Poreklo izdelka in vrednost blagovne znamke - First page

Temeljni tržni koncepti
(upoštevajoč vrednost nakupa), tesni odnosi med dobaviteljem in porabnikom,
geografska osredotočenost porabnikov, na nakupne odločitve pogosto
vpliva več ljudi ipd. (Kotler, 1998, str. 206–207).
Naraščajoča vloga in pomen storitev kot specifične pojavne oblike izdelka
v družbi vpliva na potrebo po spoznavanju posebnosti storitev v menjalnih
procesih (trženje storitev).
Trženje postane uporabno tudi v različnih nepridobitnih podjetjih (npr. v
javnem sektorju). Temeljno izhodišče pri obravnavanju trženja nepridobnih
podjetij je osnovni in izhodiščni cilj takih podjetij, ki ni povezan z maksimiziranjem
dobička. V to skupino sodijo predvsem podjetja, ki nastopajo na trgu
zaradi posebnega družbenega ali zasebnega interesa s ciljem zadovoljitve
posebnih individualnih ali skupnih potreb in želj porabnikov kot posameznikov
ali družbe kot celote, svoje delovanje, ki vključuje potrebne vire, pa
si omogočajo bodisi sami bodisi jim jih namenja družbeni ali državni organ
(Radonjič in Iršič 2011, str. 106).
Potreba po pospeševanju uporabe družbenih vrednot in vedenja je vplivala
na razvoj koncepta družbenega trženja, ki ga lahko definiramo kot »uporabo
načel in tehnik trženja s ciljem vplivanja na ciljno javnost, da le-ta prostovoljno
sprejme, zavrne, spremeni ali opusti določeno vedenje v korist posameznikov,
skupin ali družbe kot celote« (Kotler in Gertner, 2002, str. 5).
Z razvojem informacijske tehnologije se obstoječe oblike komuniciranja v
menjalnih odnosih dopolnjujejo z novimi (pojav neposrednega trženja, mrežnega
trženja, »on line« trženja itd.).
Tradicionalna znanja s področja trženja se vse bolj preusmerjajo v harmoniziranje
vrednot, potreb, pričakovanj in preferenc med dvema osnovnima
skupinama trgov podjetij in sicer zunanjih trgov in notranjih trgov, kar je narekovalo
potrebo po razvijanju področja t. i. notranjega trženja. Notranje trženje
v podjetjih je uporabljanje načel in znanj trženja, ki je usmerjeno v management
zaposlenih v teh podjetjih. Zaposleni tako postanejo interni porabniki
podjetja in hkrati tudi njene primarne ciljne skupine. Vodstvo podjetja
se namreč mora zavedati, da mora najprej spoznati in urediti razmerja znotraj
kolektiva, da bo lahko podjetje poslovalo v skladu z zahtevami zunanjega
okolja. Tako je kot temeljni cilj notranjega trženja mogoče opredeliti oblikovanje
vzdušja medsebojnega razumevanja in zaupanja med različnimi interesnimi
skupinami v podjetju, ki je potrebno za udejanjanje predvsem strateško
pomembnih sprememb za podjetje (Snoj in Gabrijan, 2002, str. 182–183).
Omeniti velja pojav globalizacije v družbi, ki se kaže tudi na področju razvoja
trženja na globalnih trgih, t. i. »globalno trženje«, pri čemer je treba upoštevati
predvsem dejavnike širšega (makro) okolja.
24