24.06.2014 Views

Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto

Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto

Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

mi, vi, oni<br />

»Podajmo si roke za zdravo srce«<br />

Iztok Gradecki<br />

Letošnje geslo svetovnega dneva srca, ki smo ga obeležili<br />

30. septembra 2007, je: »Podajmo si roke za zdravo srce« s<br />

pripisom: »Zdrave družine – zdrava družba«. S sporočilom<br />

želi Svetovna zveza za srce poudariti, da je poleg osebne<br />

naravnanosti v zdrav življenjski slog, potrebno ustvariti<br />

tudi pogoje, ki tak življenjski slog dopuščajo. Pri zagotavljanju<br />

le-teh lahko vplivajo mnogi – politiki, zdravstvo, šolstvo,<br />

strokovne in laične institucije na področju zdravstva,<br />

urejanja okolja, mnoge nevladne organizacije ter drugi.<br />

Zdrav življenjski slog vpliva na zdravje srca<br />

in žil ter zmanjšuje pojavnost ostalih kroničnih<br />

bolezni.<br />

Letos se je Društvo za zdravje srca in ožilja<br />

Slovenije pridružilo podobnim organizacijam<br />

v kar 118 državah po vsem svetu, podružnica<br />

društva za Dolenjsko in Belo krajino<br />

pa vsako leto pripravi drugo soboto v<br />

septembru pohod, s katerim želi opozoriti<br />

na nevarnosti bolezni srca in ožilja in spodbuditi<br />

zdrav način življenja. S pohodom dejavno<br />

obeležimo svetovni dan srca.<br />

Smisel združevanja v društva ali klube je<br />

prav druženje, medsebojna pomoč, podpora.<br />

Česar sami ne bi nikoli zmogli, nam<br />

uspeva skupaj. Oblačen dan in rahel vetrič<br />

nas že lahko odvrneta od rekreacije<br />

v naravi. Če pa je kljub temu na tak dan<br />

organiziran pohod, če vemo, da bomo zaželeni,<br />

ko se bomo – čeprav morda prvič<br />

– podali na zbirno <strong>mesto</strong>, potem nas ne<br />

ustavita ne dež, ne veter. Letos smo pohod<br />

po Štukljevi in Andrijaničevi poti smo organizirali<br />

že desetič zapored. 10. tradicionalni<br />

pohod Za srce je letos potekal po spremenjeni<br />

trasi zaradi poteka nove avtoceste.<br />

Štukljeva pot (12 km) nas je vodila izpred<br />

Kmetijske šole Grm na Bajnofu (Sevno na<br />

Trški gori) čez Trško goro, mimo Starega<br />

gradu, Šempetra, Lutrškega sela do cilja<br />

v športnem parku Term Krka Šmarješke<br />

Toplice. Andrijaničeva pot (4 km) nas je<br />

vodila od Teniškega centra v Lutrškem<br />

selu po podvozu avtoceste mimo vasi Dobova<br />

do skupnega cilja s Štukljevo potjo.<br />

Vsak udeleženec je prejel spominsko majico,<br />

na cilju pa topel obrok in pijačo, prisrčen<br />

kulturni program pa so izvedli učenci<br />

28<br />

Osnovne šole Šmarjeta. Z udeležbo 700<br />

pohodnikov smo v društvu zadovoljni. Na<br />

cilju smo izmerili 500 pohodnikom krvni<br />

tlak in izvedli prikaz ter kratek tečaj oživljanja,<br />

v katerem je sodelovalo prek 100<br />

pohodnikov.<br />

Telesna dejavnost nam pomaga pri preprečevanju<br />

razvoja praktično vseh sodobnih<br />

bolezni, še zlasti pa tistih, ki so povezane<br />

z debelostjo. Če pa smo že zboleli, je prav<br />

telesna dejavnost dodatno zdravilo za preprečevanje<br />

napredovanja bolezni in ublažitev<br />

njihovega negativnega vpliva na telo.<br />

Zdravilo je poceni, brez resnega stranskega<br />

učinka in z njim utegnemo imeti celo<br />

veselje, kar bi za večino ostalih zdravil težko<br />

trdili. Za nekatere kronične bolezni, kot<br />

je na primer sladkorna bolezen in povišan<br />

krvni tlak, je zdravilen učinek enak učinku<br />

inzulina in zdravil proti povišanemu krvnemu<br />

tlaku. Na ta način lahko dosežemo, da<br />

z minimalnim odmerkom zdravila (in tudi<br />

njegovih stranskih učinkov) vzdržujemo<br />

ustrezno raven sladkorja v krvi in krvega<br />

tlaka. Telesno bodimo aktivni vsaj pol ure<br />

dnevno in vsaj 5 dni v tednu. Pri naporu<br />

upoštevajmo svojo zmogljivost in če smo<br />

zdravi, nam je v pomoč štetje srčne frekvence<br />

oziroma si izmerimo kolikokrat se<br />

srce skrči v minuti in tako določimo srčni<br />

utrip. Bolniki z boleznijo srca in ožilja pa se<br />

naj o svoji telesni dejavnosti posvetujejo s<br />

svojim zdravnikom specialistom.<br />

Maksimalno srčno frekvenco lahko preprosto<br />

ocenimo tako, da od števila 220 odštejemo<br />

leta, na primer za 50 letnega moškega<br />

bi bila približno 220 – 50= 170/minuto in<br />

70% maksimalne frekvence je 170 x 0.7=<br />

119/minuto.<br />

Začnite z 10-minutno počasno hojo, s<br />

katero boste ogreli mišice. Nato izme-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!