Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto
Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto
Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
mi, vi, oni<br />
»Podajmo si roke za zdravo srce«<br />
Iztok Gradecki<br />
Letošnje geslo svetovnega dneva srca, ki smo ga obeležili<br />
30. septembra 2007, je: »Podajmo si roke za zdravo srce« s<br />
pripisom: »Zdrave družine – zdrava družba«. S sporočilom<br />
želi Svetovna zveza za srce poudariti, da je poleg osebne<br />
naravnanosti v zdrav življenjski slog, potrebno ustvariti<br />
tudi pogoje, ki tak življenjski slog dopuščajo. Pri zagotavljanju<br />
le-teh lahko vplivajo mnogi – politiki, zdravstvo, šolstvo,<br />
strokovne in laične institucije na področju zdravstva,<br />
urejanja okolja, mnoge nevladne organizacije ter drugi.<br />
Zdrav življenjski slog vpliva na zdravje srca<br />
in žil ter zmanjšuje pojavnost ostalih kroničnih<br />
bolezni.<br />
Letos se je Društvo za zdravje srca in ožilja<br />
Slovenije pridružilo podobnim organizacijam<br />
v kar 118 državah po vsem svetu, podružnica<br />
društva za Dolenjsko in Belo krajino<br />
pa vsako leto pripravi drugo soboto v<br />
septembru pohod, s katerim želi opozoriti<br />
na nevarnosti bolezni srca in ožilja in spodbuditi<br />
zdrav način življenja. S pohodom dejavno<br />
obeležimo svetovni dan srca.<br />
Smisel združevanja v društva ali klube je<br />
prav druženje, medsebojna pomoč, podpora.<br />
Česar sami ne bi nikoli zmogli, nam<br />
uspeva skupaj. Oblačen dan in rahel vetrič<br />
nas že lahko odvrneta od rekreacije<br />
v naravi. Če pa je kljub temu na tak dan<br />
organiziran pohod, če vemo, da bomo zaželeni,<br />
ko se bomo – čeprav morda prvič<br />
– podali na zbirno <strong>mesto</strong>, potem nas ne<br />
ustavita ne dež, ne veter. Letos smo pohod<br />
po Štukljevi in Andrijaničevi poti smo organizirali<br />
že desetič zapored. 10. tradicionalni<br />
pohod Za srce je letos potekal po spremenjeni<br />
trasi zaradi poteka nove avtoceste.<br />
Štukljeva pot (12 km) nas je vodila izpred<br />
Kmetijske šole Grm na Bajnofu (Sevno na<br />
Trški gori) čez Trško goro, mimo Starega<br />
gradu, Šempetra, Lutrškega sela do cilja<br />
v športnem parku Term Krka Šmarješke<br />
Toplice. Andrijaničeva pot (4 km) nas je<br />
vodila od Teniškega centra v Lutrškem<br />
selu po podvozu avtoceste mimo vasi Dobova<br />
do skupnega cilja s Štukljevo potjo.<br />
Vsak udeleženec je prejel spominsko majico,<br />
na cilju pa topel obrok in pijačo, prisrčen<br />
kulturni program pa so izvedli učenci<br />
28<br />
Osnovne šole Šmarjeta. Z udeležbo 700<br />
pohodnikov smo v društvu zadovoljni. Na<br />
cilju smo izmerili 500 pohodnikom krvni<br />
tlak in izvedli prikaz ter kratek tečaj oživljanja,<br />
v katerem je sodelovalo prek 100<br />
pohodnikov.<br />
Telesna dejavnost nam pomaga pri preprečevanju<br />
razvoja praktično vseh sodobnih<br />
bolezni, še zlasti pa tistih, ki so povezane<br />
z debelostjo. Če pa smo že zboleli, je prav<br />
telesna dejavnost dodatno zdravilo za preprečevanje<br />
napredovanja bolezni in ublažitev<br />
njihovega negativnega vpliva na telo.<br />
Zdravilo je poceni, brez resnega stranskega<br />
učinka in z njim utegnemo imeti celo<br />
veselje, kar bi za večino ostalih zdravil težko<br />
trdili. Za nekatere kronične bolezni, kot<br />
je na primer sladkorna bolezen in povišan<br />
krvni tlak, je zdravilen učinek enak učinku<br />
inzulina in zdravil proti povišanemu krvnemu<br />
tlaku. Na ta način lahko dosežemo, da<br />
z minimalnim odmerkom zdravila (in tudi<br />
njegovih stranskih učinkov) vzdržujemo<br />
ustrezno raven sladkorja v krvi in krvega<br />
tlaka. Telesno bodimo aktivni vsaj pol ure<br />
dnevno in vsaj 5 dni v tednu. Pri naporu<br />
upoštevajmo svojo zmogljivost in če smo<br />
zdravi, nam je v pomoč štetje srčne frekvence<br />
oziroma si izmerimo kolikokrat se<br />
srce skrči v minuti in tako določimo srčni<br />
utrip. Bolniki z boleznijo srca in ožilja pa se<br />
naj o svoji telesni dejavnosti posvetujejo s<br />
svojim zdravnikom specialistom.<br />
Maksimalno srčno frekvenco lahko preprosto<br />
ocenimo tako, da od števila 220 odštejemo<br />
leta, na primer za 50 letnega moškega<br />
bi bila približno 220 – 50= 170/minuto in<br />
70% maksimalne frekvence je 170 x 0.7=<br />
119/minuto.<br />
Začnite z 10-minutno počasno hojo, s<br />
katero boste ogreli mišice. Nato izme-