24.06.2014 Views

Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto

Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto

Glasilo Vizita - št.36 - Splošna bolnišnica Novo mesto

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

obiskali smo<br />

Radimirje - Župnijska cerkev<br />

sv. Frančiška Ksaverija<br />

Z imenom Frančiška Ksaverija je na<br />

Slovenskem povezanih veliko cerkva<br />

in še več kapel. Včasih pri nas skorajda<br />

ni bilo cerkve, ki ne bi imela vsaj kakšne<br />

njegove podobe. Ta veliki misijonar<br />

Indije in Japonske v 16. stoletju je<br />

bil vseskozi obdan s slavo izrednega<br />

čudodelnika. Bil je nenavaden spokornik,<br />

zavzet Marijin častilec in do skrajne<br />

meje človeške razsodnosti pogumen<br />

oznanjevalec evangelija. Ni čudno,<br />

da je bila zato z njegovim češčenjem<br />

pri nas povezana bogata romarska<br />

tradicija. Med ljudstvom je obveljal za<br />

patrona zoper kugo, zoper hudo uro<br />

in še kot varuh za srečno zadnjo uro.<br />

Med enajstimi cerkvami, ki so mu v ožji<br />

Sloveniji posvečene, skoraj ni take, ki<br />

ni bila kdaj tudi romarska. Med najbolj<br />

znamenite in najodličnejše, saj je njena<br />

slava segla daleč čez slovenske meje,<br />

sodi cerkev sv. Frančiška v Radmirju.<br />

Leta 1715 je v okolici Gornjega Grada<br />

zavladala velika lakota. Da bi bilo trpljenje<br />

še večje, jo je pospremila še živinska<br />

kuga. Bilo je tako hudo, pravi kronist, da<br />

ni zalegla več nobena človeška pomoč.<br />

Zato se je gornjegrajski dekan Ahacij<br />

Stržinar odločil in z dovoljenjem Ijubljanskega<br />

škofa, kamor je sodila ta čas<br />

župnija, v cerkev sv. Barbare v Radmirju<br />

postavil na Marijin oltar sliko sv. Frančiška<br />

Ksaverija. Romarji, ki so prišli na<br />

njen god počastit sv. Barbaro, so obenem<br />

zvedeli za velikega čudodelnika,<br />

ki je godoval dan prej. Goreči pridigarji<br />

so jih seznanili s čudeži in uslišanji in<br />

slava “novega” svetnika jih je tako prevzela,<br />

da so ga vzeli za svojega. Svetnik<br />

jim je postal domač in privlačen.<br />

Glasovi o čudežih in uslišanjih pri sv.<br />

Frančišku so segli daleč naokrog. Število<br />

romarjev je naraščalo iz dneva v dan. Že<br />

čez leto dni je sv. Frančišek moral dobiti<br />

poseben oltar in še malo pozneje lastno<br />

kapelo. Pa tudi to ni bilo dovolj. Nazadnje<br />

so se odločili, da bodo staro cerkev<br />

sv. Barbare podrli in postavili novo. Leta<br />

1725 jo je blagoslovil škof Feliks Schrattenbach.<br />

Prejšnji zavetnici sv. Barbari<br />

pa so posvetili oltar v stranski kapeli.<br />

Neznani arhitekt si je cerkev zamislil v<br />

podobi križa. Kot je zapisano v kroniki,<br />

naj bi to pomenilo, da moramo vso pomoč<br />

prositi po Kristusovi krvi in smrti,<br />

kakor je sv. Frančišek iskal in našel svoj<br />

počitek v življenju in smrti edino v križu.<br />

V cerkev so postavili pet oltarjev.<br />

Romali so seveda h glavnemu z znamenito<br />

sliko, ki prikazuje Frančiškovo<br />

smrt na otoku Sancianu pred kitajsko<br />

obalo. Sliko je naredil ljubljanski slikar<br />

Janez Reinwaldt. Krasi pa jo razkošen<br />

srebrn rokokojski okvir, ki ga podpirata<br />

angela s svečnikoma. Ta slika je postala<br />

priljubljena po vsej Evropi. Krasila je<br />

cerkve in kapele v najodličnejših krajih.<br />

K slavi radmirske cerkve so veliko<br />

pripomogli jezuiti, saj je bil sv. Frančišek<br />

njihov svetnik. Ker so delovali<br />

po vseh evropskih dvorih, so o njem<br />

spregovorili tudi vladarjem. Izšle so<br />

mnoge knjige, ki so opisovale čudeže,<br />

molitveniki in pesmarice. Tako se<br />

je glas o tej slovenski božji poti razširil<br />

na vse strani. Dandanes o tem pričajo<br />

darila kraljevskih dvorov in plemiških<br />

družin: čudovita bogoslužna oblačila<br />

in posode. Med njimi najdemo plašč,<br />

ki ga je izvezla cesarica Marija Terezija<br />

iz svoje poročne obleke in podarila<br />

cerkvi v Radmirju. Ali pa občudujemo<br />

monštrance in kelihe, ki sodijo v vrhove<br />

zlatarske umetnosti tistega časa v<br />

Evropi. Ti bogati darovi, ki so jih prinašali<br />

s francoskega, španskega, poljskega<br />

ter seveda avstrijskega in nemškega<br />

dvora, povedo, da je bilo Radmirje<br />

v 18. stoletju to, kar je za nas danes<br />

Lurd ali kako drugo romarsko središče.<br />

Čeprav so s prepovedmi Jožefa II. konec<br />

18. stoletja romanja v Radmirje zamrla,<br />

boste še vedno srečali veliko obiskovalcev.<br />

Med njimi niso samo taki,<br />

ki prihajajo sem past svojo radovednost<br />

ob dragocenih darilih evropskih<br />

vladarjev, ampak tudi tisti, ki prosijo<br />

tega čudodelnika v svojih stiskah. Tako<br />

pravi tudi romarska pesem, zapisana<br />

že leta 1729: “O svet Frančišk Ksaverius,<br />

apostel indianerski, karstnik dvanajst<br />

stu taužent duš, Ti patron misionarski:<br />

o velik patron za sveti misijon, sprosi<br />

nam gnado inu lon.<br />

Zdravka Žiži ć - Vir:www.kam.si<br />

37

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!