim pogledom pomembno vpliva lesne k ve~ji bolezni na du{evno zdravje. Ime
Obojesmerna povezanost telesnih ~love~nosti.
in du-
lezen {e ne pomeni biti bolan. Boleze
{evnih dogajanj je ena izmed osnovnih Jani Osojnik iz- je predstavil telesno trebno in upo{tevati, du- zdr`ati, obvladati
hodi{~ medicine. @al pa ostaja ta {evno holisti~na s stali{~a kitajske tradicionalne cesu zdravljenja medi- naj bi bolnik in z
misel prepogosto le v teoriji. Izziv cine. sre~anja Telesno in du{evno sta nelo~ljivo sodelovala pokot
partnerja, zdravnik se
je bil prav v {iritvi pogleda, bogatenju vezana, brez znanj, enega ni drugega, vendar niku tudi nista vedno znova u~i. ^e zdraviti
izmenjavi izku{enj z namenom prevajanja edini in najpomembnej{i sestavini ni ~love{ke- storiti vse, da bolnik do zadnjega
teorije v prakso in uporabo raz{irjenih ga bitja. znanj Tradicionalna kitajska kovostno, medicina potem na svoj na~in zdravij
pri na{em delu z bolniki. hkrati obravnava du{evno, snovno, ki energij- kakor koli prihajajo v stik z boln
Pozdravne besede direktorja bolni{nice sko, dedno Ja- in dru`beno bivanjsko tem sfero obstaja in nevarnost prena{anja svoji
neza Romiha so prav pesni{ko vabile njihove k ve~je- medsebojne vplive. hov na bolnika, zato so {e kako pomem
mu sodelovanju med sicer razli~nimi Du{an stroka- Sket je v predavanju o patofizio-
zdravnikove reakcije in potrebno delo
mi, ki pa imajo vendar isti vzvi{eni lo{kih cilj- osnovah obrav- psihosomatske bolezni ^lovekov pred- odnos do bolezni je odvisen o
nava ~loveka v vseh plasteh njegove stavil biti. razli~ne kanale delovanja govih psihe preteklih na telo. izku{enj, od izku{nje
^udovito zvo~no kuliso sta z ubranima Ob hormonskem sistemu in delovanju ne, od av- odnosa, ki ga do bolezni prina{
glasovoma in liri~no izraznostjo tonomnega ustvarila `iv~evja na pomenu pridobiva dru`ine in tudi od religioznosti.
umetnika Klarisa Jovanovi~ in Veno tudi Dolenc. psihoimunologija. Predstavil Marga je reakci- Kocmur je prikazala hipohondr
V uvodnih predavanjih so trije jostrokov- organizma na stres in vpliv ne kroni~nega motnje oz. stanja. V obravnavo le
njaki vsak iz svojega zornega kota psihosocialnega prikazali stresa kot pomembnega vpleta terapevtova bojazen, da bi spr
odnos med du{evnim in telesnim. faktorja tveganja za aterosklerozo. kak{no resno telesno motnjo. Za bolni
Psihiatrinja Martina Tomori je Andrej razmi{- @mitek je predaval o telesnem je bolj kot laj{anje simptomov pomem
ljala o psihiatriji z du{o in telesom. zdravju Usklaje- oseb z du{evnimi motnjami. njihova Kljubsama
diagnosti~na obravnava.
nost med du{o in telesom vpliva temu, na vsa da poso
se pogoji `ivljenja in pohondri~nega zdravljenja bolnika, ki zelo potr
dro~ja ~lovekovega `ivljenja, zato du{evnih je holisti~- bolnikov mo~no izbolj{ali, prav je odnos umr- s terapevtom, naj bi vodil
ni pristop do ~loveka edini smiseln ljivost in dol- v primerjavi s splo{no populacijo nik splo{ne {emedicine.
Bolj kot samo
goro~no u~inkovit. Dotaknila se vedno je pomem- vi{ja. Nekatere ovire za prepoznava-
ljenje je pomembna skrb, obiski pri
bnega vpra{anja o nujni senzitivnosti nje telesnih zdrav- bolezni so tudi slab{i niku socialni naj bodo staredni,
pogostost naj
nika pri prepoznavanju du{evnih tus, stisk. slab{a Kri- presoja, ni`ja motivacija, zdravnik. druga~- Pomembna je razlaga simptom
ti~no je razmi{ljala o mo`nem umiku ne vrednote, pred manj{a sposobnost komunici- zdravnikova prisotnost in pozornost.
potrebnim poglobljenim psihoterapevtskim ranja, slab{a predelava informacij viru in psihiatri~nega slab{a zdravljenja je p
znanjem v zdravljenje zgolj s farmakolo{ki-
uvidevnost bolnikov z du{evnimi motnjami.
bno, da hipohondrija lahko zakriva d
mi sredstvi.Vse bolj postaja pomembno S strani zdravstva so problemati~ni psihi~ne razdrob- motnje, potrebna je zelo pre
vklju~evanje psihoterapevtskega ljenost, pristopazna~ilnosti
obravnave komorbidno-
na raba psihotropnih zdravil, bolj pr
tudi pri obravnavi somatske patologije. sti in kontratransferne Pri
reakcije. na~in Somatske je psihoterapevtski pristop, us
pristopu k bolniku je potrebno prito`be upo{tevati so pri du{evnih bolnikih kognitivna mnogo- terapija.
novej{a spoznanja sodobne znanosti krat in podcenjene. jih Dejavniki tveganja Iz so svojih slab- bogatih izku{enj je Metk
vgrajevati v `e uveljavljena. Nujna {e prehrambene je spo{t- in higienske navade, vi{ar skrom- odkrila pogled na odnos med zdr
ljivost do starih znanj in radovednost na fizi~na zadejavnost,
intenzivnej{e kom in u`ivanje umirajo~im bolnikom. Tu je {e
ISIS O januar 2001
Na sti~i{~ih psihiatrije in
interne medicine
Melita Pretnar Silvester