Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto

či, ki v sve tu, kjer vla da ka pi tal, ni ma jo itak
kaj is ka ti. Nih če več ne poje le pih slo ven skih
pe smi, am pak je sli ša ti le dre nje, tu lje nje in
hro pe nje, mla da de kle ta ho di jo nao ko li na
pol naga, za kar jim bo še žal. Na sta ra leta
jih bodo da ja le led vi ce, rev ma jim bo zvi ja la
pr ste na ro kah in no gah in če bodo ho te le
k zdrav ni ku, bodo mo ra le proda
ti vse, kar bodo ime le, kaj ti
zdravs tve ne re for me pe lje jo k
ci lju, da si bodo lah ko zdravniš
ke us lu ge pri voš či li le
naj bo ga tej ši. Re vež naj
crk ne, in to kma lu za tem,
ko so ga iz moz ga li do zad nje
kap lje krvi, saj de la vec ni nič dru gega
kot stro šek. V na ših ča sih, pa sploh
ni bilo tako: de la vec je imel v ro kah i čast
i ob last. Vsa ko delo, tudi po me ta nje cest,
je bilo spo što va no, res da sla bo pla ča no,
toda ce nje no. V Trst in Ce lo vec smo, re sni ci
na lju bo, ho di li po kr pi ce, kavo, pral ni pra šek,
ba na ne in man da ri ne, vsi smo ime li šti pen dije,
ugod na po so ji la za zi da vo bajt, ho di li smo
v sin di kal ne do mo ve ob mor ju, vo zi li Za stakulturne
drobtinice
Obletnice
Toni Gaš pe rič
So šol ci moje ge ne ra ci je, ki je obi sko va la
novomeš ko uči te ljiš če pred šti ri mi de setlet
ji in več, smo se spr va sre če va li vsa kih
pet let, zad nje ča se pa se do bi mo vsa ko
leto. Za po go stej ša vi deva
nja smo se od lo či li, ker
člo vek ni ko li ne ve, ko li ko
let tu zem ske ga bi va nja mu
je še os ta lo na raz po la go.
Pa ne samo to: vsa ko leto
se do bi mo, ker bi bilo pet
let le pre hu do no si ti v spomi
nu vse do god ke, s ka te ri mi ti po stre že
živ lje nje. Saj ve ste: ko li kor sta rej ši je človek,
tež je se spom ni, kaj je ve čer jal prejš nji
dan, do bro pa ve, da je leta 1965 de že va lo
na tan ko 11. ju li ja, ko se je od prav ljal na
do pust. In ko se do bi mo, si ima mo kaj pove
da ti: o slad kor ni bo lez ni, o išia su in bole
či nah v kol ku, o zdra vi pre hra ni in ju tranji
te lo vad bi, o čajč kih, po stelj ni ni iz bio
vol ne, o te ža vah s pro sta to, ki se po ve ča
kma lu po tem, ko do pol ni moš ki pet de set
let, o bay pa sih in ba te ri jah za srč ni spodbu
je val nik. Na svet lo po teg ne mo al bu me
s sli ka mi, na ka te rih smo ove kove
če ni z vnu ki, s psi
in dru gi mi do mači
mi ljub ljenč ki,
z av to mo bi li in z
bal kon ski mi ro žami.
Za go tav lja mo
si, da nam ni vi de ti
let, da smo tak šni, kakr
šni smo bili, mor da le mal ce
bolj sivi, ple ša sti, tre bu ša sti, za va lje ni ali bolest
no shuj ša ni. Ne kaj ča sa se pri to žu je mo
nad mla di mi, ki so dru gač ni, kot smo bili
mi, a tudi mi ni smo bili tak šni, kot so bili
na ši star ši. Na kar ugo to vi mo, da ni več nič
tako, kot je bilo ne koč. Po per več ni po per,
svet ceni vse dru go kot pra ve vred no te, name
sto zna nja se ši ri po de že li nez na nje, name
sto le pe ga ve de nja bar bars tvo v vseh
svo jih po jav nih ob li kah. Člo vek ve lja le
to li ko, ko li kor pla ča,
kar je lepo ugo tovil
že Preše ren, za
ka te re ga nih če
ne mara, kaj ti
pe sni ki so navad
ni sa nja­
vi ne av tom
o b i l e,
pred vsem
pa smo bili mla di in
lepi. Od mla do sti in lepo
te nam je os tal samo
še IN, tako kot je neka na ša ko le gi ca na
li sti ču na re fe ren du mu za do zi da vo šo le pri
vpra ša nju ZA ali PROTI ob kro ži la ZA.
Ja, bili smo za. Ne pa tako kot da nes, ko smo
vsi pro ti vsemu in pro ti vsa ko mur. Ko ne ve
le vi ca, kaj dela de sni ca. Ko neum ne be se de
ve lja jo ena ko kot pa met ne. Ko je čr no rde če
in rde če čr no. Vča sih ni bilo tako. Vča sih je
bilo po vsem dru ga če. In ne koč v pri hod nosti
bo tudi dru ga če. Le da bodo ta krat prazno
va li ob let ni co ma tu re dru gi ljud je. Ti sti, ki
dan da naš nji se di jo v šol skih klo peh. Sta vim,
da se bo tudi njim go di lo ena ko: na ob letni
cah ma tu re bodo ugo tav lja li, da je bilo
ne koč či sto dru ga če. Da
so bili dru gač ni ča si. In
da so bili tudi oni drugač
ni. Prav v tem je le pota
ma tur po ma tu ri.
GREŠIM!
Gre šim, ko v to plem mra ku vonj svet le čih las lo vim?
Gre šim, ko v tvo jih ust ni cah si sebe za že lim?
Gre šim, ko ves is kren se tebi v noč pre da jam?
Ko raj ši sem s te boj kot da doma os ta jam?
Gre šim, ko tre buh tvoj po sta ne moja pla ža?
Ko moti me na tebi vsa ka kr pi ca bom ba ža?
Gre šim ko uži vam v tvo jem strast nem kri ku?
Ko v tebi led topi ob mo jem se do ti ku?
Gre šim, ker vem, da ti bo jiš se last ne že lje?
Ker sa njam greh in to mi je v ve se lje?
Gre šim, ker ne bo jim se ju tra nje svet lo be?
Ker vem, da prvi ža rek bo od pla vil vse te go be?
Gre šim, ker vem, da z mano rada bi gre ši la?
Ker vem, da kriv do name rada bi zva li la?
Gre šim, ker rad iz bele bi na pra vil rde čo?
Zato gre šim, ker rad po ka zal nama bi re snič no sre čo!
Ma tej Koc jan čič
65