pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
24 KLJUČNI DOGODKI<br />
Glas Gospodarstva / november 2010 Glas Gospodarstva / november 2010<br />
KLJUČNI DOGODKI 25<br />
PODPREDSEDNIKI GZS<br />
Predsednikov triumvirat<br />
Nenad Senić, foto: osebni arhiv<br />
Na pobudo predsednika GZS Stojana Binderja je upravni odbor GZS za<br />
učinkovitejše vodenje zbornice imenoval tri podpredsednike. Ti svojo funkcijo<br />
že opravljajo. Kaj bodo delali in kako razmišljajo? Vsakemu smo postavili<br />
pet enakih vprašanj in prosili za kratke, a jasno sporočilne odgovore.<br />
Pomanjkanje kadrov oziro-<br />
““<br />
ma beg možganov iz regij v<br />
center, slaba infrastruktura,<br />
dostop do interneta in drugo<br />
zmanjšujejo konkurenčnost<br />
podjetij v regijah; ta<br />
se iz leta v leto poslabšuje.<br />
Dr. Cvetka Tinauer, podpredsednica<br />
GZS za regionalni razvoj<br />
Nedopustno je zamujanje<br />
““<br />
črpanja evropskih sredstev,<br />
zlasti v zdajšnjih kriznih<br />
razmerah. Gospodarstvo<br />
mora v takih razmerah dobiti,<br />
kar mu pripada, in to<br />
po enostavni poti.<br />
Marjan Mateta, podpredsednik GZS<br />
za povezovanje znanstvenoraziskovalne<br />
dejavnosti z gospodarstvom<br />
Imamo veliko preveč razpr-<br />
““<br />
šenih iniciativ za spodbujanje<br />
inovativnosti, učinki pa<br />
so zelo slabi in patentirane<br />
inovacije ne postanejo tudi<br />
izdelki ali storitve.<br />
Marta Turk, podpredsednica GZS<br />
za podjetništvo in inovativnost<br />
Kaj je bila vaša prva naloga, ki ste se je<br />
lotili kot podpredsednik(ca) za podjetništvo<br />
in inovativnost?<br />
Katere so poglavitne težave na vašem področju<br />
in kako jih boste reševali?<br />
Kako bo potekalo vaše sodelovanje z gospodarstveniki?<br />
Kaj lahko gospodarstveniki sami (še) naredijo<br />
za izhod iz gospodarske in finančne<br />
krize?<br />
Obvezno članstvo s prostovoljno izbiro v<br />
kateri zbornici? Ali se strinjate s predsednikom<br />
Binderjem?<br />
Dr. Cvetka Tinauer,<br />
podpredsednica GZS<br />
za regionalni razvoj<br />
Najprej sem se pogovorila s strokovnimi<br />
sodelavci, ki so v GZS med drugim odgovorni<br />
za regionalni razvoj. Predvsem se<br />
želim dobro seznaniti s položajem vsake<br />
regije posebej, sicer si ne znam predstavljati<br />
uspešnega dela. V ta namen nameravam<br />
obiskati tudi vse regionalne in območne<br />
zbornice ter se tako neposredno seznaniti<br />
z regionalno problematiko.<br />
Največja težava na mojem področju je velik<br />
razvojni zaostanek regij, kar pomembno<br />
poslabšuje konkurenčnost podjetij v širšem<br />
smislu. V sodelovanju z regionalnimi<br />
in območnimi gospodarskimi <strong>zbornica</strong>mi,<br />
z razvojnimi agencijami, s Službo vlade za<br />
lokalno samoupravo in regionalni razvoj<br />
bom skušala doseči, da se bo vsa zakonodaja<br />
v Sloveniji sprejemala skozi prizmo<br />
spodbujanja regionalnega razvoja.<br />
Z gospodarstveniki bom sodelovala posredno<br />
prek območnih in regionalnih gospodarskih<br />
zbornic in tudi neposredno,<br />
torej z osebnimi stiki. Za večji poudarek<br />
pomembnosti regionalne problematike in<br />
učinkovitejšega dela GZS na tem področju<br />
bomo za to področje ustanovili poseben<br />
strateški svet za regionalni razvoj.<br />
Zdaj, ko je najtežje, je treba vlagati v ljudi,<br />
ne v inovativnost, ker je inovativnost pojem,<br />
ki sam po sebi ne pomeni nič. Vlagati<br />
je treba v ljudi, jih motivirati, da bodo<br />
inovativni, ustvarjalni, lojalni, predvsem<br />
pa pogumni. Ljudje pa bodo pogumni le,<br />
če bodo imeli podporo svojih sodelavcev,<br />
zlasti nadrejenih in vodstva podjetja. Vodstva<br />
se morajo nasloniti na samozavestne,<br />
včasih celo uporne kadre, ki si upajo biti<br />
kritični in opozarjajo na napake, in ne na<br />
konformiste, ki se vedno strinjajo z vsemi.<br />
Nacionalni zbornični sistem, ki temelji na<br />
kopici zbornic, kjer je članstvo obvezno, in<br />
le na eni prostovoljni zbornici, je že na prvi<br />
pogled neustrezen, predvsem pa neenakopraven.<br />
Osebno sodim med tiste člane naše<br />
GZS, ki so pozitivno sprejeli prostovoljno<br />
članstvo, saj ima tudi to svoje prednosti, toda<br />
le v prostoru, kjer je tekma za člane odprta in<br />
enakopravna. Podpiram predlog predsednika<br />
GZS, ki se zavzema za obvezno članstvo<br />
gospodarskih subjektov v eni od zbornic, z<br />
možnostjo prostovoljne izbire.<br />
Marjan Mateta,<br />
podpredsednik GZS za povezovanje<br />
znanstvenoraziskovalne<br />
dejavnosti z gospodarstvom<br />
Nadaljevali bomo delovanje v strateškem<br />
svetu za tehnološko politiko pri GZS, ki<br />
je vse ukrepe navedel v brošuri 3 resnice<br />
in 7 potez za tehnološki preboj <strong>Slovenije</strong>.<br />
Gospodarno in odgovorno (to je naloga<br />
podjetij) moramo izkoristiti obdobje, ko<br />
je Slovenija neto prejemnik sredstev iz EU.<br />
Zahtevati moramo, da se evropska sredstva<br />
črpajo hitro in učinkovito. Gospodarstvo<br />
mora v kriznih razmerah pridobiti, kar mu<br />
pripada, in to po enostavni poti.<br />
Poglavitne težave na mojem področju izhajajo<br />
iz zgodovinskega dejstva, da sta ta dva sektorja<br />
živela v glavnem vsak na svojem bregu. Dozdajšnji<br />
način financiranja je to omogočal. Do konca<br />
tega mandata so naše tri prioritete: usmerjati<br />
60 odstotkov javnih sredstev za raziskave in razvoj<br />
v gospodarstvo, doseči spremembo meril<br />
za habilitacije, tako da se upošteva sodelovanje<br />
z gospodarstvom kot nekaj pozitivnega, in debirokratizacija<br />
upravljanja sredstev strukturnih<br />
in kohezijskih skladov, tako da država postane<br />
partner gospodarstva, ne policaj.<br />
Na omenjenih treh točkah vabim vsa podjetja,<br />
da svoje predloge v zvezi s to problematiko<br />
prek združenj ali območnih zbornic<br />
posredujejo strateškemu svetu, ki jih<br />
bo obdelal in oblikoval v svoje zahteve po<br />
nujnih spremembah.<br />
Konkurenčnost je sestavljena iz konkurenčnosti<br />
v okolju in konkurenčnosti v<br />
podjetju. GZS mora pritiskati na vlado, da<br />
izboljšuje konkurenčnost v okolju, za konkurenčnost<br />
v podjetju pa morajo poskrbeti<br />
uprave same. Tukaj nas čaka še veliko dela.<br />
S predsednikom Binderjem se seveda strinjam.<br />
Veljavni sistem, da so nekatere zbornice<br />
obvezne, GZS pa ne, je odsev politične<br />
odločitve prejšnje vlade, ki je izkoristila<br />
nekatere slabosti delovanja GZS v obdobju<br />
obveznega članstva za to, da se je znebila<br />
resnega sogovornika, ki mora gledati vladi<br />
pod prste, konstruktivno, še zlasti, ker po<br />
mednarodni lestvici konkurenčnosti IMD<br />
ne zasedamo zavidljivih mest.<br />
Marta Turk,<br />
podpredsednica GZS za<br />
podjetništvo in inovativnost<br />
Na področju spodbujanja podjetništva in inovativnosti<br />
sem ves čas angažirana v osrednjeslovenski<br />
regiji. Podjetništvo je zame način življenja,<br />
inovativnost pa prostor, v katerem se lahko<br />
to razvija, in obrnjeno. Zelo veliko kritik je na<br />
račun upravljanja prostora. Kar nekaj podjetij<br />
že dve leti neuspešno čaka na en sam občinski<br />
sklep, da bi lahko začela gradnjo zaradi razširitve<br />
dejavnosti. Potrebujemo tudi program za<br />
podjetnike inovatorje, ki začenjajo v majhnih<br />
podjetjih, a imajo ambicije in potencial, da postanejo<br />
veliki, če bo okolje primernejše.<br />
Ena od težav je trg javnih naročil. Veliko bi<br />
naredili že, če bi nam na posameznih ministrstvih<br />
uspelo prepričati odločevalce, da<br />
razpoložljiva sredstva »za podporo podjetniški<br />
kulturi« bolj ciljno usmerijo v programe<br />
internacionalizacije gospodarstva, ki<br />
jih vodi GZS, in tako omogočijo udeležbo<br />
v skupnih delegacijah večjemu številu tudi<br />
malih podjetij. Imamo veliko preveč razpršenih<br />
iniciativ za spodbujanje inovativnosti,<br />
učinki pa so zelo slabi, in patentirane inovacije<br />
ne postanejo tudi izdelki ali storitve.<br />
Predsednik je podprl predlog, da oblikujemo<br />
poseben svet za podjetništvo. V vseh naših zborničnih<br />
združenjih in regijskih <strong>zbornica</strong>h je že veliko<br />
predlogov in kritik, ki bi jih morali posredovati<br />
na ustrezna mesta, da bi pognali rast malih<br />
podjetij. V Sloveniji je okoli sedem tisoč podjetij<br />
brez zaposlenih, ki ustvarjajo dohodek! Spodbujanje<br />
rasti novih podjetij (samozaposlenih) je<br />
sicer socialni ukrep zaradi izgube delovnih mest,<br />
a na trgu potrebujemo konkurenčna podjetja, ki<br />
dodano vrednost gradijo na znanju in tehnološki<br />
opremljenosti, in take moramo podpirati.<br />
Vsak gospodarstvenik najbolj pozna šibke točke<br />
svojega podjetja in jih rešuje glede na možnosti<br />
in znotraj svojega podjetja, če je le mogoče,<br />
ob podpori finančnih institucij. Zagotovo<br />
pa pogrešam več sodelovanja in računam na<br />
zaupanje malih podjetij v njihove zastopniške<br />
organizacije. Zbornica je zagotovo prostor, kjer<br />
se lahko podjetja dogovorijo o skupnih nastopih,<br />
projektih, aktivnostih ter izmenjavi znanj<br />
in informacij. Takšna solidarnost, kjer vsak<br />
udeleženec prispeva, pa zato tudi nekaj pridobi,<br />
je ključna zbornična kultura mreženja.<br />
Vedno sem menila, da podjetja ustvarjajo ljudje,<br />
zato naj bo tudi njihovo povezovanje v različna<br />
združenja prepuščeno svobodni odločitvi. Po<br />
drugi strani pa gospodarstvo potrebuje močno<br />
zastopniško organizacijo. Zdajšnji položaj je<br />
stanje neravnovesja in neenakosti med različnimi<br />
gospodarskimi združenji, ki imajo povsem<br />
neenak status, in to na območju, ki šteje vsega<br />
skupaj dva milijona ljudi. Gospodarstvu se<br />
mudi premagati krizo, pa tudi <strong>zbornica</strong> potrebuje<br />
spremembe. Predsednik Binder je ponudil<br />
možne smeri, zdaj je treba poprijeti za delo.
Change language