Poreklo izdelka in vrednost blagovne znamke - First page
Poreklo izdelka in vrednost blagovne znamke - First page
Poreklo izdelka in vrednost blagovne znamke - First page
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Trženjski splet<br />
mena pri določanju cen. Porabnik se bo največkrat odločil za nakup tiste<br />
<strong>blagovne</strong> <strong>znamke</strong> oziroma tistega <strong>izdelka</strong>, ki v njegovih očeh predstavlja<br />
največjo <strong>vrednost</strong>. Ceno podjetje določi tako, da se ujema z zaznano<br />
<strong>vrednost</strong>jo. Pri tem poznamo različne pristope: določanje cene,<br />
ki temelji na »<strong>vrednost</strong>i ob uporabi«, določanje cen na osnovi <strong>vrednost</strong>i<br />
sestav<strong>in</strong> (ali komponent) <strong>izdelka</strong>.<br />
• Določanje cen po načelu »več <strong>vrednost</strong>i za manj denarja« (angl. »value for<br />
money«). Podjetja pri tej metodi zaračunavajo nizko ceno za visokokakovostno<br />
ponudbo. Ta metoda zasleduje cilj, da naj cena predstavlja za<br />
podjetje izredno ugoden nakup.<br />
• Določanje cen na osnovi trenutnih cen na trgu. Gre predvsem za določanje<br />
cen na osnovi cen pri konkurenci. Podjetje je manj pozorno na lastne<br />
stroške <strong>in</strong> povpraševanje. Pri tem manjša podjetja sledijo tržnemu<br />
vodji. Svoje cene spremenijo zgolj takrat, ko spremeni ceno tržni vodja,<br />
ne pa kadar se spremenijo njihovi stroški ali povpraševanje.<br />
• Določanje cen ob ponudbi na natečaju. Konkurenčno usmerjeno določanje<br />
cen je običajno, ko se podjetja potegujejo za dela na osnovi dajanja<br />
pisnih ponudb. Podjetje določi svojo ceno na osnovi pričakovanj<br />
o tem, kako bodo konkurenti opredelili cene <strong>in</strong> ne na osnovi stroškov<br />
ali povpraševanja.<br />
• Določanje cen na osnovi ocene povpraševanja. Za več<strong>in</strong>o izdelkov obstaja<br />
obratno razmerje med ceno <strong>in</strong> količ<strong>in</strong>o, po kateri povprašujejo<br />
porabniki. Krivulja povpraševanja prikazuje količ<strong>in</strong>o izdelkov, ki so jo<br />
pripravljeni porabniki kupiti pri različnih cenah. Če ceno znižamo, bo<br />
povpraševanje večje, <strong>in</strong> obratno. Povpraševanje je odvisno tudi od drugih<br />
elementov trženjskega spleta, od značilnosti izdelkov, oglaševanja,<br />
tržnih poti. Po ocenitvi povpraševanja mora podjetje opredeliti cenovno<br />
elastičnost povpraševanja. Cenovna elastičnost povpraševanja<br />
pomeni odzivnost porabnikov na spremembo cene. Cenovno elastičnost<br />
ugotavljamo tako, da primerjamo odstotno spremembo količ<strong>in</strong>e<br />
z odstotno spremembo cene. Povpraševanje je elastično, če je odstotna<br />
sprememba količ<strong>in</strong>e večja od odstotne spremembe cene <strong>izdelka</strong>.<br />
Čim manj je povpraševanje elastično, toliko laže podjetje poveča ceno<br />
<strong>izdelka</strong>. Povpraševanje je manj elastično za izdelke z enkratnimi značilnostmi,<br />
ki jih konkurenčni izdelki nimajo, za izdelke, ki so nujni za<br />
kupce, za izdelke, kjer je na izbiro malo razpoložljivih nadomestkov, <strong>in</strong><br />
za izdelke, ki niso dragi.<br />
Tržne poti<br />
Skupek medsebojno povezanih podjetij prek katerih potuje izdelek od proizvajalca<br />
do kupca oziroma končnega porabnika imenujemo tržne poti ozi-<br />
32
Change language