Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto

obiskali smo
Radimirje - Župnijska cerkev
sv. Frančiška Ksaverija
Z imenom Frančiška Ksaverija je na
Slovenskem povezanih veliko cerkva
in še več kapel. Včasih pri nas skorajda
ni bilo cerkve, ki ne bi imela vsaj kakšne
njegove podobe. Ta veliki misijonar
Indije in Japonske v 16. stoletju je
bil vseskozi obdan s slavo izrednega
čudodelnika. Bil je nenavaden spokornik,
zavzet Marijin častilec in do skrajne
meje človeške razsodnosti pogumen
oznanjevalec evangelija. Ni čudno,
da je bila zato z njegovim češčenjem
pri nas povezana bogata romarska
tradicija. Med ljudstvom je obveljal za
patrona zoper kugo, zoper hudo uro
in še kot varuh za srečno zadnjo uro.
Med enajstimi cerkvami, ki so mu v ožji
Sloveniji posvečene, skoraj ni take, ki
ni bila kdaj tudi romarska. Med najbolj
znamenite in najodličnejše, saj je njena
slava segla daleč čez slovenske meje,
sodi cerkev sv. Frančiška v Radmirju.
Leta 1715 je v okolici Gornjega Grada
zavladala velika lakota. Da bi bilo trpljenje
še večje, jo je pospremila še živinska
kuga. Bilo je tako hudo, pravi kronist, da
ni zalegla več nobena človeška pomoč.
Zato se je gornjegrajski dekan Ahacij
Stržinar odločil in z dovoljenjem Ijubljanskega
škofa, kamor je sodila ta čas
župnija, v cerkev sv. Barbare v Radmirju
postavil na Marijin oltar sliko sv. Frančiška
Ksaverija. Romarji, ki so prišli na
njen god počastit sv. Barbaro, so obenem
zvedeli za velikega čudodelnika,
ki je godoval dan prej. Goreči pridigarji
so jih seznanili s čudeži in uslišanji in
slava “novega” svetnika jih je tako prevzela,
da so ga vzeli za svojega. Svetnik
jim je postal domač in privlačen.
Glasovi o čudežih in uslišanjih pri sv.
Frančišku so segli daleč naokrog. Število
romarjev je naraščalo iz dneva v dan. Že
čez leto dni je sv. Frančišek moral dobiti
poseben oltar in še malo pozneje lastno
kapelo. Pa tudi to ni bilo dovolj. Nazadnje
so se odločili, da bodo staro cerkev
sv. Barbare podrli in postavili novo. Leta
1725 jo je blagoslovil škof Feliks Schrattenbach.
Prejšnji zavetnici sv. Barbari
pa so posvetili oltar v stranski kapeli.
Neznani arhitekt si je cerkev zamislil v
podobi križa. Kot je zapisano v kroniki,
naj bi to pomenilo, da moramo vso pomoč
prositi po Kristusovi krvi in smrti,
kakor je sv. Frančišek iskal in našel svoj
počitek v življenju in smrti edino v križu.
V cerkev so postavili pet oltarjev.
Romali so seveda h glavnemu z znamenito
sliko, ki prikazuje Frančiškovo
smrt na otoku Sancianu pred kitajsko
obalo. Sliko je naredil ljubljanski slikar
Janez Reinwaldt. Krasi pa jo razkošen
srebrn rokokojski okvir, ki ga podpirata
angela s svečnikoma. Ta slika je postala
priljubljena po vsej Evropi. Krasila je
cerkve in kapele v najodličnejših krajih.
K slavi radmirske cerkve so veliko
pripomogli jezuiti, saj je bil sv. Frančišek
njihov svetnik. Ker so delovali
po vseh evropskih dvorih, so o njem
spregovorili tudi vladarjem. Izšle so
mnoge knjige, ki so opisovale čudeže,
molitveniki in pesmarice. Tako se
je glas o tej slovenski božji poti razširil
na vse strani. Dandanes o tem pričajo
darila kraljevskih dvorov in plemiških
družin: čudovita bogoslužna oblačila
in posode. Med njimi najdemo plašč,
ki ga je izvezla cesarica Marija Terezija
iz svoje poročne obleke in podarila
cerkvi v Radmirju. Ali pa občudujemo
monštrance in kelihe, ki sodijo v vrhove
zlatarske umetnosti tistega časa v
Evropi. Ti bogati darovi, ki so jih prinašali
s francoskega, španskega, poljskega
ter seveda avstrijskega in nemškega
dvora, povedo, da je bilo Radmirje
v 18. stoletju to, kar je za nas danes
Lurd ali kako drugo romarsko središče.
Čeprav so s prepovedmi Jožefa II. konec
18. stoletja romanja v Radmirje zamrla,
boste še vedno srečali veliko obiskovalcev.
Med njimi niso samo taki,
ki prihajajo sem past svojo radovednost
ob dragocenih darilih evropskih
vladarjev, ampak tudi tisti, ki prosijo
tega čudodelnika v svojih stiskah. Tako
pravi tudi romarska pesem, zapisana
že leta 1729: “O svet Frančišk Ksaverius,
apostel indianerski, karstnik dvanajst
stu taužent duš, Ti patron misionarski:
o velik patron za sveti misijon, sprosi
nam gnado inu lon.
Zdravka Žiži ć - Vir:www.kam.si
37