pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

november 

2010 

Glas 

Gospodarstva 

36 

50 

52 

Intervju: prof. dr. Peter Novak 

Ali se bo v Sloveniji sploh še gradilo? 

Stečaj 

Druga priložnost za poštene 

Poslovni angeli 

Med nami so! 

EKSKLUZIVNA VELIKA TEMA 

delajo najboljši 

Banka Koper Halcom Ljubljanske mlekarne 

Petrol Premogovnik Velenje S&T Slovenija 

Zavarovalnica Triglav Ydria Motors 

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

www.izvoznookno.si 

Spletni portal za izvoznike in tiste, ki bi to želeli postati 

Ne veste, kako bi se lotili izvoza? Pomagamo vam pridobiti znanje za uspešno izvozno poslovanje. 

Želite raziskati tuje trge? Informacije o poslovnem okolju, zakonodaji, prodaji, poslovnih običajih, 

1. januarja 2011 začnejo veljati prenovljena pravila INCOTERMS 2010, 

ki bodo nadomestila dosedanje INCOTERMS 2000. 

sejmih in konkretnih poslovnih priložnostih na številnih izvoznih trgih najdete v rubriki Podatki o državah. 

Potrebujete pomoč strokovnjakov na tujem trgu? 

Konkretno pomoč in svetovanje vam nudimo 

z mrežo predstavništev slovenskega gospodarstva, poslovnih klubov in ekonomskih svetovalcev. 

Želite predstaviti vaše podjetje na tujem trgu? 

delegacije in sejemske predstavitve slovenskega gospodarstva v tujini. 

Organiziramo in sofinanciramo gospodarske 

Želite biti obveščeni o poslovnih priložnostih, dogodkih in novicah s tujih trgov? 

na brezplačno ažurno elektronsko obveščanje v rubriki E-info. 

Izobraževanje 

za mednarodno poslovanje 

"Naše podjetje je v lanskem letu razvilo 

zanimiv produkt, ki ga želimo lansirati 

tudi na trge zunaj Slovenije. Znanj 

o mednarodnem poslovanju zaenkrat 

še nimamo veliko. Delavnica je presegla 

moja pričakovanja, saj sem izvedel 

ogromno koristnih in uporabnih informacij. 

S pomočjo predstavljenih orodij 

in vodenjem korak za korakom bomo 

gotovo naredili odličen in učinkovit izvozni 

načrt." 

Igor Zgonc, Netis d. o. o. 

Informacije o tujih trgih 

"Izvozno okno se mi zdi zelo uporabno 

stičišče, kjer podjetja lahko dobijo veliko 

informacij in konkretnih napotkov. Vsebina 

strani je uporabno strukturirana, kar 

omogoča učinkovito iskanje vsebin." 

Mitja Kolbe, Špica International d.o.o. 

Z informacijami in storitvami JAPTI lažje na tuje trge! 

Svetovanje in pomoč podjetjem 

pri poslovanju na tujih trgih 

"Izdelke ISL Online prodajamo po vsem 

svetu. Nemogoče je vsepovsod poznati 

lokalne navade, govoriti jezik, načeti pogovor 

s prave strani. Pri tem nam močno 

pomagajo predstavniki slovenskega gospodarstva 

v tujini - nazadnje v Nemčiji, 

kjer nam je predstavnik JAPTI izjemno 

hitro in strokovno pomagal organizirati 

sestanek, za katerega smo sami menili, 

da je nemogoč. Vsem podjetjem priporočam, 

da se z izdelanimi idejami, ki potrebujejo 

hitro in učinkovito storitev ali 

informacijo, obrnejo na predstavništva 

slovenskega gospodarstva v tujini." 

Mitja Vavpotič, Xlab d.o.o. 

Aktivnost financirana s strani Ministrstva RS za gospodarstvo. 

Naročite se 

Sejemske predstavitve 

slovenskega gospodarstva v tujini 

"V okviru predstavitve slovenskega 

gospodarstva v tujini smo se udeležili 

mednarodnega sejma Middle East 

Electricity 2010 v Dubaju. Interes potencialnih 

partnerjev in končnih strank 

za naše izdelke Reflecta EcoPower je 

bil presenetljivo velik, prejeli pa smo 

že tudi konkretna povpraševanja in 

ponudbe za sodelovanje. Sejem nam 

je prinesel konkretne stike, na katerih 

lahko gradimo prodor na Srednji 

vzhod." 

Hine Alex Vrtačnik, Svetloba d.o.o 

Organizacija 

gospodarskih delegacij 

"Zahvaljujemo se vam za odlično organizacijo 

in sodelovanje ob obisku v Latviji. 

Stiki, ki smo jih vzpostavili tudi z 

vašo pomočjo, nam bodo v pomoč pri 

širitvi poslovanja." 

Čedo Jakovljević, Infotehna Skupina 

d.o.o. 

V oktobru 2010 napovedujemo izid 

ekskluzivne slovensko-angleške izdaje 

Pravila ICC za uporabo trgovinskih klavzul 

v domači in mednarodni trgovini 

Pokličite nas čim prej in si zagotovite svoj izvod: 

Gospodarska zbornica Slovenije - Pravna služba 

tel: 01 5898 184, faks: 01 5898 100, pravnasluzba@gzs.si, pravniportal.gzs.si 

INCOTERMS ® je registrirana blagovna znamka International Chamber of Commerce - The World Business Organization (ICC). 

Gospodarska zbornica Slovenije je izključna imetnica licence ICC za prevod v slovenski jezik, izdajanje, distribucijo in 

prodajo slovensko-angleške izdaje INCOTERMS 2010. 

Člani GZS imajo 

v prednaročilu 

do 20. oktobra 

5% popusta

4 KAZALO Glas Gospodarstva / november 2010 

Glas Gospodarstva / november 2010 

UVODNIK 

5 

11 

Novice iz GZS 6 

Komentar: Rdeča luč sveti 9 

KLJUČNI DOGODKI 

--------------------------------------------------------------- 

Odličen računovodja in odličen 

računovodski servis: 

Je tudi vaš takšen? 22 

Prihodnost 

Igor SAVIČ 

Glas 

Gospodarstva 

november 2010 

------------------------------------------------- 

Izdajatelj: 

Dimičeva 13, Ljubljana 

------------------------------------------------- 

Odgovorni urednik: 

Igor Savič 

------------------------------------------------- 

Izvršni urednik: 

mag. Nenad Senić 

------------------------------------------------- 

Naslov izvršnega uredništva: 

Glas gospodarstva 

PM, poslovni mediji d. o. o. 

Dunajska cesta 9 

1000 Ljubljana 

T: 01/ 3000 195 

F: 01/ 3000 199 

@: nenad.senic@p-m.si 

------------------------------------------------- 

Produkcija: 


------------------------------------------------- 

Trženje oglasnega prostora: 

g. Saša Vitič 

@: sasa.vitic@p-m.si 

T: 01 300 01 97, M: 041 674 970 

------------------------------------------------- 

Oblikovna zasnova: 


------------------------------------------------- 

Prelom: 


------------------------------------------------- 

Tisk: 

Tiskarna Schwarz, d. o. o. 

------------------------------------------------- 

Datuma natisa: 

02. 11. 2010 

------------------------------------------------- 

Naklada: 

15.000 izvodov 

------------------------------------------------- 

Distribucija: 

Pošta Slovenije 

------------------------------------------------- 

Slika na naslovnici: 

Zoran Pungerčar 

------------------------------------------------- 

Medij Glas gospodarstva, izdajatelja 

Gospodarske zbornice Slovenije, s 

sedežem v Ljubljani, Dimičeva 13, je 

vpisan v razvid medijev, ki ga vodi 

ministrstvo za kulturo, pod zaporedno 

številko 516. 

Uspeh nekega podjetja se danes ne meri le s kratkoročnim 

dobičkom, temveč sta njegov uspeh in ugled (kar zagotovo 

prinaša s seboj tudi posle in s tem dobičke) odvisna tudi od zadovoljnih 

strank, družbene odgovornosti, odnosa do zaposlenih, 

dolgoročnega načrtovanja, inovativnosti … 

V uredništvu Glasa Gospodarstva verjamemo v izmenjavo znanja 

in izkušenj. Zato v tej številki posebno pozornost namenjamo primerom 

odlične poslovne prakse v posameznih slovenskih podjetjih. 

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

Premog, ki črpa evropska sredstva 

(Premogovnik Velenje) 12 

Razvoj zaposlenih – temelj uspeha podjetja 

(S&T Slovenija) 13 

Zanimanje za zavarovanje terjatev raste 

(Zavarovalnica Triglav) 14 

Etično poslovanje z razlogom 

(Banka Koper) 16 

Ustvarjalna energija 

(Petrol) 17 

Do rezultatov tudi z vrtcem 

(Halcom) 18 

Razvoj s srcem 

(Ljubljanske mlekarne) 19 

Tuji lastnik je predmet, ne pa nevarnost 

(Ydria motors) 20 

Predsednikov triumvirat 24 

Intervju: Ali se bo v Sloveniji 

sploh še gradilo? 36 

Pospešene obnove stavb 40 

Neto čisti dobiček Notranjskokraške 

regije nižji za 95 %, 

plače pa le za 1 % 42 

Kako lahko z ureditvijo 

prostora prodate več 56 

DRUGO MNENJE 

--------------------------------------------------------------- 

Kje ste? 

Uporabniki vas čakajo! 35 

TRENDI 

-------------------------------------------------------------- 

Z malimi koraki 

vendarle na boljše 44 

Pravno aktualno 

--------------------------------------------------------------- 

Kaj bi vsako podjetje 

moralo vedeti 

o gospodarskih pogodbah 48 

Druga priložnost za poštene 50 

DODANA VREDNOST 

--------------------------------------------------------------- 

Poslovni angeli: 

Med nami so! 52 

Časa za odločitev … 

pol sekunde 54 

Razpisi: Ne zamudite! 55 

“ 

Večkrat nanese, da se 

“lotim pisanja uvodnika 

šele zvečer, ko se svet 

okoli mene umiri, misli 

uredijo in minevajoči 

dan razkrije svoj smisel. 

Današnji je bil očitno 

namenjen razmišljanju 

o prihodnosti, 

saj se je s tem začel in 

tudi končal. 

Že zjutraj so jo (pod taktirko veščega Petra 

Frankla) napovedovali štirje zanimivi 

strokovnjaki, ekonomist Janez Prašnikar, 

trgovec z nafto Hetem Ramadani, japonski 

profesor ekonomije Tsutomu Miyagawa 

in Joachim Scheide z Inštituta za 

svetovno gospodarstvo v nemškem Kielu, 

vsi »zvezde« prihajajoče Poslovne konference 

v Portorožu. Dan pa se je končal s 

predavanjem Renate Salecl o tem, kako 

neizprosno so naša razmišljanja o boljši 

prihodnosti vpeta v našo sedanjost in ravno 

zato tudi sama paradoksalna, včasih 

celo absurdna. Res dobra pika na koncu 

dneva. 

Če skozi njo pogledam Prašnikarjeve 

ugotovitve o tem, kako so slovenski menedžerji 

od leta 2000 ustvarjali »trdne 

temelje« svoje (in naše skupne) prihodnosti 

s tem, da so se več kot z investicijami 

v nove produkte in trge ukvarjali s privatizacijo 

in iskanjem sredstev za odkupe 

podjetij, se paradoksalnost graditve boljše 

prihodnosti pokaže v vsej svoji »lepoti«. 

Drugi pol te zgodbe je zagotovo bogati 

podjetnik Ramadani, ki s svojim poudarjanjem 

duhovnosti in osebne skladnosti 

med mnogimi domačimi menedžerji prej 

kot ne zbuja pomenljive nasmehe. Še 

dobro, da se lahko naslonimo na takšno 

trdno oporo, ki jo je tokrat izrazil Scheide 

s svojo optimistično napovedjo nadaljnje 

rasti nemškega gospodarstva. Lahko bi 

se torej malo ironično oddahnili z mislijo, 

da je vsaj nekaj trdnega v »domačih« gospodarskih 

načrtih, čeprav seveda dobro 

vemo, da razrahljane in ogrožene ekonomije 

nekaterih drugih evropskih držav 

skrbijo tudi Nemce, ne samo nas. 

Kakšni so zares naši načrti in kaj kažejo 

primerjave slovenskih kazalcev gospodarskega 

razvoja z evropskimi, pa bo glavna 

tema novembrskega Vrha gospodarstva, 

največjega srečanja slovenskih direktorjev 

s predsednikom vlade in ministri. Tudi 

takšna srečanja, ki jih nikoli ni odlikovala 

prevelika mera prisrčnosti, ampak prej 

odkrit in na trenutke dinamičen dialog 

med sferama politike in gospodarstva, 

so namenjena prihodnosti, razkrivajo pa 

sedanjost. Katere luči bi lahko in morajo 

ugasniti na slavnem vladnem semaforju 

in kaj storiti, da bi se to zgodilo, bo verjetno 

tudi glavno sporočilo novega predsednika 

GZS Stojana Binderja ter njegove 

profesionalne in podpredsedniške ekipe, 

ki jo predstavljamo v tokratni številki Glasa 

gospodarstva. Razlike v regionalnem 

razvoju se povečujejo, opozarja Cvetka 

Tinauer, zamujanje črpanja evropskih 

razvojnih sredstev je nedopustno, svari 

Marjan Mateta, inovativnost je treba 

podpreti usklajeno in spodbuditi, da se 

ideje prelevijo v izdelke in storitve, dodaja 

Marta Turk. 

To pa nikakor ni bila zadnja tema prihodnosti 

v tem dnevu. Dotaknile so se jo 

številne teme, od uspešnih gospodarskih 

zgodb nekaterih vrhunskih slovenskih 

podjetij do nemirov in vrenja ob začetku 

obravnave novega pokojninskega zakona. 

Sindikati ob bojevitem nestrinjanju 

očitajo vladi tudi prekinitev socialnega dialoga, 

kot temelja skupne skladne prihodnosti. 

Sprašujem se, ali je mogoče komu 

vsiliti prihodnost. 

Prihodnosti pa so se dotaknile tudi 

(osebne) zgodbe, ki se spletajo v podjetjih, 

ki so prisiljena krčiti število zaposlenih in 

iskati nove priložnosti. Če na primer mislite, 

da nam prihodnost lahko rešijo samo 

angeli, imate morda celo prav. S tem, da 

morate vedeti, da so (poslovni) angeli, kot 

pišemo v tej številki Glasa gospodarstva, 

povsem navadni ljudje. Ali res?

6 NOVICE iz GZS 

Glas Gospodarstva / november 2010 Glas Gospodarstva / november 2010 

novice iz gzs 7 

Apel 

Podjetniško-trgovska zbornica 

je kritična do dela gospodarskega 

ministrstva. Člani UO 

so na nedavnem zasedanju 

poudarili, da na določene 

težave opozarjajo že leta, 

a napredka ni. Država med 

drugim še vedno ni sprejela 

učinkovitih ukrepov za preprečevanje 

plačilne nediscipline, 

ki uničuje mala odvisna podjetja. 

Podjetja imajo preveč 

administrativnih opravkov 

in pogosto tudi stroškov, 

da sploh lahko izterjajo svoj 

denar. Na področju kreditiranja 

mala podjetja težje dostopajo 

do sredstev kot velika 

in to zavira njihova vlaganja 

v razvoj in doseganje višje dodane 

vrednosti. Delo na črno 

povzroča veliko škodo podjetjem, 

ki poslujejo skladno 

s predpisi in plačujejo davke. 

Kljub številnim opozorilom v 

praksi premikov na bolje ni. 

Tudi na področju prožnosti 

trga dela ni zaznati nobenih 

premikov. Vse omenjeno ovira 

mala podjetja in povzroča 

nekonkurenčnost slovenskih 

podjetij v primerjavi s podjetji, 

ki delujejo v državah, ki so 

ukrepale na teh področjih. 

Rekordni zbor 

S slovesno podelitvijo priznanj, 

medalj in pokalov 

se je 14. oktobra v Kranjski 

Gori uspešno končal že 57. 

Gostinsko-turistični zbor 

Slovenije v organizaciji turistično-gostinske 

zbornice pri 

GZS. Na tridnevni prireditvi je 

sodelovalo 562 tekmovalcev, 

kar je doslej rekordno število. 

Bila je to velika manifestacija 

veščin, znanja in kreativnosti 

strokovnega kadra dejavnosti 

gostinstva in turizma ter za 

tovrstne poklice šolajoče se 

mladine. 

KOLEKTIVNA POGODBA 

 

Končno prenovljena, posodobljena in podpisana 

GZS – Podjetniško-trgovska zbornica 

in ZSSS – Sindikat delavcev v obrti 

sta po več kot desetih letih sklenila 

prenovljeno in posodobljeno kolektivno 

pogodbo med delavci in 

podjetji drobnega gospodarstva. Ta 

kolektivna pogodba ima svojo tradicijo 

od leta 1991, saj je ena prvih, 

ki so bile sklenjene v gospodarskih 

dejavnostih. Pogajanja so potekala 

dobro leto dni, po predhodnih 

pripravah obeh strani in na pobudo 

sindikalne strani. 

Stranki kolektivne pogodbe sta 

pri prenovi izhajali iz nove zakonodaje, 

ki je bila sprejeta v tem času, 

prav tako iz dejstva, da gre za edino 

kolektivno pogodbo v sistemu GZS, 

ki posebej ureja razmerja pri manjših 

delodajalcih, članih te zbornice. 

Tako sta v besedilo vključili nekatere 

novosti, kot so urejanje delovnega 

MESTNI TRGOVCI 

 

razmerja za določen čas, tudi za dalj 

časa kot omejuje zakon, ko gre za 

projektno delo, na novo sta uredili 

možnost pripravništva ter uvajanja 

v delo. Posebno skrb sta stranki 

posvetili reševanju sporov – kolektivnih 

in individualnih. Tako je to 

prva kolektivna pogodba po noveli 

zakona o delovnih razmerjih v letu 

Kako zvabiti več kupcev v mestna jedra 

NAJ RAČUNOVODSKI SERVIS 2010 

2007, ki ureja možnost nesodnega 

reševanja individualnih delovnih 

sporov z arbitražo in mediacijo. 

Tarifna priloga h kolektivni pogodbi 

obsega na novo opredeljene 

višine prejemkov iz delovnega 

razmerja in je sklenjena za dve leti, 

z avtomatičnim podaljšanjem, če ni 

sklenjena nova. 

Slavnostni podpis prenovljene kolektivne pogodbe med PTZ in ZSSS. 

Podjetniško-trgovska zbornica 

(PTZ) pri GZS je organizirala srečanje 

trgovcev mesta Ljubljane 

z županom Zoranom Jankovićem. 

Srečanja so se udeležili 

tudi predstavniki evropskega 

združenja malih podjetij. Župan 

je govoril o ohranjanju in razvoju 

mestnega jedra v Ljubljani z 

vidika trenutnih razmer in vizije 

za prihodnost. Zanimanja za problematiko 

parkiranja in za težave 

pri dostavi blaga v trgovine, ki 

delujejo v mestnem jedru, sicer 

ni pokazal, navzoče pa je pozval, 

da se med seboj usklajujejo in s 

skupnimi aktivnostmi v mestno 

jedro privabijo kupce. Z 

namenom uresničevanja skupnih 

interesov trgovcev v mestnem 

jedru se bo ustanovilo Združenje 

trgovcev mesta Ljubljana. 

Najboljši stalno nadgrajujejo svoje znanje 

Podjetja GRS Trbovlje, Lermani in 

UNIJA so letošnji naj računovodski 

servisi 2010. 

Zbornica računovodskih servisov 

je letos že tretjič pripravila 

izbor z namenom, da v poslovni 

javnosti širi zavedanje o pomenu 

kakovostnega računovodskega 

servisa (več o tem na straneh 

20–21 v tej številki). Omenjene 

prejemnike priznanj odlikujejo 

dolgoletna tradicija in stabilno 

poslovanje, širok spekter strank, 

 

uporaba naprednih računalniških 

tehnologij, zlasti 

pri komunikaciji, in izmenjava 

podatkov s strankami. 

Prav tako jih odlikujejo 

tudi urejeno in spodbudno 

delovno okolje ter skrb za 

visoko strokovno usposobljenost 

in permanentno 

izobraževanje zaposlenih. 

To je prvi pogoj za poslovanje 

tudi z najzahtevnejšimi 

naročniki. 

PTZ je predstavil tudi projekt 

vzpostavitve mestnega marketinga 

v slovenskih mestih, ki bo 

začel potekati v začetku prihodnjega 

leta v občinah Ljubljana, 

Celje, Kamnik, Koper in Kranj. 

Primeri dobrih praks iz zahodnoevropskih 

mest namreč kažejo, 

da mestni marketing pomembno 

pripomore k izboljšanju stanja 

trgovine v mestnih jedrih. 

Letošnji naj računovodski servisi: Nevenka 

Bovhan in Tatjana Bovhan Bevk, GRS, 

Dragica Kosterov, Lermani, in Miran 

Pikovnik, Unija računovodska hiša. 

FORUM SFPO 2010 

 

Za preboj med najboljše 

ZAKON O DELOVNIH RAZMERAH 

Razočarani smo! 

GZS na zadnjem Ekonomskosocialnem 

svetu ni dal soglasja k 

zakonu o spremembah in dopolnitvah 

zakona o delovnih razmerjih 

(ZDR-1). Razlog za takšno ravnanje 

je razočaranje nad ravnanjem 

ministrstva za delo, družino in socialne 

zadeve kakor tudi nad vlado. 

Predsednik vlade, Borut Pahor, 

je že ob sprejemanju zakona o 

minimalni plači obljubil sistemske 

spremembe zakona o delovnih 

PRIROČNIK Q-PLACEMENTS 

Dolgoročno pomagalo 

 

Izšel je priročnik Q-Placements, 

ki je nastal kot plod sodelovanja 

devetih evropskih zbornic, med 

njimi tudi GZS, ter izobraževalnih 

in raziskovalnih centrov. Priročnik je 

objavljen na spletnih strani www.qplacements.eu/reusults.si.html 

in ponuja napotke in rešitve za 

opravljanje praktičnega izobraževanja 

na trgu EU. Njegov namen 

je predvsem omogočiti karseda 

kakovostno izvajanje usposabljanja 

 

Odličnost v poslovanju je učinkovito 

sredstvo za doseganje 

mednarodne konkurenčnosti 

posameznih organizacij in države 

kot celote, zato sta povezovanje 

s skupnostjo odličnih evropskih 

organizacij ter izmenjevanje 

znanj in izkušenj z njimi izjemno 

pomembna za slovenske in tuje 

organizacije. To je eno izmed 

sporočil edinstvenega poslovnega 

dogodka Forum SFPO 2010, 

ki ga je v prostorih GZS pod 

častnim pokroviteljstvom veleposlaništva 

Kraljevine Nizozemske 

organizirala Slovenska fundacija 

za poslovno odličnost (SFPO). 

Leon Tossaint, eden vodilnih 

članov za razvoj kriterija Voditeljstva 

Evropske fundacije za 

poslovno odličnost (EFQM) iz Bruslja, 

je med drugim poudaril, da 

Leon Tossaint iz Philipsa (drugi z leve) je na Forumu SFPO 2010 navdušil slovensko 

poslovno javnost. Na sliki še: Nenad Savič, SFPO, Dejan Turk, Si.mobil, in Danica 

Purg, IEDC Bled. 

razmerjih, ki bodo zagotovile večjo 

prožnost trga dela. 

Od tedaj je minilo šest mesecev, 

na pogajalski mizi pa imamo še 

vedno le ZDR-1, ki delodajalcem 

prinaša bore malo. Poleg uskladitve 

zakona z odločbo ustavnega 

sodišča skrajšuje odpovedne roke 

za delavce z več kot 15 oziroma več 

kot 25 leti delovne dobe, znižuje 

odpravnine ob odpovedi pogodbe 

o zaposlitvi ter prinaša spremembe 

v smislu širšega varstva pravic 

tistih delavcev, ki so prešli na delo 

k prevzemniku, kar je vezano na 

in izobraževanja na delovnem 

mestu, ki bi koristilo študentom, 

izobraževalnim ustanovam in tudi 

podjetjem, ki omogočajo študentom 

in dijakom praktično izobraževanje 

na delovnem mestu. Cilj tega 

priročnika je jasen: postati orodje, 

ki bo dolgoročno pripomoglo pri 

oblikovanju stalnega in stabilnega 

programa mednarodne mobilnosti 

za študente, ki bo deloval in bo 

praktično izvedljiv. 

so prednosti slovenskih podjetij 

visoka stopnja izobrazbe, sposobnost 

ustvarjanja inovacij in možnosti 

industrijske produkcije. »To 

vas postavlja med konkurenčna 

podjetja v mednarodnem okolju, 

kar je odlična odskočna deska za 

preboj med najboljše.« 

Dejan Turk, Si.mobil, gleda na 

poslovno odličnost z vidika, kako 

podjetje dela s svojimi zaposlenimi. 

V sodelavcih je treba prižgati 

luč in jih spodbujati. »Smo namreč 

v krizi vrednot in tega se 

moramo zavedati!« Zvezdana 

Bajec iz Krke je dodala, da mora 

biti vodstvo podjetja v vsem 

zgled zaposlenim, kajti »poslovno 

odličnost je treba živeti in razživeti«. 

Danica Purg, IEDC Bled, je 

poudarila, da poslovne odličnosti 

ne moremo doseči brez načel 

trajnostnega razvoja in skrbi za 

širše družbeno okolje. 

problematiko tako imenovanih 

slamnatih podjetij, ki so jo obravnavali 

v državnem zboru. Vendar 

pa so vse navedene spremembe 

ZDR-1 daleč od tistega, kar je bilo 

obljubljeno spomladi. 

GZS pričakuje, da bo vlada, tako 

kot je napovedala že ob sprejetju 

zakona o minimalni plači, pripravila 

in sprejela celovite sistemske 

spremembe zakona o delovnih 

razmerjih, ki bodo zagotavljale varno 

prožnost na trgu dela in s tem 

omogočala ustrezno fleksibilnost 

oblik dela. 

Priročnik, ki ponuja napotke in rešitve 

za opravljanje praktičnega izobraževanja 

na delovnem mestu. 

43,3 

odstotka dodane 

vrednosti v Sloveniji 

ustvari osrednjeslovenska 

regija. 

77 

odstotkov zaposlenih 

Američanov na 

delovnem mestu 

uporablja socialna 

omrežja. 

85 

odstotkov direktorjev 

je nezadovoljnih z 

učinkovitostjo internih 

sestankov. 

86 

odstotkov poslovnih 

goljufov ni bilo nikoli 

prej obtoženih goljufije.

8 Glas Gospodarstva / november 2010 Glas Gospodarstva / november 2010 

GLAS GOSPODARSTVA 9 

KOMENTAR 

Mag. Samo Hribar Milič 

Generalni direktor GZS 

Rdeča luč sveti 

17/3/2011 

“ 

Vsakdo ima neko že- 

“ljo in cilj, vezan na 

prihodnost. Večinoma 

so naši cilji povezani 

z izboljšanjem obstoječega, 

trenutnega. 

Ali pa vsaj, da bi še 

dolgo ostalo tako, kot 

je. Saj veste, mnogim 

tudi zdaj, v času krize, 

ko doživijo kaj lepega, 

uide – če je to kriza, naj 

kar traja … 

Cilji poslovnih subjektov so povezani z 

dobičkom, razvojem, novimi kupci, zaposlenimi, 

okoljem in še čim. Seveda ne 

gre vedno v tem vrstnem redu in vse pogosteje 

je, žal, dobiček celo drugotnega 

pomena, saj se podjetja borijo predvsem 

za preživetje. Čeprav se sliši neverjetno, 

se bomo morali vsi potruditi za rehabilitacijo 

kategorije dobička. Kjerkoli ga le 

omenim, pa naj gre za naša uradna in 

javna pogajanja s sindikati ali druženje 

s prijatelji in znanci, je dobiček povsem 

nerazumljena kategorija. S stopnjevanjem 

krize in posamičnimi primeri nemoralnih 

menedžerskih ravnanj je dobiček 

postal osovražena kategorija, ki se 

mu pripisuje vse zlo kapitalizma. 

Pred kratkim je Nobelovec Paul Krugman 

zdajšnje razvojne in politične zadrege 

v nekaterih delih ZDA, predvsem v 

Kaliforniji, ki naj bi bila tik pred bankrotom, 

primerjal z razmerami v eni izmed 

tako imenovanih banana republik v Latinski 

Ameriki. V predvolilnih obljubah 

so med drugim navedli, da bodo za četrtino 

zmanjšali porabo bencina. Na vprašanje, 

kako, so odvrnili, da bodo gradili 

avtoceste, ki bodo tekle le navzdol … 

Ko govorimo o naših ciljih, v volilnih 

obljubah srečujemo podobne obljube. 

Nova delovna mesta, več socialnih pravic, 

manjše socialne razlike, večjo konkurenčnost 

in nižje davke. In ni nujno, 

da ravno v tem vrstnem redu. Nekdo 

je dejal, da če bi hoteli uresničiti vse 

predvolilne obljube, bi potrebovali v 

enem letu dvoletni proračun. Kar potrebujemo, 

pa so merljivi cilji. Da bomo 

obljube o konkurenčnosti, socialni vzdržnosti, 

inovativnosti, okoljski naravnanosti 

razumeli kot nekaj merljivega, ne 

pa metafizičnega. Ker govoriti danes, 

da so to naši cilji, in nič spremeniti, 

so prazne marnje, nakladanje. Zato je 

treba še kako problematizirati razprave 

in stališča do tega, kolikšen bo državni 

proračun letos, drugo leto in čez pet let. 

In iz tega, kakšne bodo davčne obremenitve, 

prispevki in trošarine – ne da 

bi jih vsako leto kar po mili volji, sledeč 

računovodsko logiko, povečevali, kot bi 

narekovali odhodki. Koliko novih podjetij 

bomo ustanovili, koliko tujih investicij 

bomo pridobili, koliko bomo vložili 

v raziskave in razvoj in tako naprej. In 

ob teh razpravah argumentirano in na 

glas povedati, gospodje, to, kar predlagate, 

le vzdržuje zdajšnje stanje. 

Za doseganje ciljev, ki ste si jih postavili, 

bodo potrebne obsežnejše spremembe. 

Ki bodo zmanjšale priljubljenost 

in zagrenile samovšečnost. To smo 

najbolje videli pri pogajanjih z javnim 

sektorjem o politiki plač. Ta so pokazala, 

da se z načelnimi stališči ne da nič 

spogajati, koliko pa bo stal navidezni 

socialni mir in kakšna bo kolateralna 

škoda v drugih panogah, bomo videli 

kmalu. In najbrž ga ne bo junaka, ki bi 

si drznil pred novimi volitvami, pa čeprav 

je do tja še skoraj dve leti, radikalneje 

zarezati v javni sektor in zmanjšati 

število zaposlenih tudi za kaj manj kot 

tisto tretjino, ki celo po mnenju ministrov 

samih nima pravega dela v javnih 

službah. Žal že tempo, s katerim 

spreminjamo pokojninsko in delovno 

zakonodajo, potrjuje, da so dolgoročni 

cilji lahko kaj hitro žrtvovani v dobro 

kratkoročnih koristi. Čeprav je kratkoročni 

cilj predvsem preživeti obdobje 

po gospodarski krizi, ki bo še težje kot 

kriza sama, pa bi morali ugrizniti v kislo 

jabolko reform, ki so bile napovedane. 

Ne le zaradi nevšečne rdeče barve na 

semaforju.


DODANA VREDNOST 11 

Ekskluzivna velika tema 

ODLOČANJE 

Tanka linija 

med dobrim 

in odličnim 

V Raiffeisen Banki se zavedamo želja in pričakovanj naših najbolj 

cenjenih strank, zato vam ponujamo prvovrstno storitev, ki bo olajšala 

vaše bančno poslovanje, oplemenitila vaše premoženje in prihranila 

dragocen čas. Raiffeisen Premium Banking je v celoti prilagojen vašim 

svojevrstnim finančnim potrebam. V paketu vrhunske kakovosti smo 

združili naše najboljše storitve, ki vam zagotavljajo udobno, varno in 

enostavno vsakodnevno finančno poslovanje. 

www.raiffeisen.si / www.raiffeisen-premium.si 

Ilustracija: Zoran Pungerčar 

V uredništvu Glasa Gospodarstva verjamemo v izmenjavo znanja in izkušenj. To 

prepričanje z nami delijo tudi nekatera slovenska podjetja. Na naslednjih straneh 

osmerica najboljših z zanimivimi zgodbami predstavlja svoje odlične poslovne prakse. 

Kaj se lahko od njih naučimo? 

Pripravil: Nenad Senić

12 

KAKO DELAJO NAJBOLJŠI 




13 

PREMOGOVNIK VELENJE 

S&T SLOVENIJA 

Razvoj zaposlenih – 

temelj uspeha podjetja 

Premog, ki črpa 

evropska sredstva 

Evropska unija s svojimi programi in skladi skrbi tudi za razvoj premogovništva. 

Raziskovalni sklad za premog in jeklo (RFSC) je namenjen 

sofinanciranju predvsem razvojnih projektov s področja jekla in premoga. 

Prijavo in nadzor projektov vodi evropska komisija v Bruslju. 

Premogovniku Velenje so se v zadnjih 

V dveh letih intenzivno lotili priprav projektov 

za prijave na razpise sklada RFCS. Pri 

tem sodelujejo s številnimi tujimi partnerji, 

evropsko komisijo, Združenjem za premog in 

jeklo v Bruslju (EURACOAL), ministrstvom za 

visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in drugimi. 

Vključujejo se v proces ocenjevanja in spremljanja 

projektov. 

Projekta za čistejši jamski zrak 

Premogovnik Velenje sodeluje pri štirih prijavljenih 

projektih. Prvi projekt, z angleško kratico 

COGASOUT, zajema razplinjevanje lignita 

in pridobivanje metana in ogljikovega dioksida. 

Z njim je s terenskimi in laboratorijskimi 

raziskavami, in-situ meritvami in analizami 

podatkov predvideno razplinjevanje odkopnih 

stebrov pred odkopavanjem. Projekt bodo končali 

s pilotnim testnim preizkusom dreniranja 

kot sistema za kontrolirano razplinjevanje in 

kontrolo izbruhov plina pri odkopavanju. 

Cilj drugega projekta z imenom LOWCARB 

je zmanjšanje porabe energije in količine emisij 

toplogrednih plinov. Premogovnik Velenje 

sodeluje pri aktivnostih, kjer bodo optimizirali 

zračenje s proučitvijo inteligentnih sistemov 

prezračevanja in kontrole ter izboljšali proces 

projektiranja zračenja. Sodeloval bo tudi pri 

proučevanju tehnologij zajema metana iz izrabljenega 

jamskega zraka in pri razvoju opreme 

za procese črpanja jamskih vod. 

Projekta za povečanje varnosti 

Tretji projekt I-MINE se nanaša na razvoj in 

uporabo inteligentnih komunikacijskih naprav 

ter omrežij za žično in brezžično komunikacijo 

za povečanje varnosti v premogovnikih. V ta 

namen naj bi v enovit sistem povezali optično 

omrežje, fiksno telefonijo, mobilne telefonske 

aparate, dlančnike, čitalnike črtne kode, merilnike 

jamskih plinov, osebne opozorilne naprave, 

komunikacijo z reševalci, signalno-govorilne 

naprave, varnostno signalizacijo, usmerjanje 

ljudi v kriznih situacijah in drugo. Z navedeno 

opremo bi poskusno opremili območje enega 

odkopa v Premogovniku Velenje. 

S četrtim projektom DWARF želijo proučiti 

in določiti EU-okvirje za opremo s področja 

avtomatizacije, komunikacije in monitoringa. 

Cilj je razviti in določiti standarde za dosego 

kompatibilnosti med opremami različnih 

proizvajalcev. Premogovnik Velenje v projektu 

sodeluje pri zbiranju vseh potrebnih podatkov 

ter pri analizah, testiranju in preizkusu naprav 

v jami. 

mag. Ludvik Golob, 

pomočnik direktorja, Premogovnik Velenje 

»Premogovnik Velenje je bil na 

lanskem razpisu Raziskovalnega 

sklada za premog in jeklo zelo 

uspešen. Od štirih projektov, 

ki smo jih prijavili, sta bila dva 

uspešna, dva smo dopolnili in ju 

letos znova prijavili. Letos tako 

sodelujemo v treh prijavljenih 

projektih. Kar smo dosegli, je velik 

uspeh, ki odstopa od povprečja 

slovenskih prijav na EU-sklade 

oziroma razpise.« 

Podjetje S&T Slovenija deluje po lastnem razvitem management sistemu 

po načelu uravnoteženih kazalnikov. Svoj uspeh ter napredek pri doseganju 

ciljev merijo skozi pet perspektiv. Za vsako perspektivo so določili ključne 

kazalnike uspešnosti, kateri so jim vodilo za sistematično vodenje podjetja 

na način, da dosega optimalne rezultate, tako finančne kot nefinančne. 

Prva perspektiva učenja in rasti je temelj uspeha, 

saj so njihovi rezultati odvisni predvsem 

od ljudi in njihovih kompetenc. Zato so razvili 

podsistem upravljanja delovne uspešnosti zaposlenih, 

ki sledi vodilu: » Razvijajmo ljudi v skladu 

z njihovimi potenciali in potrebami podjetja. Tako 

bodo naši cilji doseženi. In ljudje zadovoljni.« 

Vodilo razvoja so stranke 

IT podjetja, kot je S&T Slovenija, potrebujejo vrhunski 

kader. Ljudi, ki bodo s svojim specifičnim 

znanjem omogočili razvoj podjetja. Ki bodo postavljali 

trende. Ki bodo visoko motivirani. Samo 

to lahko prinese podjetju potrebno konkurenčno 

prednost. Zato so v podjetju razvili sistem upravljanja 

delovne uspešnosti, ki temelji na ciljnem 

vodenju in na razvoju pravih kompetenc. Zasnovali 

so proces, razvili potrebna orodja ter vse 

skupaj podprli z informacijsko tehnologijo. Svoj 

trajnost 

FINANČNI VIDIK 

vidik stranke 

interni vidik 

vidik učenja in rasti 

Upravljanje 

operativnih 

procesov 

Svetovanje 

projekt so poimenovali Implementacija ciljnega 

vodenja in sistematičen razvoj k rezultatom 

usmerjene organizacijske kulture. Projekt so nedavno 

nagradili kadrovski strokovnjaki. 

Človeški viri 

Dolgoročna vrednost za delničarje, stranke, zaposlene in okolje 

Strategija rasti 

Upravljanje 

tržnih procesov 

Vsi vlečejo v isto smer 

Cilji podjetja so bili postavljeni. Bili so postavljeni 

pred izziv, kako jih komunicirati, kako jih integrirati 

v vsakdanje delo ter kako spremljati napredek. 

Tako zastavljen in dosledno izvajan proces omogoča 

ravno to. Zaposleni si skupaj z vodstvom 

določijo cilje, ki jih morajo doseči v polletnem ali 

celoletnem obdobju. Cilji so kakovostni in objektivno 

merljivi. Preko njih vsak zaposleni razume, 

kakšen je njegov prispevek k uspehu podjetja in 

za katerega je tudi nagrajen. 

Da bi ustvarili prave pogoje za dosego ciljev, 

so v S&T Slovenija razvili model kompetenc. Ta 

obsega tako splošne kompetence, z razvojem katerih 

kreirajo aktivno in k rezultatom usmerjeno 

organizacijsko kulturo ter specifične kompetence, 

s katerimi gradijo tista znanja, ki jih trg najbolj 

zahteva. Ocenjevanje kompetenc poteka v podjetju 

kar dvakrat na leto. 

Merilo je uspeh podjetja 

Borba za vrhunske ljudi je še posebej močna 

prav v IT industriji. Zato so vsi kadrovski procesi 

podrejeni razvoju ali pridobivanju pravih 

ljudi. Večina energije odgovornih za kadrovske 

procese gre v na kompetencah temelječ zaposlitveni 

proces, v budno spremljanje novo zaposlenih 

preko mentorskega programa, v prilagajanje 

in nadgradnjo procesa delovne uspešnosti ter v 

usmerjen in predvsem finančno upravičen sistem 

izobraževanja. Dejstvo namreč je, da je le 

uspeh podjetja pravo merilo kadrovske funkcije 

v podjetju. 

S&T MANAGEMENT SISTEM PO NAČELU URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV: 

MERJENJE NAPREDKA PRI DOSEGANJU CILJEV SKOZI PET PERSPEKTIV 

Integracija 

Strategija produktivnosti 

Organizacijski kapital 

Inovacijski 

procesi 

Zunanje izvajanje 

Regulatorni in 

družbeni procesi 

Tržni kapital

14 KAKO GLAVA DELAJO NAJBOLJŠI Glas Gospodarstva / november 2010 

Glas Gospodarstva / julij november 2010 

2010 


GLAVA 

15 

ZAVAROVALNICA TRIGLAV 

Zanimanje 

za zavarovanje 

terjatev raste 

MP: Že pred gospodarsko krizo smo zaznali 

trend povečanja zanimanja za ta produkt. 

Po nastopu gospodarske krize se podjetja 

srečujejo s še večjimi tveganji. Pomembno 

je, da se kupci bolj natančno preverjajo, da 

se določi, koliko se lahko z njimi dela, kakšna 

je njihova plačilna sposobnost, v kakšnih 

rokih plačujejo svoje obveznosti in 

podobno. Prepričana sem, da je odločitev 

za sklenitev zavarovanja blagovnih terjatev 

znamenje, da smo odgovorni do svojega 

dela in premoženja podjetja. 

GG: Ampak zakaj ravno zavarovanje terjatev? 

MP: Terjatve so izredno pomembne, saj 

so tako kot zgradbe, oprema in zaloge del 

premoženja podjetja. Če podjetje ne dobi 

plačila za opravljeno storitev ali prodano 

blago, lahko to pripelje tudi do njegove 

insolventnosti. Z zavarovanjem terjatev si 

podjetje zagotavlja ustrezen finančni tok, 

ki omogoča izpolnjevanje obveznosti, in 

zadosti pričakovanjem vseh deležnikov 

(dobaviteljem, bankam, zaposlenim, lastnikom, 

državi …). 

Povečano število stečajev, nelikvidnost in 

insolventnost podjetij so med drugim tudi 

posledica gospodarske in finančne krize. Neplačevanje 

terjatev je pogost problem tudi v 

slovenskem gospodarstvu. V svetu je zavarovanje 

terjatev uveljavljena oblika upravljanja 

s tveganji. 

Tako se podjetja izognejo težavam, ki jih 

povzročajo neplačila njihovih kupcev. 

Za to obliko zavarovanja se, predvsem zaradi 

aktualnih razmer kot posledice krize, 

zanima tudi vse več slovenskih podjetij. 

Zavarovalnica Triglav se zaveda pomembnosti 

zavarovanj terjatev za posamezno 

podjetje in to zavarovalno storitev v 

svoji ponudbi zagotavlja že več desetletij. O 

tej vsekakor priporočljivi možnosti zavarovanja 

smo se pogovarjali z Martino Pečnik, 

direktorico zavarovanj terjatev pri Zavarovalnici 

Triglav. 

Martina Pečnik, 

direktorica zavarovanj terjatev, Zavarovalnica Triglav 

Glas Gospodarstva: V Sloveniji opažate 

povečanje zanimanja za zavarovanje terjatev. 

Za kakšne terjatve gre, o čem sploh 

govoriva? 

Martina Pečnik: Gre za kratkoročne terjatve, 

nastale s prodajo na odprt račun in 

plačilnim rokom do običajno 90 oziroma 

največ 180 dni. V tem času mora kupec svoje 

terjatve poravnati, če pa se to ne zgodi, 

lahko nastopi obveznost zavarovalnice. 

GG: Zakaj se je povečalo zanimanje za takšno 

zavarovanje? 

GG: Torej ne gre za tip zavarovanja, ki je 

zanimiv le v času krize, ampak vedno? 

MP: Tako je. Ena od prednosti tega zavarovanja 

je zagotovo tudi ta, da se s sklenitvijo 

zavarovanja poveča konkurenčnost podjetja. 

GG: Katere nevarnosti pokriva to zavarovanje? 

MP: To zavarovanje krije nevarnost neplačila s 

strani kupca. Poznamo ožje in širše kritje. Pri 

ožjem kritju zavarovancu že zapadle terjatve 

zavarovalnica poplača v primeru, če nastopi 

popolna insolventnost kupca. Širše kritje 

pa pomeni zavezo zavarovalnice, da prevzame 

obveznosti poplačila neplačanih 

terjatev tudi v primeru, če od zadnjega 

plačila s strani kupca preteče določeno 

število dni. 

Ožje kritje – zavarovana nevarnost 

je formalna oziroma trajna plačilna 

nesposobnost kupca/dolžnika, ki se navadno 

kaže v obliki stečaja ali prisilne 

poravnave nad kupcem; v tem primeru 

je majhna verjetnost, da bo upnik poplačan. 

PODJETJE POTREBUJE ZAVAROVANJE 

TERJATEV, KO 

posluje na odprt račun, 

ima širok krog kupcev, katerih 

kreditno sposobnost je težko 

preverjati, 

je velik del prodaje vezan na 

majhno število kupcev, 

prodaja novim kupcem, 

je na trgu močna konkurenca, 

ki ponuja ugodne cene in 

plačilne pogoje, 

je na trgu veliko podjetij s 

slabo plačilno sposobnostjo. 

Širše kritje – poleg ožjega kritja 

vključuje tudi zavezo zavarovalnice, 

da izplača zavarovalnino, če od zapadlosti 

računa preteče določeno število 

mesecev. 

GG: Kaj podjetje sporoča na zunaj, 

če zavaruje terjatve? 

MP: Sporoča, da je bolj konkurenčno, 

solidno v smislu, da ima vse svoje rizike 

ustrezno pokrite. Če tako podjetje pri banki 

zaprosi za posojilo, lahko zastavi pravice iz 

zavarovalne pogodbe in s tem lažje pridobi 

posojilo. Tudi bančniki preverjajo, ali ima 

podjetje ustrezno zavarovanje svojih terjatev. 

Upravljanje s terjatvami je namreč pomemben 

del upravljanja s tveganji. 

GG: Kakšen je postopek, če neko podjetje 

zanima takšno zavarovanje? 

MP: Vsako podjetje lahko na naši spletni 

strani dobi osnovne podatke in vprašalnike, 

ki so tudi del naših brošur na prodajnih 

mestih. Na voljo so tudi naši strokovnjaki, 

ki znajo svetovati. Na podlagi izpolnjenega 

vprašalnika vidimo, s čim se podjetje 

ukvarja, kdo so kupci, na katerih področjih, 

ali je poslovno pokrita le Slovenija ali širše 

območje, koliko je letnega obsega prometa 

in druge podrobnosti. Na podlagi analize 

pripravimo osnovno ponudbo, ki je potem 

podlaga nadaljnjega dogovarjanja med nami 

in potencialnim zavarovancem. 

GG: Koliko časa navadno traja tak proces, od 

prvega vprašalnika do sklenitve zavarovanja? 

MP: Proces je odvisen od več dejavnikov in 

ga je možno izpeljati v manj kot mesecu dni. 

GG: Katera podjetja se ta hip najbolj zanimajo 

za tovrstno zavarovanje? 

MP: Podjetja so se že v preteklosti odločala 

za zavarovanje terjatev. Glede na gospodarske 

razmere pa opažamo, da se zanimanje 

zelo povečuje, tako pri velikih kot pri malih 

podjetjih. 

Zavarovalnica Triglav je eno izmed le dveh podjetij v Sloveniji, ki pomembnost terjatev za poslovanje podjetja 

razume in takšno zavarovanje zagotavlja. 

GG: Ali to zavarovanje velja samo za slovenska 

podjetja in transakcije znotraj slovenskega 

ozemlja? 

MP: Ne, naši zavarovanci so slovenska podjetja, 

vendar pa zavarujemo njihove kupce 

tako na območju Slovenije kot zunaj nje. 

GG: Ko je enkrat zavarovanje sklenjeno, kakšen 

je vaš nadaljnji odnos do zavarovanca? 

MP: Ta odnos je zelo dinamičen. Po sklenitvi 

zavarovanja se za posamezno pogodbo 

določi skrbnika, ki je zavarovancu vedno 

na razpolago. Mesečno se prijavljajo v zavarovanje 

terjatve, nastale pri poslovanju v 

preteklem mesecu. Na podlagi teh podatkov 

se obračuna zavarovalna premija. Poleg tega 

se v zavarovalno pogodbo vključujejo novi 

kupci oziroma se spreminjajo jamstva do 

obstoječih kupcev. Po sklenitvi zavarovanja 

je torej veliko rednega komuniciranja z našimi 

zavarovanci. 

GG: Kaj bi sporočili podjetjem, ki še niso 

sklenila takega zavarovanja? 

MP: V Zavarovalnici Triglav smo jim pripravljeni 

pomagati in svetovati. Imamo izkušnje 

in znanje, ki ga z veseljem delimo. 

Tisti, ki se zanimajo za to obliko zavarovanja 

nas lahko pokličejo, izpolnijo vprašalnik, 

mi pa bomo poskrbeli, da se s ponudbo 

odzovemo v najkrajšem času. 

Za več informacij o zavarovanju 

terjatev pri Zavarovalnici Triglav 

pokličite na telefonsko številko 

(01) 474 71 26 ali (01) 474 73 

94 oziroma pišite na terjatvegarancije@triglav.si. 

Vprašalnik 

najdete na spletnih straneh 

www.triglav.si.

16 KAKO DELAJO NAJBOLJŠI 




17 

BANKA KOPER 

PETROL 

Ustvarjalna 

energija 

Etično poslovanje 

z razlogom 

Od gospodarskih družb se, še posebno v teh občutljivih 

kritičnih časih, zahteva odgovorno ravnanje, 

ki ni omejeno zgolj na ekonomske učinke 

poslovanja, ampak zajema njihovo široko in 

razčlenjeno delovanje v družbi in okolju. V luči 

tega je v ospredju Banka Koper, ki že leta sledi 

svojemu Etičnemu kodeksu. 

Gospodarske družbe vedno pogosteje sočasno 

poslujejo na različnih področjih ter se tako 

soočajo z različnimi ureditvami in predpisi. Zaradi 

omenjenega je zelo pomembna samodisciplina 

gospodarske družbe, saj si mora ta, ob upoštevanju 

veljavnih predpisov in pravil, postavljati vedno 

višje standarde poslovanja in jih tudi spoštovati. 

Zato je bančna skupina Intesa Sanpaolo pripravila 

Etični kodeks, ki ga je prevzela in sprejela tudi 

Banka Koper kot članica skupine. Kodeks je oblikovan 

kot »dokument odnosov« med banko in 

deležniki. Razlaga vrednote, v katere banka verjame 

in se jim zavezuje, določa načela vodenja, ki 

izvirajo iz odnosa do deležnikov, ter tako zvišuje 

raven skladnosti delovanja zaposlenih v banki pri 

pridobivanju zaupanja deležnikov. 

Odsev podjetniške kulture 

V kodeksu navedene vrednote so odsev podjetniške 

kulture in okolja, iz katerega izhaja banka, 

in so na eni strani okno, skozi katero opazujemo 

in si razlagamo različne vsakodnevne okoliščine, 

na drugi strani pa cilj in pot, ki bo zaznamovala 

naše poslovanje v prihodnjih letih. Ta kodeks, ki 

je hkrati orodje za upravljanje banke, je del širše 

vizije naše družbene in okoljske odgovornosti. 

Prednostni pomen pripisuje odnosom z deležniki. 

Banka Koper verjame, da lahko z ustvarjalnim 

dialogom ter z upoštevanjem in uravnoteženjem 

zahtev, skladno s svojo strategijo, doseže proces 

nenehnih izboljšav. Stalno preverjanje njihove 

sposobnosti izpolnjevanja zahtev deležnikov pomaga, 

da se vrednote iz Etičnega kodeksa ohranijo 

in uveljavijo v delu in življenju banke. 

»Z etičnim kodeksom je banka 

določila sedem ključnih vrednot: delujemo 

pošteno, podpiramo enakost, 

delujemo odgovorno, izboljšujemo 

kakovost, podpiramo preglednost 

poslovanja, poslušamo pozorno in 

spoštujemo različnosti. Z vrednotami 

smo seznanili vse zaposlene in na 

njih gradimo odnose z zaposlenimi 

in tudi z drugimi deležniki, od katerih 

želimo in pričakujemo enako etično 

ravnanje kot od nas samih. Konkretni 

rezultati so vidni na odnosu do naših 

strank saj sta posluh in dialog ključna 

pri našem delovanju. 

Posebno pozornost posvečamo 

tudi okolju, predvsem premišljeni rabi 

energije in drugih virov, pri čemer že 

dosegamo prihranke in s tem podpiramo 

načela trajnostnega razvoja. 

Etičnemu ravnanju na vseh 

področjih našega delovanja bomo 

v prihodnje posvečali vedno večjo pozornost, 

zavedajoč se odgovornosti 

tako za zaposlene kot druge deležnike 

in, ne nazadnje, odgovornosti do 

okolja.« 

Ventin Markos, poslovni svetovalec 

v sektorju kadrovskih zadev in 

sekretariata, Banka Koper 

Ustvarjanje dolgoročnih in 

stabilnih vrednot 

Strategija rasti Banke Koper je po kodeksu usmerjena 

k ustvarjanju vrednot, ki so z gospodarskega, 

finančnega, družbenega in okoljskega vidika dolgoročne 

in stabilne. To je usklajeno z opozorili 

strokovnjakov o tem, da je za uspeh in obstoj ter 

rast podjetja nujno dolgoročno strateško načrtovanje. 

Vrednote v banki ustvarjajo na podlagi 

zaupanja deležnikov in temeljijo na načelih celovitosti, 

odličnosti, preglednosti, spoštovanja posebnosti, 

pravičnosti, posameznikovih vrednot in 

odgovornosti pri uporabi virov. 

Podjetja, ki so družbeno odgovorna, 

so pametna, stiskaštvo je dolgoročno 

nespametno in nedonosno. Dileme o 

tem ni. Eno izmed pametnih in zato poslovno 

uspešnih podjetij je vsekakor Petrol, ki 

že leta v svoje poslovanje vključuje skrb za 

družbena in okoljska vprašanja, hkrati pa so 

v podjetju pobudniki in vodje več družbeno 

odgovornih projektov – Živimo skupaj. 

Živimo skupaj sporoča, da je Petrol slovensko 

podjetje, ki ceni svoj izvor, skrbi 

Aleksander Svetelšek, 

predsednik uprave, Petrol 

»Zaradi gospodarske krize, ki 

vpliva tudi na družbeno blaginjo, 

smo se odločili v svoje poslovanje 

bolj intenzivno vključiti zavezo 

humanitarnosti. Projekt Zgodbe 

otroštva je eden izmed projektov, 

ki so rezultat te zaveze. Z vrhunsko 

ekipo Ženske svetovalnice in 

široko strokovno in medinstitucionalno 

podporo uživa projekt 

naše veliko zaupanje, predvsem 

zaupanje v odlične rezultate in 

koristi tistim, ki pomoč najbolj 

potrebujejo – otrokom.« 

za družbo, iz katere izhaja in v kateri ustvari 

večji del svojega prometa. Svet, ki ga živimo, 

je odvisen le od nas samih ter od naših idej, 

ki oblikujejo slabše in boljše strani vsakdana. 

Za še boljšega pa potrebujemo tudi veliko 

energije. 

Od otrok se lahko marsikaj 

naučimo 

Kot pravijo na Petrolu, je svet, kot ga vidijo 

otroci, prijaznejši in vsekakor barvitejši. 

Najstarejši likovni festival za otroke je nastal 

prav v prostorih tega največjega slovenskega 

energetskega podjetja. Otroci odraslim je ne 

le najstarejši, temveč tudi največji likovni natečaj 

v Sloveniji in je letos praznoval 20-letnico. 

V dvajsetih letih se je nabralo zelo veliko 

nagrajenih del, ki danes krasijo marsikatero 

Petrolovo pisarno. Lani so dosegli tudi rekordno 

število prispelih del, saj se je na likovni 

natečaj odzvalo več kot 3.600 otrok s svojimi 

umetninami. 

Za lepše spomine iz otroštva 

Družba Petrol v sodelovanju s poslovnimi 

partnerji omogoča tudi izvedbo humanitarnega 

projekta Zgodbe otroštva, ki ga je pripravila 

Ženska svetovalnica v sodelovanju s 

priznanimi strokovnjaki. Projekt si prizadeva 

širiti dobre prakse dela z otroki in mladostniki, 

žrtvami nasilja v družini po državi, strokovno 

krepiti že znane programe, ki vključujejo 

pomoč otrokom in mladostnikom, ki so 

žrtve nasilja, ter povezati institucije in organizacije 

v skupno reševanje te žgoče problematike. 

Pri tem je glavni cilj projekta v vsaki 

regiji v Sloveniji omogočiti vsakemu otroku 

ali mladostniku – žrtvi nasilja v družini – takojšnjo 

in strokovno pomoč pri okrevanju 

po posledicah nasilja ter temelje za začetek 

»novega življenja«. 

Med začetnimi aktivnostmi v okviru projekta 

Zgodbe otroštva društvo Ženska svetovalnica 

navaja pripravo in izvedbo usposabljanj v 

nevladnem sektorju ter varnih prostorih po 

vseh slovenskih regijah v prvi polovici leta 

2011, razvoj in širitev programa Jaz samo 

otrok, ki ga izvajajo sami, v dobro prakso s 

celostnim pristopom dela z otroki, mladostnicami 

in mladostniki – žrtvami nasilja v 

družini, izpeljavo prvega terapevtskega tabora 

za otroke in mladostnike – žrtve nasilja v 

družini, brezplačno psihoterapevtsko pomoč 

za otroke in mladostnike žrtve nasilja, ki so 

vključeni v programe različnih organizacij in 

institucij. 

Tudi vi lahko pomagate 

Ozaveščevalno kampanjo spremlja tudi akcija 

zbiranja sredstev na bencinskih servisih 

družbe Petrol. Z nakupom označenih izdelkov 

lahko vsakdo prispeva v sklad, ki ga bo 

strokovni svet projekta usmeril v zagotovitev 

takojšnje pomoči žrtvam nasilja nad otroki 

in mladostniki v družini ter v razvoj stroke 

in institucionalne mreže s tega predmetnega 

področja. Akcija zbiranja sredstev traja predvidoma 

do konca leta.





19 

HALCOM 

LJUBLJANSKE MLEKARNE 

Razvoj s srcem 

Do rezultatov tudi z vrtcem 

Če so zaposleni zadovoljni in z veseljem prihajajo 

na delovno mesto ter če se sodelavci med seboj 

spoštujejo in si zaupajo, potem je timsko delo 

zelo prijetno. Timsko delo pa vedno daje najboljše 

rezultate. V to močno verjamejo v družini prijaznem 

podjetju Halcomu. 

družbi Halcom poskušajo zaposlenim 

čim bolj prisluhniti in pomagati 

V 

pri usklajevanju službenih obveznosti s 

prostim časom in družino. Prav zato so se 

odločili, da svoja prizadevanja dopolnijo 

z ukrepi v okviru pridobivanja certifikata 

Družini prijazno podjetje. Veliko ukrepov 

so sicer neformalno izvajali že prej, z omenjenim 

certifikatom pa so sprejeli 11 ukrepov, 

ki sta jih zapisala in potrdila zavod 

Ekvilib in ministrstvo za delo, družino in 

socialne zadeve. 

Certifikat privablja 

kakovostne kadre 

Certifikat vsem potencialnim kadrom jasno 

pove, da znajo v podjetju prisluhniti željam 

in potrebam zaposlenih pri usklajevanju dela 

in družine. Poleg prilagodljivega delovnega 

časa, družinskega piknika in komuniciranja 

z zaposlenimi v podjetju najraje poudarijo 

denarno nagrado za novorojene otroke zaposlenih, 

ki jo podarjajo že dve leti, lani pa so 

tudi prvič pripravili počitnice za šoloobvezne 

otroke zaposlenih. 

Eden od ukrepov je tudi vsakoletno izvajanje 

ankete, v kateri zaposleni ocenijo 

koristi in zadovoljstvo s sprejetimi ukrepi, 

predlagajo morebitne izboljšave ter izrazijo 

želje za usklajevanje službenih in družinskih 

obveznosti. 

Vrtec v podjetju 

Ker se je v skladu z vztrajno rastjo števila zaposlenih 

tudi število rojstev otrok v zadnjih 

letih precej povečalo, s tem pa tudi zanimanje 

mladih staršev za varstvo otrok, so letos 

jeseni odprli Halcomov vrtec. Obiskuje ga 

šest otrok, od katerih je najmlajši star devet 

mesecev, najstarejši pa pet let. V podjetju se 

niso zadovoljili le z odprtjem vrtca, temveč 

otrokom zaposlenih zagotavljajo nadstandardne 

storitve. Tako so med drugim najeli 

tudi angleško govorečo vzgojiteljico, ki otroke 

že od malih nog spodbuja k učenju tujega 

jezika. 

Mateja Omahen, 

vodja kadrovske administracije, Halcom 

»Glavni pobudniki za pridobitev 

osnovnega certifikata Družini prijazno 

podjetje so zaposleni, vse 

dejavnosti pa podpira in spodbuja 

tudi naše vodstvo. Pri sprejemanju 

ukrepov smo bili osredotočeni 

na tiste, ki so namenjeni 

čim večjemu številu zaposlenih. 

V Halcomu skrbimo tudi za 

informiranost vseh zaposlenih o 

novostih in dogodkih, povezanih 

z aktivnostmi Družini prijaznega 

podjetja (sestanki kolektiva, 

objave na intranetu in Halcomov 

mesečnik, ki ga pišemo zaposleni 

sami). Voz z imenom Halcom vlečemo 

VSI, samo tako smo lahko 

odlični!« 

Foto: Simon Tomažič 

Podjetja, katerih rast temelji na dolgoročnem strateškem načrtovanju, se 

zavedajo, da rasti in uspeha ni brez inoviranja. A samo stremeti k inovacijam, 

ne da bi imeli tesen stik s svojimi porabniki, ni dovolj. Ljubljanske 

mlekarne so primer sodobnega in uspešnega podjetja, ki razvija edinstvene 

izdelke, hkrati pa prisluhne tudi okolju. 

Ljubljanskih mlekarnah trendom sodobnega 

porabnika ne le sledijo, temveč 

V 

jih tudi ustvarjajo. Tak pristop jim omogoča 

razvijanje edinstvenih izdelkov, s katerimi se 

kupci na trgu še niso srečali, saj pri razvoju 

novih izdelkov ne sledijo že prisotnim koristim 

izdelkov na trgu. Tako v podjetju ne 

govorijo porabnikom, kaj potrebujejo, temveč 

jim ti povedo, kaj res potrebujejo, hočejo, 

želijo. 

Poslušajmo porabnike 

Sodobni porabnik si vedno bolj prizadeva 

za zdravo in vitalno življenje, zato je trg 

mlečnih izdelkov v zadnjih letih doživel velike 

in hitre spremembe. Temu sledijo tudi 

inovacije v prehrambni industriji, ki so pomembno 

gonilo razvoja tudi pri predstavljanju 

novosti na trgu jogurtov, namazov, 

masla in drugih mlečnih izdelkov. Porabnik 

pričakuje vedno nove koristi, ki jih prinašajo 

izdelki z različnimi funkcionalnimi 

dodatki. Na podlagi teh sprememb so pred 

drugimi v Ljubljanskih mlekarnah razvili 

dve novi liniji izdelkov – jogurtove napitke 

Ego age protect ter lahke, zdrave namaze in 

maslo z manj maščobami Mu Vita. 

V Ljubljanskih mlekarnah so prisluhnili skromnim željam 

tistim, ki potrebujejo pomoč. Že več let z mlekom 

oskrbujejo varne hiše, materinske domove in krizne 

centre po vsej državi. 

Zadovoljevanje 

porabnikovih želja 

Kaj si želijo današnji kupci? Biti zdravi, 

lepi in mladi. Omenjeni novi izdelki pomagajo 

pri tem. 

Ego age protect so 

jogurtovi napitki z 

okusi jagode, maline/limone 

oziroma 

naravni okus 

in vsebujejo kombinacijo 

funkcionalnih 

dodatkov Q10, holina 

in pantotenske kisline, 

ki pomaga upočasniti 

procese staranja in z 

vzajemnim delovanjem 

ohraniti mladost telesa in 

duha. Linija izdelkov Mu 

Vita pa nagovarja porabnika, 

ki v skrbi za zdravje 

posega po lahkih izdelkih 

z manjšo vsebnostjo 

maščob. 

Ljubljanske mlekarne 

vsako leto varnim hišam, 

materinskim domovom in 

kriznim centrom namenijo 

17.500 

litrov mleka. 

Inovacije + dobri odnosi z 

okoljem = dolgoročni uspeh 

Podjetja lahko svoje dolgoročne cilje razvijajo 

in uresničujejo z dobrimi odnosi, ki se začnejo 

v podjetju, pri zaposlenih, in nadaljujejo z odgovornim 

odnosom do družbenega in naravnega 

okolja. »Naša naloga je, da naredimo vse, kar je v 

naši moči, da bo naše delovanje trajnostno – gospodarno, 

socialno in prijazno do okolja – in bo 

vodilo k dolgoročnemu uspehu podjetja. Zato je 

strategija družbene odgovornosti tudi del strategije 

vodenja podjetja,« verjamejo v največji mlekarni 

v Sloveniji. 

Podjetje, 

ki mu ni vseeno 

V Sloveniji se v materinske domove in krizne 

centre vsako leto zateče več sto žensk in otrok, 

žrtev različnih oblik nasilja, ki so se odločili, 

da se s pomočjo teh ustanov odmaknejo iz 

svojega trpečega vsakdana. 

Gre za eno najbolj bolečih in tragičnih tem 

v Sloveniji, ki jih marsikdo med nami ignorira, 

ker je tako lažje. V Ljubljanskih mlekarnah pa se 

niso obrnili stran in v okviru donacij na humanitarnem 

področju posebno pozornost namenjajo 

prav pomoči žrtvam različnih oblik nasilja. 

Že več let z mlekom oskrbujejo varne hiše, 

materinske domove in krizne centre po vsej državi 

in jim skupno namenijo okoli 17.500 litrov 

mleka na leto, kar jih navdaja z upanjem, da si 

bodo žrtve opomogle. Del poslovne politike 

podjetja je tudi ta, da pomagajo ustvarjati varen 

in zaupanja vreden vsakdan.



YDRIA MOTORS 

Tuji lastnik 

je prednost, 

ne pa nevarnost 

C 

M 

Y 

CM 

Z nekdanjim nagrajencem GZS za gospodarske in podjetniške dosežke se že 

dolgo nismo pogovarjali. Jošt Rupnik tri leta po prejemu nagrade še vedno 

vodi Ydria Motors, in to uspešno. Torej je bila nagrada vsekakor podeljena 

pravemu. Še več, gre za slovensko podjetje, ki je v stoodstotni lasti tujcev, in 

to jemlje kot prednost, ne pa kot nevarnost. 

MY 

CY 

CMY 

K 

Glas Gospodarstva: Zakaj niste povprečno 

podjetje? V čem izstopate? 

Jošt Rupnik: Ydria Motors izstopa po visokokakovostnih 

in nizkopotrošnih elektromotorjih, 

ki so narejeni po najnovejših standardih 

s sodobno in okolju prijazno energijo. 

Prav tako smo prepoznavni v odnosu do zaposlenih 

ter ožjega in širšega okolja. 

GG: Kot vemo, boste ustanovili še svoj 

kompetenčni center? Zakaj? 

JR: Postavljamo kompetenčni center, ki bo 

aktiven na področju bele tehnike (tehnika 

gospodinjskih aparatov) za celotno skupino 

ebmpapst iz Mulfingena v Nemčiji, ki 

je eden vodilnih v Evropi. Postavljamo ga 

zato, da bomo iz njega pokrivali vse potrebne 

aktivnosti na področju razvoja in 

aplikacij za naše izdelke. S tem bomo približali 

razvojni kader proizvodnji in tako 

dobili hitrejšo povratno informacijo iz 

proizvodnje. S tem povečujemo našo samostojnost 

do lastnika, s tem pa seveda 

tudi našo odgovornost do kakovosti dela in 

izdelkov, navsezadnje tudi do obsega proizvodnje. 

GG: Kako ocenjujete sodelovanje s svojim, 

tujim lastnikom? 

JR: To sodelovanje je na visoki ravni. Družba 

ebmpapst je 100-odstotni lastnik, odgovornosti 

so natančno določene. Po drugi 

strani imamo zelo veliko stopnjo samostojnosti 

pri poslovanju, kar pa je seveda tudi 

odgovornost do vseh subjektov poslovanja. 

Poudariti velja visoko stopnjo odgovornosti 

do zaposlenih, varnosti pri delu in do 

okolja. 

GG: Kako negujete dobre odnose z lastniki? 

JR: Ti odnosi se razvijajo iz dneva v dan. 

Osnova je v odprtosti v odnosih, imamo 

stike tudi po »zasebni« poti. Pri tem zelo 

poudarjamo in koristimo naravne in kulturne 

danosti ter znamenitosti nekdanjega 

in zdajšnjega okolja, naj poudarim, da na 

obeh straneh in v vseh pogledih. 

GG: Kaj so prednosti, da ste v tuji lasti? 

JR: Prednosti so v dostopu do širšega spektra 

informacij, do tržišča in, po mojem 

mnenju, tudi v bolj jasnih odnosih do lastnikov. 

GG: Kakšna je prihodnost vašega podjetja? 

JR: Dejstvo je, da je naš segment industrije 

pod velikim pritiskom glede cen in logistike 

in da vlada huda konkurenca. Zato v bližnji 

prihodnosti ne predvidevamo velike rasti. 

Zelo pomembno je, da bomo ustrezno postavili 

kompetenčni center, v katerem bodo 

naši inženirji imeli široko področje inovativnosti 

na novih izdelkih in izboljšavah. 

Po mojem mnenju je to ena od rešitev za 

naš obseg in proizvodnjo v prihodnosti.

24 KLJUČNI DOGODKI 


KLJUČNI DOGODKI 25 

PODPREDSEDNIKI GZS 

Predsednikov triumvirat 

Nenad Senić, foto: osebni arhiv 

Na pobudo predsednika GZS Stojana Binderja je upravni odbor GZS za 

učinkovitejše vodenje zbornice imenoval tri podpredsednike. Ti svojo funkcijo 

že opravljajo. Kaj bodo delali in kako razmišljajo? Vsakemu smo postavili 

pet enakih vprašanj in prosili za kratke, a jasno sporočilne odgovore. 

Pomanjkanje kadrov oziro- 

““ 

ma beg možganov iz regij v 

center, slaba infrastruktura, 

dostop do interneta in drugo 

zmanjšujejo konkurenčnost 

podjetij v regijah; ta 

se iz leta v leto poslabšuje. 

Dr. Cvetka Tinauer, podpredsednica 

GZS za regionalni razvoj 

Nedopustno je zamujanje 

““ 

črpanja evropskih sredstev, 

zlasti v zdajšnjih kriznih 

razmerah. Gospodarstvo 

mora v takih razmerah dobiti, 

kar mu pripada, in to 

po enostavni poti. 

Marjan Mateta, podpredsednik GZS 

za povezovanje znanstvenoraziskovalne 

dejavnosti z gospodarstvom 

Imamo veliko preveč razpr- 

““ 

šenih iniciativ za spodbujanje 

inovativnosti, učinki pa 

so zelo slabi in patentirane 

inovacije ne postanejo tudi 

izdelki ali storitve. 

Marta Turk, podpredsednica GZS 

za podjetništvo in inovativnost 

Kaj je bila vaša prva naloga, ki ste se je 

lotili kot podpredsednik(ca) za podjetništvo 

in inovativnost? 

Katere so poglavitne težave na vašem področju 

in kako jih boste reševali? 

Kako bo potekalo vaše sodelovanje z gospodarstveniki? 

Kaj lahko gospodarstveniki sami (še) naredijo 

za izhod iz gospodarske in finančne 

krize? 

Obvezno članstvo s prostovoljno izbiro v 

kateri zbornici? Ali se strinjate s predsednikom 

Binderjem? 

Dr. Cvetka Tinauer, 

podpredsednica GZS 

za regionalni razvoj 

Najprej sem se pogovorila s strokovnimi 

sodelavci, ki so v GZS med drugim odgovorni 

za regionalni razvoj. Predvsem se 

želim dobro seznaniti s položajem vsake 

regije posebej, sicer si ne znam predstavljati 

uspešnega dela. V ta namen nameravam 

obiskati tudi vse regionalne in območne 

zbornice ter se tako neposredno seznaniti 

z regionalno problematiko. 

Največja težava na mojem področju je velik 

razvojni zaostanek regij, kar pomembno 

poslabšuje konkurenčnost podjetij v širšem 

smislu. V sodelovanju z regionalnimi 

in območnimi gospodarskimi zbornicami, 

z razvojnimi agencijami, s Službo vlade za 

lokalno samoupravo in regionalni razvoj 

bom skušala doseči, da se bo vsa zakonodaja 

v Sloveniji sprejemala skozi prizmo 

spodbujanja regionalnega razvoja. 

Z gospodarstveniki bom sodelovala posredno 

prek območnih in regionalnih gospodarskih 

zbornic in tudi neposredno, 

torej z osebnimi stiki. Za večji poudarek 

pomembnosti regionalne problematike in 

učinkovitejšega dela GZS na tem področju 

bomo za to področje ustanovili poseben 

strateški svet za regionalni razvoj. 

Zdaj, ko je najtežje, je treba vlagati v ljudi, 

ne v inovativnost, ker je inovativnost pojem, 

ki sam po sebi ne pomeni nič. Vlagati 

je treba v ljudi, jih motivirati, da bodo 

inovativni, ustvarjalni, lojalni, predvsem 

pa pogumni. Ljudje pa bodo pogumni le, 

če bodo imeli podporo svojih sodelavcev, 

zlasti nadrejenih in vodstva podjetja. Vodstva 

se morajo nasloniti na samozavestne, 

včasih celo uporne kadre, ki si upajo biti 

kritični in opozarjajo na napake, in ne na 

konformiste, ki se vedno strinjajo z vsemi. 

Nacionalni zbornični sistem, ki temelji na 

kopici zbornic, kjer je članstvo obvezno, in 

le na eni prostovoljni zbornici, je že na prvi 

pogled neustrezen, predvsem pa neenakopraven. 

Osebno sodim med tiste člane naše 

GZS, ki so pozitivno sprejeli prostovoljno 

članstvo, saj ima tudi to svoje prednosti, toda 

le v prostoru, kjer je tekma za člane odprta in 

enakopravna. Podpiram predlog predsednika 

GZS, ki se zavzema za obvezno članstvo 

gospodarskih subjektov v eni od zbornic, z 

možnostjo prostovoljne izbire. 

Marjan Mateta, 

podpredsednik GZS za povezovanje 

znanstvenoraziskovalne 

dejavnosti z gospodarstvom 

Nadaljevali bomo delovanje v strateškem 

svetu za tehnološko politiko pri GZS, ki 

je vse ukrepe navedel v brošuri 3 resnice 

in 7 potez za tehnološki preboj Slovenije. 

Gospodarno in odgovorno (to je naloga 

podjetij) moramo izkoristiti obdobje, ko 

je Slovenija neto prejemnik sredstev iz EU. 

Zahtevati moramo, da se evropska sredstva 

črpajo hitro in učinkovito. Gospodarstvo 

mora v kriznih razmerah pridobiti, kar mu 

pripada, in to po enostavni poti. 

Poglavitne težave na mojem področju izhajajo 

iz zgodovinskega dejstva, da sta ta dva sektorja 

živela v glavnem vsak na svojem bregu. Dozdajšnji 

način financiranja je to omogočal. Do konca 

tega mandata so naše tri prioritete: usmerjati 

60 odstotkov javnih sredstev za raziskave in razvoj 

v gospodarstvo, doseči spremembo meril 

za habilitacije, tako da se upošteva sodelovanje 

z gospodarstvom kot nekaj pozitivnega, in debirokratizacija 

upravljanja sredstev strukturnih 

in kohezijskih skladov, tako da država postane 

partner gospodarstva, ne policaj. 

Na omenjenih treh točkah vabim vsa podjetja, 

da svoje predloge v zvezi s to problematiko 

prek združenj ali območnih zbornic 

posredujejo strateškemu svetu, ki jih 

bo obdelal in oblikoval v svoje zahteve po 

nujnih spremembah. 

Konkurenčnost je sestavljena iz konkurenčnosti 

v okolju in konkurenčnosti v 

podjetju. GZS mora pritiskati na vlado, da 

izboljšuje konkurenčnost v okolju, za konkurenčnost 

v podjetju pa morajo poskrbeti 

uprave same. Tukaj nas čaka še veliko dela. 

S predsednikom Binderjem se seveda strinjam. 

Veljavni sistem, da so nekatere zbornice 

obvezne, GZS pa ne, je odsev politične 

odločitve prejšnje vlade, ki je izkoristila 

nekatere slabosti delovanja GZS v obdobju 

obveznega članstva za to, da se je znebila 

resnega sogovornika, ki mora gledati vladi 

pod prste, konstruktivno, še zlasti, ker po 

mednarodni lestvici konkurenčnosti IMD 

ne zasedamo zavidljivih mest. 

Marta Turk, 

podpredsednica GZS za 

podjetništvo in inovativnost 

Na področju spodbujanja podjetništva in inovativnosti 

sem ves čas angažirana v osrednjeslovenski 

regiji. Podjetništvo je zame način življenja, 

inovativnost pa prostor, v katerem se lahko 

to razvija, in obrnjeno. Zelo veliko kritik je na 

račun upravljanja prostora. Kar nekaj podjetij 

že dve leti neuspešno čaka na en sam občinski 

sklep, da bi lahko začela gradnjo zaradi razširitve 

dejavnosti. Potrebujemo tudi program za 

podjetnike inovatorje, ki začenjajo v majhnih 

podjetjih, a imajo ambicije in potencial, da postanejo 

veliki, če bo okolje primernejše. 

Ena od težav je trg javnih naročil. Veliko bi 

naredili že, če bi nam na posameznih ministrstvih 

uspelo prepričati odločevalce, da 

razpoložljiva sredstva »za podporo podjetniški 

kulturi« bolj ciljno usmerijo v programe 

internacionalizacije gospodarstva, ki 

jih vodi GZS, in tako omogočijo udeležbo 

v skupnih delegacijah večjemu številu tudi 

malih podjetij. Imamo veliko preveč razpršenih 

iniciativ za spodbujanje inovativnosti, 

učinki pa so zelo slabi, in patentirane inovacije 

ne postanejo tudi izdelki ali storitve. 

Predsednik je podprl predlog, da oblikujemo 

poseben svet za podjetništvo. V vseh naših zborničnih 

združenjih in regijskih zbornicah je že veliko 

predlogov in kritik, ki bi jih morali posredovati 

na ustrezna mesta, da bi pognali rast malih 

podjetij. V Sloveniji je okoli sedem tisoč podjetij 

brez zaposlenih, ki ustvarjajo dohodek! Spodbujanje 

rasti novih podjetij (samozaposlenih) je 

sicer socialni ukrep zaradi izgube delovnih mest, 

a na trgu potrebujemo konkurenčna podjetja, ki 

dodano vrednost gradijo na znanju in tehnološki 

opremljenosti, in take moramo podpirati. 

Vsak gospodarstvenik najbolj pozna šibke točke 

svojega podjetja in jih rešuje glede na možnosti 

in znotraj svojega podjetja, če je le mogoče, 

ob podpori finančnih institucij. Zagotovo 

pa pogrešam več sodelovanja in računam na 

zaupanje malih podjetij v njihove zastopniške 

organizacije. Zbornica je zagotovo prostor, kjer 

se lahko podjetja dogovorijo o skupnih nastopih, 

projektih, aktivnostih ter izmenjavi znanj 

in informacij. Takšna solidarnost, kjer vsak 

udeleženec prispeva, pa zato tudi nekaj pridobi, 

je ključna zbornična kultura mreženja. 

Vedno sem menila, da podjetja ustvarjajo ljudje, 

zato naj bo tudi njihovo povezovanje v različna 

združenja prepuščeno svobodni odločitvi. Po 

drugi strani pa gospodarstvo potrebuje močno 

zastopniško organizacijo. Zdajšnji položaj je 

stanje neravnovesja in neenakosti med različnimi 

gospodarskimi združenji, ki imajo povsem 

neenak status, in to na območju, ki šteje vsega 

skupaj dva milijona ljudi. Gospodarstvu se 

mudi premagati krizo, pa tudi zbornica potrebuje 

spremembe. Predsednik Binder je ponudil 

možne smeri, zdaj je treba poprijeti za delo.

26 

OGLASNO SPOROČILO 



svetovalec 

27 

celostni razvoj 

vprašanja in odgovori 

Edinstveno v Sloveniji 

Doživite celostno izkušnjo najbolj dobičkonosne naložbe v 3 Z: v 

zdravje, znanje in zabavo. Od štiri- do petkrat hitreje lahko dosežete 

svoj jezikovni cilj, če izberete superučenje Karnion. Poleg tujih jezikov 

lahko v Karnionu trenirate tudi odličnost vodenja in študirate v specialističnem 

študiju Razvoj celostne osebne uspešnosti. 

Učenje poteka od rojstva do smrti. Vsi pa 

se kdaj sprašujemo, kako se učinkovito 

učiti, ko pa imamo tako malo časa. Pri učenju 

tujega jezika po metodi Superlearning Karnion 

uporabljajo najsodobnejšo medicinsko 

tehnologijo, kjer si roko podajata dve znanosti, 

medicina in pedagogika oziroma andragogika. 

Že devetnajsto leto to metodo izbirajo najbolj 

modri Slovenci, ki vedo, da je naložba 

v zdravje in znanje ter mladost uma za vsakogar 

najbolj dobičkonosna. Pridružite se 

klubu najuspešnejših Slovencev, ki se od leta 

1991 učijo hitro in učinkovito, zato zanje ni 

recesije in osvajajo svet. 

KAKO POTEKA TRENING TUJEGA JEZIKA V KARNIONU IN KAJ POLEG JEZIKOVNEGA ZNANJA 

ŠE PRIDOBIMO? 

V 40 urah se boste kot posameznik naučili toliko, kot bi se po konvencionalni 

metodi v enem šolskem letu (od 120 do 150 ur), naučite se lahko 10 

tujih jezikov. 

Doživeli boste učinkovit protistresni program kot fiziološko podporo vaši 

večji učljivosti. 

Poleg tega se aktivira dolgoročni spomin in poveča izkoristek možganskih 

zmogljivosti za petino, skozi proces možganskega fitnesa boste maksimizirali 

psihofizične potenciale. 

Prav zato se mnogi vračajo v holistični center Karnion na nekakšne delovne 

počitnice, na katerih se poleg novih znanj tujega jezika naučijo tudi 

obvladovanja stresa. 

Imate možnost, da vas ne trenira samo profesor tujega jezika, ampak 

menedžer z dolgoletnimi izkušnjami vodenja protokola mednarodnih 

odnosov. Tako združite uporabo angleškega jezika v konkretnih poslovnih 

situacijah, karizmatičnih prezentacijah in ob tem doživite poslovno 

svetovanje. 

»V Karnionu treniram tri tuje jezike, ker je metoda Superlearning Karnion najbolj učinkovita,« nam je zaupal 

olimpijec Primož Kozmus. 

Kaj je najnovejše v Karnionu? 

Svojemu bogatemu repertoarju programov 

so dodali še portugalski in arabski jezik, ki ga 

zdaj v najkrajšem možnem času lahko usvojite 

tudi vi. Zdaj je pravi čas, da z znanjem tujih 

jezikov ustvarjate dobiček na novih trgih. 

Akademija dialogike 

Poleg treninga tujega jezika v Karnionu lahko 

trenirate tudi dialogiko – jezik odgovornosti. 

To je sistem odličnosti vodenja, ki vsebuje znanje 

za učinkovito sporazumevanje. Zgradili boste 

učinkovit poslovni prijem za najzahtevnejše 

tuje partnerje, naučili se boste sklepati kompromise, 

iskati skupne rešitve in se pogajati. Manager 

leta 2010 Zdravko Počivalšek, direktor 

Term Olimia, pravi: »Na začetku kariere bi se 

predvsem več izobraževal na področju znanj iz 

vodenja – dialogike. Te veščine skupaj s svojim 

timom treniram v Karnionu že vrsto let.« 

Znani pravijo 

»V Karnionu sem se učinkovito učila resnično 

prave vsebine za moje potrebe – res prava 

poslovnofinančna bančna znanja. Tega doslej 

še nisem doživela,« navdušeno zagotavlja Romana 

Pajenk, predsednica uprave Probanke 

Maribor. Robert Bedene, direktor Freudenberg 

gospodinjski proizvodi, pa je povedal: »Mirno 

lahko rečem, da je moje znanje tujega jezika 

boljše, predvsem pa bogatejše. Uporabljam 

besede in fraze, ki so bolj pravilne in profesionalne. 

Prav tako je protistresni učinek močno 

deloval na moje psihofizično počutje, tako da je 

raven koncentracije neprimerno višja, delujem 

bolj umirjeno, premišljeno in učinkoviteje.« 

Za dodatna pojasnila in odgovore 

na vprašanja vam je na voljo svetovalka 

za osebnostno rast Blanka 

Gašperlin po telefonu 041/34 28 

08, 01/ 36 23 253, blanka.gasperlin@karnion.si, 

www.superucenje.si, 

www.karnion.si. 

»Dogovorite se za brezplačno uro 

doživetja metode Superlearning 

Karnion.« 

DELOVNO PRAVO 

Odgovarja: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS 

Ali lahko odpustimo delavca, ki opravlja poskusno 

delo? 

Institut poskusnega dela je urejen v 125. členu zakona o delovnih razmerjih 

(Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZDR) 

in je namenjen predvsem preizkusu znanja in sposobnosti delavca za 

opravljanje dela, za katerega sta se delodajalec in delavec dogovorila 

v pogodbi o zaposlitvi. 

V četrtem odstavku 125. člena ZDR je določeno, da lahko delodajalec 

delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če po izteku obdobja, 

za katero je bilo dogovorjeno poskusno delo v pogodbi o zaposlitvi, 

ugotovi, da delavec poskusnega dela ni opravil uspešno. Neuspešno 

opravljeno poskusno delo je namreč eden izmed razlogov za izredno 

odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 111. členom ZDR. 

Med trajanjem poskusnega dela pa delodajalec delavcu načeloma ne 

more odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen izjemoma, če so dani 

razlogi za izredno odpoved, ali zaradi prenehanja delodajalca, ali 

prisilne poravnave. V primeru izredne odpovedi pridejo v poštev vsi 

razlogi, ki so navedeni v 111. členu ZDR z izjemo razloga neuspešno 

opravljenega poskusnega dela. 

Odgovarja: Metka Penko Natlačen, samostojna pravna svetovalka, 

Pravna služba GZS 

Smo malo podjetje in želimo zaposliti mladega diplomanta 

elektroinženirja. Izvedeli smo, da ga ne moremo 

zaposliti kot pripravnika, čeprav bo prvič sklenil 

delovno razmerje. Pri nas je sicer delal kot študent, 

ampak ne dovolj časa, da bi lahko presodili, ali je že 

dovolj usposobljen za samostojno delo. Nekateri kolegi 

iz večjih podjetij so nam svetovali, da mladega 

inženirja zaposlimo s poskusnim delom, ne kot pripravnika, 

vendar menimo, da to ni isto. Kaj lahko 

naredimo? In kakšno plačo moramo dati delavcu v 

prvem in drugem primeru? 

Ni vsak delavec, ki prvič sklene delovno razmerje, tudi pripravnik. 

Pripravništvo se izvaja le pri tistih delodajalcih, za katere tako določata 

kolektivna pogodba na ravni dejavnost ali posebni zakon. Kolektivna 

pogodba tudi natančneje določa pravice in obveznosti pripravnika 

v času pripravništva. Ta kolektivna pogodba je lahko samo na ravni 

dejavnosti, ne podjetniška kolektivna pogodba. Lahko pa pripravništvo 

poteka, če tako posebni zakon dovoljuje, tudi volontersko. Takrat 

pripravnik ne sklene pogodbe o zaposlitvi, temveč posebno pogodbo 

o volonterskem pripravništvu. Če torej kolektivna pogodba dejavnosti, 

ki zavezuje vas kot delodajalca, tega ne določa, ali niste član delodajalske 

organizacije, ki je sklenila tako kolektivno pogodbo, potem 

ne morete zaposlovati pripravnikov. 

Sicer se s pripravnikom lahko sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen 

čas ali za določen čas. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, 

št. 42/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZDR) določa, da mora 

pripravnik pred iztekom pripravniške dobe opraviti tudi izpit, ki je 

sestavni in zaključni del pripravništva. 

Pomembno je, da vemo, da sta instituta pripravništva in poskusnega 

dela povsem različna. Med pripravništvom uživa pripravnik 

posebno varstvo: za strokovno napako odgovarja njegov mentor in 

glede delovnopravne zaščite velja, da delodajalec pripravniku ne sme 

odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so dani razlogi za izredno 

odpoved. Poskusno delo je mogoče določiti le s pogodbo o zaposlitvi, 

četudi tega ni bilo v objavi. Posebnost pogodbe o zaposlitvi s poskusnim 

delom pa je v tem, da je s pogodbo določeno neko obdobje, v 

katerem lahko delodajalec ugotovi, ali je delavec sposoben za opravljanje 

dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, delavec pa lahko 

ugotovi, ali mu to delo ustreza. Če v pogodbi o zaposlitvi določbe o 

poskusnem delu ni, delodajalec delavca ne more odpustiti zaradi neuspešno 

opravljenega poskusnega dela. 

Delavec prav tako lahko odpove pogodbo o zaposlitvi že med poskusnim 

delom, s sedemdnevnim odpovednim rokom. Delodajalec 

pa v času trajanja poskusnega dela delavcu ne sme odpovedati pogodbe 

o zaposlitvi (razen če so razlogi za izredno odpoved ali zaradi 

postopka za prenehanje delodajalca oziroma prisilne poravnave), 

ampak mu mora omogočiti, da med poskusnim delom pokaže svoje 

sposobnosti. Če pa delodajalec ob poteku poskusnega dela ugotovi, 

da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu izredno 

odpove pogodbo o zaposlitvi, v postopku odpovedi pa delavcu ni zavezan 

zagotoviti zagovora. 

Pripravnik ima sicer pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 

odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu 

oziroma za vrsto del, za katero se usposablja, vendar pri izplačilu 

ne more biti nižja od minimalne plače. Delavec v poskusnem delu ima 

vse pravice zaposlenega delavca in ima enako plačo kot drugi delavci. 

To velja tudi v zvezi z delom plače iz naslova delovne uspešnosti. 

Pripomnimo še, da če delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo 

o zaposlitvi zaradi neuspešnega poskusnega dela, delavcu pa je v času 

poskusnega dela namenil del plače iz naslova delovne uspešnosti, bo v 

morebitnem sodnem sporu uspel delavec, in ne delodajalec. 

GOSPODARSKO PRAVO 

Odgovarja: Marko DJINOVIĆ, namestnik vodje Pravne službe GZS 

Z zavarovalnico imamo sklenjeno pogodbo o zavarovalnem 

posredovanju, ki določa pogoje za plačilo 

provizije za posredovanje pri sklepanju polic s pravnimi 

osebami. V konkretnem primeru smo dobili od 

samostojnega podjetnika podpisano pooblastilo, pri 

čemer nam je zavarovalnica sporočila, da samostojni 

podjetnik ni pravna oseba in da nam zato ne pripada 

provizija, saj imamo sklenjeno pogodbo samo za posredovanje 

pri pravnih osebah. Ali nam v skladu s pogodbo 

pripada provizija? 

Pravila obligacijskega prava strankam omogočajo, da svoje pravice in 

obveznosti iz posredniške pogodbe delno uredijo drugače, kot je določeno 

s splošnimi pravili XX. poglavja obligacijskega zakonika (Ur. l. 

RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju: OZ), ki ureja posredniško 

pogodbo. Tako je strankama posredniške pogodbe omogočeno 

tudi, da definirata pojem tretje osebe, pri kateri bo posrednik posredoval 

za sklenitev pogodbe (v konkretnem primeru »zavarovalca«). S 

tem, ko stranki posredniške pogodbe določita posebne lastnosti, ki jih 

mora izpolnjevati ta tretja oseba, vežeta tudi posrednikovo pravico do 

pridobitve plačila na dodatne pogoje. Iz vaše pogodbe izhaja, da ste z 

namenom usmeritve posredovanja na ožjo skupino subjektov s specifičnimi 

lastnostmi to možnost izkoristili in »zavarovalca« definirali 

Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, telefon: 01 58 98 000, e-pošta: info@gzs.si 

Svetovalni termini infopike potekajo redno vsak teden. Urnik in področja svetovanja najdete na spletni strani www.gzs.si/infopika

28 svetovalec Glas Gospodarstva / november 2010 


svetovalec 29 

precej ozko, kot »pravno osebo, ki z zavarovalnico sklene eno ali več 

zavarovalnih pogodb«. 

V prvem odstavku 847. člena OZ je določeno splošno pravilo, da 

posrednik pridobi pravico do plačila tedaj, ko je sklenjena pogodba, 

za katero je posredoval, če ni dogovorjeno kaj drugega. Iz pogodbe 

pa izhaja, da se za pridobitev posrednikove pravice do plačila zahteva 

kumulativna izpolnjenost dveh pogojev: 

zavarovalec s statusom pravne osebe je z zavarovalnico sklenil ali 

obnovil zavarovalno pogodbo, za katero je posredoval zavarovalni posrednik, 

in 

zavarovalec je plačal zavarovalno premijo. 

Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 

popr.) s spremembami; v nadaljevanju: ZGD-1) v šestem odstavku 3. 

člena izrecno določa, da je samostojni podjetnik fizična oseba, ki na 

trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega 

podjetja. Iz 4. člena ZGD-1 nadalje izhaja, da so pravne osebe vse 

gospodarske družbe, razen tihe družbe (to je d. o. o., k. d., d. n. o., d. 

d., k. d. d. in evropska d. d.). 

Iz vsega navedenega sledi, da v pogodbi niso zajeti položaji, ko zavarovalec, 

ki ima status samostojnega podjetnika, na podlagi vašega posredovanja 

z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo, saj se pogodba 

izrecno nanašata le na zavarovalno posredovanje pri pravnih osebah. 

Kljub temu pa smo mnenja, da bi vaša pravica do plačila za uspešno 

posredovanje v konkretnem primeru lahko imela pravni temelj v drugi, 

samostojni posredniški pogodbi, zlasti če je bil posel v celoti izveden 

(sklenjena zavarovalna pogodba in plačana zavarovalna premija). 

Odgovarja: Polona Fink, samostojna pravna svetovalka, Pravna 

služba GZS 

Najemnica je živela v stanovanju, ki je imelo status 

neprofitnega stanovanja, plačevala je neprofitno najemnino, 

kot uporabnik pa je bil v najemni pogodbi 

naveden tudi sin, ki je ves čas živel z njo. Po sklenitvi 

najemne pogodbe je stanovanje spremenilo lastnika, 

vendar je najemnica še naprej plačevala neprofitno 

najemnino. Po smrti najemnice je njen sin vložil zahtevo 

za sklenitev najemnega razmerja za neprofitno 

najemnino. Lastnik temu nasprotuje in zahteva tržno 

najemnino. Ali mora upravnik obračunati neprofitno 

ali profitno najemnino? 

Skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča in tudi s stališčem Ustavnega 

sodišča pravica do neprofitne najemnine velja le za nekdanje imetnike 

stanovanjske pravice in ne tudi za novega najemnika, na katerega preide 

pravica do sklenitve najemne pogodbe na podlagi prvega odstavka 109. 

člena zdaj veljavnega stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami; 

v nadaljevanju: SZ-1). SZ-1 določa, da mora lastnik stanovanja, 

če najemnik stanovanja umre, skleniti najemno pogodbo pod istimi 

pogoji z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je živel v zunajzakonski 

skupnosti oziroma z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove 

smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v tem stanovanju 

prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi. Navedeno 

pa ne pomeni, da imajo naštete osebe pravico do sklenitve najemne pogodbe 

za neprofitno najemnino. Pravica do neprofitne najemnine velja 

le za nekdanje imetnike stanovanjske pravice, na uporabnika stanovanja, 

kot ga definira zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 35/1982 s 

spremembami), pa se kot izjema prenese samo ob pogojih iz tretjega 

odstavka 147. člena prej veljavnega stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 

18I/1991 s spremembami). V vseh drugih primerih je ta pravica neprenosljiva. 

To pa pomeni, da se pravica do sklenitve najemne pogodbe za 

neprofitno najemnino prenese le na zakonca oziroma zunajzakonskega 

partnerja nekdanjega imetnika stanovanjske pravice, ki je souporabljal 

stanovanje. Drugačna razlaga bi privedla do neustavnega poseganja v lastninsko 

pravico. Če bi se privilegij neprofitne najemnine lahko prenašal 

na nove najemnike neomejeno dolgo, bi to pomenilo protiustaven poseg 

v lastninsko pravico (glej sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cp 

1806/2009, sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 98/2004 idr.). 

Mednarodno 

gospodarsko pravo 

Odgovarja: Marko Djinović, namestnik vodje Pravne službe GZS 

Prodajalec s sedežem v Rusiji nam je prodal 10 ton 

blaga po pariteti CIP, železniški kontejnerski terminal, 

prekladalna postaja Maribor, mesto XY14, Incoterms 

2000. Ob prevzemu blaga smo ugotovili, da je 

bilo med prevozom pet odstotkov blaga ukradenega. 

Ali lahko od prodajalca zahtevamo vnovično dobavo 

manjkajočega blaga? 

Pravilo A4 klavzule CIP Incoterms 2000 določa, da se blago šteje za dobavljeno, 

ko ga je prodajalec izročil prevozniku oziroma prvemu izmed 

več zaporednih prevoznikov. Prehod nevarnosti izgube ali poškodovanja 

blaga urejata pravili A5 in B5, ki določata, da nevarnost preide v trenutku 

dobave blaga. Nevarnost je tako prešla na kupca v hipu, ko je prodajalec 

blago pravilno dobavil z izročitvijo prevozniku, torej škodo zaradi kraje 

blaga nosite sami. Prodajalec je svojo obveznost dobave izpolnil, zato 

vnovične dobave manjkajočega dela blaga od njega ne morete zahtevati. 

Ker pa je prodajalec v skladu s pravili klavzule CIP blago zavaroval, boste 

povračilo škode, ki je nastala zaradi kraje, praviloma lahko zahtevali od 

zavarovalnice, če zavarovanje vključuje tudi riziko kraje. 

DAVČNO PRAVO 

Odgovarja: Vesna URŠIČ, samostojna pravna svetovalka, Pravna 

služba GZS 

Po katastrofalnih poplavah, ki so povzročile zelo veliko 

škode v Sloveniji, smo prejeli številna vprašanja 

slovenskih podjetij, ki bi želela delavcem, ki so jih 

prizadele poplave, nakazati solidarnostno pomoč iz 

naslova elementarnih nesreč (poplava). Delodajalce 

v prvi vrsti zanima, koliko znaša maksimalni neobdavčeni 

znesek solidarnostne pomoči oziroma tisti 

znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz 

delovnega razmerja zaposlenih. 

Vprašanje vrste stroškov ter višine teh, ki se delavcem izplačajo v zvezi 

z delovnim razmerjem in niso obdavčeni z dohodnino, ureja uredba o 

davčni obravnavi povračilu stroškov in drugih dohodkov iz delovnega 

razmerja (Ur. l. RS, 140/2006 s spremembami; v nadaljevanju: uredba). 

Uredba v 11. členu določa, da se izplačana solidarnostna pomoč v primeru 

elementarne nesreče, ki prizadene delavca, ne všteva v davčno 

osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 1.252 evrov. Do navedenega 

zneska se v skladu s 3. členom zakona o prispevkih za socialno 

varnost (Ur. l. RS, 5/96 s spremembami) tudi ne obračunavajo in plačujejo 

prispevki za socialno varnost. 

Iz navedenega torej izhaja, da je solidarnostna pomoč iz naslova elementarne 

nesreče do višine 1.252 evrov oproščena plačila dohodnine in 

tudi prispevkov za socialno varnost (predstavlja tako bruto kot neto, ker 

odtegljaja ni). Presežek nad navedenim zneskom pa se obdavči z dohodnino 

in obračuna ter plača prispevke za socialno varnost. Ta morebitna 

razlika pomeni bruto osnovo, od katere se obračunajo obvezne dajatve. 

DAVKI 

Pojasnjuje: Darko BOHTE, strokovnjak Infopike 

Storitve, prejete od davčnega zavezanca iz Francije, 

in davek na dodano vrednost 

Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji je zavezan obračunati DDV 

od prejete storitve objave članka v strokovni reviji, čeprav je davčni 

zavezanec iz Francije, ki je opravil storitev, na računu obračunal 

DDV. Kraj obdavčitve storitev v skladu s splošnim pravilom ureja 

prvi odstavek 25. člena zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 

l. RS, št. 10/2010 – ZDDV-1-UPB2). Ta določa, da je kraj opravljanja 

storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, 

kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve 

opravljene v stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, 

kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev 

kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega 

sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev 

kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma 

običajno prebivališče. Skladno z določili 3. točke prvega odstavka 

73. člena ZDDV-1 je plačnik DDV v Sloveniji vsak davčni zavezanec 

ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za 

namene DDV, katerima se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. 

člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima 

sedeža v Sloveniji. Tako je davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji 

zavezan obračunati DDV od prejete storitve objave članka, ki jo 

opravi davčni zavezanec iz Francije. Na podlagi prvega odstavka 36. 

člena ZDDV-1 pri dobavah blaga ali storitev davčna osnova vključuje 

vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), 

ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika 

ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so 

neposredno povezane s ceno takih dobav, če ni s tem zakonom določeno 

drugače. V davčno osnovo se vštevajo, če že niso všteti, tudi 

trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV. 

Davčni zavezanec, ki prejme račun za storitev z obračunanim DDV 

od davčnega zavezanca, iz druge države članice, ki je v skladu s svojo 

zakonodajo obračunal DDV, obračuna DDV od davčne osnove, v 

katero ne vključi že obračunanega DDV. 

Oprostitev plačila DDV – dolžnost držav članic, da dejavnosti 

oseb javnega prava štejejo za dejavnosti, ki 

se opravljajo v okviru izvajanja javne oblasti – pravila 

za uveljavljanje – pravica do odbitka – znatno izkrivljanje 

konkurence 

Evropsko sodišče je s svojo sodbo z dne 4. junija 2009, v zadevi 

c-102/08, razsodilo: 

države članice morajo sprejeti izrecno določbo, da bi lahko uveljavljale 

možnost, določeno v členu 4(5), četrti pododstavek, šeste 

direktive sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav 

članic o prometnih davkih – skupni sistem davka na dodano 

vrednost: enotna osnova za odmero, torej možnost, da se določene 

dejavnosti oseb javnega prava, ki so oproščene po členu 13 ali 28 te 

direktive, štejejo za dejavnosti, ki se opravljajo v okviru izvajanja 

javne oblasti. 

člen 4(5), drugi pododstavek, šeste direktive 77/388 je treba razlagati 

tako, da je treba osebe javnega prava šteti za davčne zavezanke 

v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi 

oblasti, ne samo če bi njihova obravnava, kot da niso davčne zavezanke, 

na podlagi prvega ali četrtega pododstavka navedene določbe 

povzročila znatno izkrivljanje konkurence v škodo njihovih konkurentov 

zasebnega sektorja, temveč tudi če bi takšno izkrivljanje povzročila 

v njihovo lastno škodo. 

TRGOVINSKE INFORMACIJE 

Odgovarja: Mateja TILIA, strokovnjakinja Infopike 

Katere ekološke oznake so obvezne in kateri predpisi 

urejajo to področje? 

Ekološko označevanje embalaže v Sloveniji ureja uredba o ravnanju z embalažo 

in odpadno embalažo (Ur. l. RS št. 84/06), ki povzema direktivo direktiva 

ES o embalaži in odpadni embalaži (94/62/EC) ter odločbo komisije 

o določitvi sistema prepoznavanja embalažnih materialov (97/129/ES). 

Poleg splošne uredbe v Sloveniji obstajajo tudi posebni predpisi o 

označevanju z oznakami, med drugim je to tudi pravilnik o ravnanju 

z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. l. RS, št.107/06) 

Poleg navedenega je treba poudariti, da obstaja več mednarodnih 

standardov, ki se osredotočajo na okoljske informacije, ki jih proizvajalci 

in dobavitelji želijo posredovati kupcem, 

SIST EN ISO 14020:2002, to je standard, ki določa splošna načela 

in postopke okoljskega označevanja in dopolnilo oSIST prEN ISO 

14021:2002/prA1:2010; 

SIST EN ISO 14024:2002 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko 

označevanje I. vrste – Načela in postopki (ISO 14024:1999 – 

Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko samodeklariranje (okoljsko 

označevanje II. vrste); 

SIST ISO 14025:2008 okoljske označbe III. vrste (EPD, PCR). 

V nadaljevanju navajamo pregled najbolj pogostih ekoloških oznak: 

Zelena pika je znak, ki označuje, da je embalaža izdelka vključena 

v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, znova uporabi, 

reciklira ali drugače ustrezno predela. Zelena pika je najbolj 

razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Znak 

zelena pika tudi pomeni, da je proizvajalec vključen v sistem ravnanja z embalažo 

(to je v Sloveniji SLOPAK) in da redno poravnava svoje obveznosti. 

Znak smetnjaka opozarja, da je embalažo treba odvreči na 

primerno mesto. Z vzpostavitvijo sistema za ravnanje z odpadno 

embalažo je primerno mesto zbiralnica. 

To je znak za izdelek ali embalažo, ki ima na koncu življenjskega 

cikla določeno zbiranje in procese recikliranja. Vsak 

krak Mobiusove zanke namreč pomeni del verige, potrebne za 

uspešno recikliranje: zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup izdelka 

iz reciklata. 

Trikotnik je mednarodni znak, ki pomeni, da izdelek lahko 

recikliramo. Praviloma je sredi trikotnika napisana številka, 

spodaj pa je kratica, ki označuje vrsto materiala. 

Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko 

opremo v 5. členu nalaga proizvajalcem obveznost, da na 

vidnem mestu EE-opreme neizbrisljivo natisnejo znak o 

obveznem ločenem zbiranju EE-opreme. Če tega ni mogoče 

narediti na izdelku zaradi njegove velikosti ali specifične uporabe, je 

treba ustrezni simbol natisniti na embalažo. 

V zadnjem obdobju pa se vedno bolj pojavlja tudi znak evropska 

marjetica, ki jo dobijo izdelki, ki zmanjšujejo negativne vplive na 

okolje, pripomorejo h gospodarni rabi energetskih virov in visoki 

ravni varstva okolja ter zaradi okoljske note pomenijo dodano 

vrednost za porabnika. Merila za dodelitev evropske marjetice je določila 

evropska komisija v sodelovanju z različnimi interesnimi skupinami. 

Zbrala in pripravila: Tanja JAMNIK

30 svetovalec 



svetovalec 

Podlage za obračun stroškov dela 

31 

plače 

IZHODIŠČNE PLAČE (bruto) za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah širše ravni za NOVEMBER 2010 

http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/prejemki_iz_delovnih_razmerij/placilo_za_delo/izhodiscna_placa/ 

Oznaka 

KP 

TR 

Bruto v € 

I. II. III. IV. V. VI/1 VI/2 VII/1 VII/2 VIII. IX. Uradni list RS 

KP 08-09 368,90 402,62 446,47 493,67 554,36 655,51 - 739,79 - 874,67 1.043,25 62/08 

6. celulozna 420,10 476,77 533,57 590,28 689,89 892,75 - 1.055,08 - 1.339,15 1.542,06 7/98, 78/00, 37/02, R: 33/04, 101/04, p-126/04, 79/05, 91/06, 10/07, 86/07, 

16/08, 85/08, odp. 97/08, nova KP: 14/09, 65/09 

7. grafična 420,85 462,94 513,44 576,56 656,53 753,32 - 854,33 - 1.182,59 1.426,68 51/98, 64/01, R: 24/04, 103/04, 79/05, 95/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08 

8/1 knjigotrška 401,36 461,56 521,77 581,97 682,31 882,99 - 1.043,54 - 1.324,49 1.525,17 

8/2 založniška 432,13 496,95 561,77 626,59 734,62 950,69 - 1.123,54 - 1.426,03 1.642,09 43/00, 77/00, 24/01, 46/01, 78/01, 

8/3 časopisna, 

inf.-revijalna 

447,51 514,64 581,76 648,89 760,77 984,52 - 1.163,53 - 1.476,78 1.700,54 R: 33/04, 117/04, 79/05, 95/06, 118/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08, 

podpis 11. 01. 2010 

11.c kov. mat.,livarne 408,90 457,62 508,08 588,12 649,02 763,86 - 899,58 - 1.037,04 1.233,66 14/06, 87/06, 76/07, 46/08, 70/08, 53/09, 

na uro 2,35 2,63 2,92 3,38 3,73 4,39 - 5,17 - 5,96 7,09 podpis 14. 01. 2010 

16. železnice 329,59 362,55 405,40 451,54 510,86 609,74 - 692,14 - 823,98 988,77 95/07 

23. banke 382,58 420,84 478,23 535,61 612,13 765,16 - 956,45 - 1.147,74 1.377,29 81/04, 112/04, R: 129/04, 71/05, R: 5/07, 107/08, 19/09, odp. 78/09, 50/10 

24. zavarovalstvo 362,53 416,91 471,29 507,54 587,30 725,06 - 888,20 - 1.123,84 1.268,86 60/98, 6/05, 83/05, 100/06, 45/08 

25. komunala 443,44 483,12 534,68 625,93 681,47 903,62 998,82 1.117,83 1.236,85 1.435,20 1.712,89 94/04, 8/05, R:15/05, 71/05, R: 71/05, R: 120/05, 14/06, 82/06, 66/07, 18/08, 5/09 

26/1 nepremičnine - 1 329,59 362,55 405,40 481,20 527,34 711,91 - 889,89 - 1.153,57 1.384,28 

26/2 nepremičnine - 2 354,30 389,73 435,79 517,28 566,88 765,29 - 956,61 - 1.240,05 1.488,06 9/98, 35/00, R: 78/03, 117/04, 87/05 

26/3 nepremičnine - 3 379,03 416,93 466,21 553,38 606,45 818,70 - 1.023,38 - 1.326,61 1.591,93 

28. drobno gospodar. 344,47 392,70 440,92 496,04 554,60 661,38 - 750,94 - 895,62 1.074,75 6/00, R: 108/01, R:18/04, 103/04 

*KP 08-09 je oznaka za Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (Ur. l. RS, št. 62/08); KP 08-09 velja do 31.12.2009, uporabljala pa se bo do sklenitve nove 

kolektivne pogodbe, vendar najdalj eno leto 

NAJNIŽJE OSNOVNE PLAČE (bruto) za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah širše ravni za NOVEMBER 2010 

http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/prejemki_iz_delovnih_razmerij/placilo_za_delo/najnizja_osnovna_placa/ 

Oznaka 

KP 

TR 

Bruto v € 

I. II. III. IV/1 IV/2 V/1 V/2 VI/1 VI/2 VII/1 VII/2 VII/3 VIII. IX. Uradni list RS 

1. kmetijstvo* 450,66 490,68 544,62 600,30 - 671,64 - 793,44 - 892,62 - - 1.054,44 1.254,54 45/06, P: 74/06, 49/07, 42/08, 

na uro 2,59 2,82 3,13 3,45 - 3,86 - 4,56 - 5,13 - - 6,06 7,21 71/08, 43/09, 52/10 

2/A gozdarstvo (A) 654,69 669,50 685,50 725,00 - 820,00 - 975,00 - 1.095,00 - - 1.300,00 1.550,00 16/05, podpis 9.9.05 (ni v Ur.l.RS), 

na uro 3,7626 3,8477 3,9397 4,1667 - 4,7126 - 5,6034 - 6,2931 - - 7,4713 8,9080 

2/B gozdarstvo (B) 654,69 755,00 855,00 908,00 - 960,00 - 1.015,00 - 1.245,00 - - 1.480,00 1.765,00 37/06, 19/08, 99/08, 30/09, podpis 22.4.10 

na uro 3,7626 4,3391 4,9138 5,2184 - 5,5172 - 5,8333 - 7,1552 - - 8,5057 10,1437 

3. premogovništvo 433,65 533,35 574,70 635,85 - 701,50 - 834,56 - 1.027,71 - - 1.354,27 1.596,40 44/96, R:73/03, 100/04, 81/05, podp. 25.7.06 (ni v 

Ur.l.RS), 105/07 

4. tekstil 401,49 429,72 466,88 512,68 - 568,67 - 672,15 - 758,41 - - 896,40 1.068,90 127/06, P:138/06, 67/08 , nova KP: 55/09, 28/10 

5. lesarstvo 396,90 433,30 477,50 526,20 - 588,10 - 690,90 - 778,30 - - - - 132/06, P:28/07, R:66/07, 32/08, R: 36/09, 34/10 

9/1 kemična-1 450,28 500,99 555,90 621,56 - 700,34 - 787,90 853,55 985,60 1.037,40 - 1.212,48 1.365,67 

9/2 kemična-2 500,00 550,01 612,72 685,10 - 771,94 - 868,43 940,80 1.056,59 1.143,43 - 1.336,42 1.505,27 37/07, R: 38/07, 95/07, R: 89/08 

9/3 kemična-3 595,00 654,48 730,25 816,50 - 919,99 - 1.034,99 1.121,25 1.259,25 1.362,74 - 1.592,75 1.794,00 104/09, 73/10 

10 nekovine 419,34 455,88 501,12 553,32 - 617,70 - 725,58 - 816,06 - - 958,74 1.137,96 106/06, 104/07, 79/08, 108/08, 77/10 

na uro 2,41 2,62 2,88 3,18 - 3,55 - 4,17 - 4,69 - - 5,51 6,54 

11.a kovins. indust. 473,28 516,78 570,72 650,76 - 709,92 - 829,98 - 969,18 - - 1.106,64 1.308,48 108/05, 97/06, 90/07, 33/08, 

na uro 2,90 2,97 3,28 3,74 - 4,08 - 4,77 - 5,57 - - 6,17 7,52 70/08, 53/09, podpis 14. 01. 2010 

11.b elektroindust. 504,60 516,78 565,50 636,84 - 694,26 - 807,36 - 941,34 - - 1.073,58 1.263,24 108/05, 95/06, R:71/07, 82/07 

na uro 2,90 2,97 3,25 3,66 - 3,99 - 4,64 - 5,41 - - 6,17 7,26 32/08, 70/08, 47/09, 75/09, podpis 14. 01. 2010 

11.c kov. mat., livar. 471,54 522,00 574,20 657,72 - 716,88 - 836,94 - 977,88 - - 1.118,82 1.320,66 14/06, 87/06 ,76/07, 46/08, 70/08 

na uro 2,71 3,00 3,30 3,78 - 4,12 - 4,81 - 5,62 - - 6,43 7,59 53/09, podpis 14. 01. 2010 

12. elektrogospodar. 432,83 502,31 544,00 623,90 - 693,38 - 821,92 - 1.037,30 - - 1.457,66 1.648,73 38/96, 45/96, R: 29/03, 100/04, 81/05, podpis 

25.7.06 (ni v Ur.l.RS), 105/07 

13. gradbena 408,00 443,00 491,00 544,00 577,00 643,00 683,00 720,00 834,00 854,00 960,00 1.034,00 1.145,00 1.329,00 1/05, 100/05, 83/06, 71/07, 18/08, 

na uro 2,34 2,55 2,82 3,13 3,32 3,70 3,93 4,14 4,79 4,91 5,52 5,94 6,58 7,64 76/08, 64/09 

14. trgovina 417,30 454,18 502,13 553,75 - 620,11 - 730,75 - 876,34 - - - - 111/06, P:127/06, 109/07, 21/08, 94/08, 10/09, 

34/09, 55/09, R: 68/09, 54/10 

15. gostinstvo, 

turizem 

439,61 478,03 527,76 582,00 - 650,95 - 765,08 - 861,15 - - 1.014,84 1.206,96 83/97, R: 35/98, 84/01, R:45/02, R:33/03, 87/04, 

139/04, 71/05, 100/05, 83/06, 83/07, 124/07, 

42/08, 55/09, odp. 40/10, 52/10 

405,41 441,97 489,47 540,65 - 606,11 - 723,43 - 821,18 899,40 - 977,60 1.173,12 135/04, R:50/05, R:87/05, 89/05, R: 97/05, 

odstop:91/06, 111/06, 19/07, 7/08, 22/08, 103/08 

17. cestno 

gospodarstvo 

18. cestni pot. promet 389,76 405,42 471,54 518,52 - 582,90 - 689,04 - 776,04 - - - - 6/07, 99/08, nova KP: 35/09, 46/09 

na uro 2,24 2,33 2,71 2,98 - 3,35 - 3,96 - 4,46 - - - - R:81/09, 95/09, podpis 24. 01. 2010 

21. poštna 452,40 516,78 542,88 614,22 - 673,38 - 789,96 983,10 1.035,30 - - 1.125,78 1.224,96 50/03 , 94/04, 61/05, 84/08, 91/09 

na uro 2,60 2,97 3,12 3,53 - 3,87 - 4,54 5,65 5,95 - - 6,47 7,04 

29. obrt, pojetništvo 527,98 548,89 592,80 606,39 - 642,99 - 737,08 - 862,54 - - 967,09 - 73/08, 55/10 

* zneski veljajo od 1. julija 2010 dalje 

NAJNIŽJE IZPLAČANE PLAČE (bruto) za zasebni sektor po kolektivnih pogodbah širše ravni za NOVEMBER 2010 

http://www.zds.si/si/podrocja_delovanja/prejemki_iz_delovnih_razmerij/placilo_za_delo/najnizja_izplacana_placa/ 

Oznaka TR 

KP Bruto v € 

I. II. III. IV/1 IV/2 V/1 V/2 VI/1 VI/2. VII/1 VII/2 VII/3 VIII. IX. Uradni list RS 

11.c kov. mat., livarne 748,20 oz. 4,30 na uro 14/06, 87/06, 76/07, 46/08, 70/08, 53/09, podpis 14. 01. 2010 

13. gradbena 590,00 617,00 670,00 740,00 770,00 810,00 850,00 890,00 960,00 1.005,00 1.102,00 1.212,00 1.452,00 1.747,00 1/05, 100/05, 83/06,71/07, 18/08, 76/08, 64/09 

Okrajšave: KP oznake kolektivnih pogodb, zapisane v prvi koloni, so povzete iz Ur.l. RS 87/04, str. 10656 

TR 

tarifni razred 

P 

v Uradnem listu objavljeni popravek 

odp. 

odpoved KP; če ni objavljene številke Ur. l. RS, odpoved ni bila uradno objavljena 

R 

razlaga Komisije za razlago kolektivne pogodbe 

R 

označena oranžno, se nanaša na (ne)uporabnost določb kolektivne pogodbe zaradi uveljavitve novega Zakonom o delovnih razmerjih 

Davek na izplačane plače 

S 1. januarjem 2009 preneha obveznost plačevanja davka na izplačane plače. 

Lestvica za obračun akontacije dohodnine za leto 2010 

Če znaša neto letna davčna osnova v € znaša dohodnina v € 

Nad 

Do 

7.528,99 16% 

7.528,99 15.057,96 1.204,64 + 27% nad 7.528,99 

15.057,96 3.237,46 + 41% nad 15.057,96 

Če znaša neto mesečna davčna osnova v € znaša dohodnina v € 

Nad 

Do 

627,42 16% 

627,42 1.254,83 100,39 + 27% nad 627,42 

1.254,83 269,79 + 41% nad 1.254,83 

Olajšave za leto 2010 

Nad Letna v € Mesečna v € 

1. Splošna olajšava 3.100,17 258,35 

2. Dodatna splošna olajšava: 

Pri obračunu in plačilu akontacije dohodnine od dohodkov 

iz delovnega razmerja, ki so bili izplačani od 1.1. do 22.2.2010 se je upoštevala: 

- če mesečni dohodek zavezanca (ki ga je izplačal glavni delodajalec) ni presegal 724,52 € 2.094,99 174,58 

- če znaša mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec) 

več kot 724,52 € in manj kot 838,00 € 1.047,50 87,29 

Pri obračunu in plačilu akontacije dohodnine od dohodkov 

iz delovnega razmerja, izplačanih od 23.2.2010 dalje se upošteva: 

- če mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec) ne presega 850,00 € 251,65 

- če znaša mesečni dohodek zavezanca (ki ga izplača glavni delodajalec) 

več kot 850,00 in manj kot 983,33 € 87,29 

3. Osebne olajšave 

- invalidi s 100% telesno okvaro 16.575,94 

- po dopolnjenem 65. letu starosti 1.334,18 

4. Posebna osebna olajšava za rezidenta, 

ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta 3.100,17 

5. Posebna olajšava 

- 1. otrok ali drug vzdrževani družinski član 2.287,48 190,62 

- otrok, ki potrebuje posebno nego 8.288,52 690,71 

- za 2. vzdrževanega otroka 199,30 207,23 

- za 3. vzdrževanega otroka 1.860,10 345,63 



- za vse nadaljnje vzdrževane otroke glede na višino olajšave za predhodnega otroka 1.660,80 

- za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke se olajšava poveča za 138,40 evra 

glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka 

6. Druge olajšave 

- Olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje 2.646,21 

Če zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja upošteva dodatna splošna 

olajšava, mora o tem obvestiti glavnega delodajalca. 

Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za enake zneske kot olajšava za vzdrževane otroke. Če je ta otrok drugi 

vzdrževani otrok, se mesečna olajšava zanj poveča za 16,61 evra, če je ta otrok tretji vzdrževani otrok, se mesečna olajšava zanj poveča za 

155,01 evra, če je ta otrok četrti vzdrževani otrok, se mesečna olajšava zanj poveča za 293,41 evra,… 

Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike za OKTOBER 2010 

http://www.zds.si/uploads/files/davki_in_prispevki/Obracun%20prispevkov/11_Obracun_%20prisp_za_soc_varnost_ZASEBNIKI_%202008.xls 

Podlage za obračun stroškov dela 

Indeksi cen industrijskih proizvodov, avgust 2010 

1 avgust 10/julij 10 100,2 

2 avgust 10/december 09 103,5 

3 avgust 10/avgust 09 103,5 

4 januar-avgust 10/januar-avgust 09 101,3 

5 avgust 10/povprečje leta 2005 112,47 

Indeksi cen življenskih potrebščin, september 2010 

1 september 10/avgust 10 99,5 

2 september 10/december 09 101,5 

3 september 10/september 09 102,0 

4 januar–september 10/januar–september 09 101,9 

5 september 10–oktober 09/september 09–oktober 08 101,7 

6 september 2010/povprečje leta 2005 115,33 

Plače – začasi podatki v € 

1 Povprečna bruto plača v RS za predpretekli mesec avgust 10 1.487,20 

2 Povprečna bruto plača v RS za pretekle tri mesece junij 09–avgust 10 1.486,49 

3 Povprečna neto plača v RS za predpretekli mesec avgust 10 964,55 

4 Povprečna neto plača v RS za pretekle tri mesece junij–avgust 10 966,47 

5 Minimalna plača november 2010 734,15 

6 Zajamčeni osebni dohodek november 2010 237,73 

Vir: Združenje delodajalcev Slovenije, na osnovi podatkov Surs 

Obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike 

zasebnih družb, ki so poslovodne osebe za OKTOBER 2010 

http://www.zds.si/uploads/files/davki_in_prispevki/Obracun%20prispevkov/12_Obracun_prisp_za_LASTNIKE_%20DRUZB_posl_osebe_2008.xls 

Najnižja pokojninska osnova znaša od 1. januarja 2010 dalje 544,61 EUR. Sklep o najnižji pokojninski osnovi (Uradni list RS, št. 13/2010).. 

NAJNIŽJA NETO POKOJNINSKA OSNOVA 544,61 

količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo* 1,54727 

NAJNIŽJA BRUTO POKOJNINSKA OSNOVA 842,66 

Naziv prispevka Stopnja Za plačilo 

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 

- prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 130,61 

- prispevek delodajalca za PIZ 8,85 74,58 

Skupaj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 205,19 

PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 

- prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 53,59 

- prispevek delodajalca za ZZ 6,56 55,28 

- prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 4,47 

Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 113,34 

prispevki za starševsko varstvo in zaposlovanje 

- prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 0,84 

- prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 0,84 

- prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 1,18 

- prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,51 

Skupaj prispevki za starševsko varstvo in zaposlovanje 3,37 

PRISPEVKI SKUPAJ 321,90 

*Povprečna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji znaša za leto 2009 35,37% (Uradni list 

RS, št. 22/2010). Količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo tako znaša 1,54727. 

Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave. 

DOSEŽENA OSNOVA V LETU 2008 

od min. plače od povp. plače do od 1,5-kratne do od 2-kratne do od 2,5-kratne do od 3-kratne do nad 3,5-kratno 

do povp. plače 1,5-kratne povp. 2-kratne povp. 2,5-kratne povp. 3-kratne povp. 3,5-kratne povp. povp. plačo 

Minimalna plača za leto 2008 = 6.855,66 EUR 

do min. plače za zaposlenih v RS plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih zaposlenih v RS 

Povprečna plača v RS za leto 2008 = 16.697,16 EUR 

leto 2008 za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 v RS za leto 2008 za leto 2008 

v EUR do 6.855,66 od 6.855,66 od 16.697,16 od 25.045,74 od 33.394,32 od 41.742,90 od 50.091,48 nad 58.440,06 

do 16.697,16 do 25.045,74 do 33.394,32 do 41.742,90 do 50.091,48 do 58.440,06 

DOSEŽENA OSNOVA V LETU 2009 

od min. plače od povp. plače do od 1,5-kratne do od 2-kratne do od 2,5-kratne do od 3-kratne do nad 3,5-kratno 

do povp. plače 1,5-kratne povp. 2-kratne povp. 2,5-kratne povp. 3-kratne povp. 3,5-kratne povp. povp. plačo 

Minimalna plača za leto 2009 = 7.111,48 EUR 

do min. plače za zaposlenih v RS plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih plače zaposlenih zaposlenih v RS 

Povprečna plača v RS za leto 2009 = 17.267,52 EUR 

leto 2009 za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 v RS za leto 2009 za leto 2009 

v EUR do 7.111,48 od 7.111,48 od 17.267,52 od 25.901,28 od 34.535,04 od 43.168,80 od 51.802,56 nad 60.436,32 

do 17.267,52 do 25.901,28 do 34.535,04 do 43.168,80 do 51.802,56 do 60.436,32 

Povprečna mesečna plača v RS za avgust 2010 v EUR (začasni podatki) 1.487,20 

min. plača 60% povp. plače 90% povp. plače 1,2 povp. plače za 1,5 povp. plače za 1,8 povp. plače za 2,1 povp. plače za 2,4 povp. plače za 

STOPNJA 

avgust 2010 avgust 2010 avgust 2010 avgust 2010 avgust 2010 avgust 2010 avgust 2010 

BRUTO ZAVAROVALNA OSNOVA 734,15 892,32 1.338,48 1.784,64 2.230,80 2.676,96 3.123,12 3.569,28 

- prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 113,79 138,31 207,46 276,62 345,77 414,93 484,08 553,24 

- prispevek delodajalca za PIZ 8,85 64,97 78,97 118,46 157,94 197,43 236,91 276,40 315,88 

Skupaj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 178,76 217,28 325,92 434,56 543,20 651,84 760,48 869,12 

- prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 46,69 56,75 85,13 113,50 141,88 170,25 198,63 227,01 

- prispevek delodajalca za ZZ 6,56 48,16 58,54 87,80 117,07 146,34 175,61 204,88 234,14 

- prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 3,89 4,73 7,09 9,46 11,82 14,19 16,55 18,92 

Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 98,74 120,02 180,02 240,03 300,04 360,05 420,06 480,07 

- prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 0,73 0,89 1,34 1,78 2,23 2,68 3,12 3,57 

- prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 0,73 0,89 1,34 1,78 2,23 2,68 3,12 3,57 

- prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 1,03 1,25 1,87 2,50 3,12 3,75 4,37 5,00 

- prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,44 0,54 0,80 1,07 1,34 1,61 1,87 2,14 

Skupaj prispevki za starševsko varstvo in zaposlovanje 2,93 3,57 5,35 7,13 8,92 10,72 12,48 14,28 

PRISPEVKI SKUPAJ 280,43 340,87 511,29 681,72 852,16 1.022,61 1.193,02 1.363,47 

Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave. 

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST

32 svetovalec Glas Gospodarstva / november 2010 


svetovalec 33 

Labirint paragrafov 

SPREJETI PREDPISI 

dostopni tudi na www.uradni-list.si 

(od 10. septembra 2010 do 10. oktobra 2010) 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona 

o bančništvu (ZBan-1E) 

Državni zbor je 28. septembra 2010 sprejel novelo zakona o bančništvu. 

S tem se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2009/111/ES. Namen 

revizije pravil EU glede kapitalskih zahtev za banke je okrepiti stabilnost 

finančnega sistema, zmanjšati izpostavljenost bank tveganjem in 

izboljšati nadzor nad bankami, ki delujejo v več kot eni državi EU. Na 

podlagi novih pravil bo med drugim izboljšana kakovost kapitala bank, 

zaostrene bodo omejitve bank glede njihove največje dopustne izpostavljenosti 

do drugih institucij, nacionalni nadzorni organi pa bodo imeli 

boljši pregled nad dejavnostmi čezmejnih bančnih skupin. 

Zakon v slovenski pravni red v celoti prenaša tudi Direktivo 94/19/ 

ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih 

vlog in Direktivo 2009/14/ES evropskega parlamenta in Sveta 

z dne 11. marca 2009 o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih 

zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo. Glavni spremembi 

v nacionalni zakonodaji se nanašata na dvig višine zajamčene 

vloge z ravni 50 tisoč evrov na raven 100 tisoč evrov in skrajšanje rokov 

pri izplačilih z zdaj veljavnih treh mesecev na najpozneje dvajseti delovni 

dan od dne, ko so vloge ugotovljene kot neizplačljive. Rok je možno 

podaljšati za nadaljnjih deset delovnih dni. Vključene so tudi določene 

prilagoditve ureditve jamstva za vloge skladno z Direktivo 94/19/ES 

evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih 

vlog (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 94/19/ES) ter skladno s 

prepovedjo monetarnega financiranja, kot ga določa 123. člen pogodbe 

o delovanju EU. 

S predlogom novele se skrajšuje tudi rok za odločitev Banke Slovenije, 

da je določena vloga postala neizplačljiva, in sicer mora ta odločiti 

nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko se 

prepriča, da banka zaradi svojega finančnega položaja na zahtevo vlagatelja 

ni mogla in ne bo mogla izplačati dospele vloge. 

Zakon uvaja v sistem izmenjave informacij o boniteti strank, ki so 

fizične osebe, kreditno bonitetno oceno, ki je agregatni podatek o boniteti 

posamezne fizične osebe, zaradi česar bodo lahko banke hitreje in 

pregledneje ocenjevale posojilno sposobnost teh oseb. Obenem je treba 

opozoriti, da bo kreditna bonitetna ocena stranke le eden od podatkov, 

ki se in se bodo še naprej vodili v sistemu. Zakon zagotavlja tudi pravno 

podlago za poročanje o zunanjih izvršbah (sodnih in davčnih) strank 

v sistem. Te podatke so namreč banke poročale v sistem že od začetka 

delovanja edinega delujočega sistema (SISBON-a), vendar so jih morale 

umakniti, ker je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da banke za 

poročanje teh podatkov nimajo zakonske podlage. 

Vir: Uradni list RS, št. 79/2010, z dne 8. oktobra 2010 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona 

o zavarovalništvu (ZZavar) 

Državni zbor je 28. septembra 2010 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah 

zakona o zavarovalništvu, ki odpravlja dvome evropske komisije 

o skladnosti zakona o zavarovalništvu z določbami pogodbe o ustanovitvi 

Evropske skupnosti, celovito ureja vprašanje skupščine družbe za 

vzajemno zavarovanje in usklajuje nacionalno zakonodajo z mednarodnimi 

obvezami v splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (General 

Agreement on Trade in Services, v nadaljevanju: GATS) ter zavezami, 

danimi v okviru pristopnih pogajanj za članstvo v Organizaciji za gospodarsko 

sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation 

and Development, v nadaljevanju: OECD). 

Poglavitne nove rešitve predloga zakona so ureditev neposrednega trženja 

MAT-zavarovanj na območju Republike Slovenije. Spreminja se obveznost 

najmanj enega člana uprave zavarovalne delniške družbe v povezavi s 

središčem uresničevanja življenjskih interesov v Republiki Sloveniji. 

Natančno se opredeljuje, da mora družba za vzajemno zavarovanje z več 

kot 1.500 člani organizirati skupščino kot skupščino zastopnikov članov. 

Skupščina zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje je sestavljena iz 

45 ali 60 zastopnikov članov. Člani bodo vsakih šest let izvolili zastopnike 

in njihove namestnike. Po izteku prvih dveh let bo prenehal mandat prvi 

tretjini zastopnikov, zato se bo z volitvami, ki jih bosta izvedli preostali dve 

tretjini zastopnikov, izvolila prva tretjina novih zastopnikov. 

Skupščina zastopnikov članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja 

dopolnilno zdravstveno zavarovanje in (ali) življenjsko zavarovanje, mora 

odsevati starostno sestavo njenih članov. Z zakonom se uvaja mešani sistem 

volitev v primeru skupščine zastopnikov članov (skupščina zastopnikov) 

družbe za vzajemno zavarovanje. 

Prav tako se z novelo zakona opredeljuje pasivna (vsaka poslovno sposobna 

fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje najmanj tri 

leta) in aktivna (vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe 

za vzajemno zavarovanje) volilna pravica za skupščino zastopnikov. Opredeljuje 

se sklic skupščine zastopnikov in odločanja na skupščini družbe za 

vzajemno zavarovanje ter obdelavo in izmenjavo osebnih podatkov glede 

spornih okoliščin škodnega dogodka. 

Vir: Uradni list RS, št. 79/2010, z dne 8. oktobra 2010 

PREDPISI V PRIPRAVI 

dostopni na www.dz-rs.si 

(od 10. septembra 2010 do 10. oktobra 2010, Poročevalec DZ RS) 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o 

delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter 

o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-C) 

Vlada je 17. septembra 2010 v obravnavo Državnemu zboru poslala predlog 

zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnem času in 

obveznih počitkih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. 

Namen predlagane spremembe je uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča. 

Iz tega razloga so v novem členu 2b predloga zakona opredeljena posebna 

pravila, ki veljajo za prevoze potnikov v linijskih prevozih, krajših od 50 

kilometrov. 

Tako se za odmore in tedenske počitke uporablja zakon, ki ureja delovna 

razmerja. V zvezi z odmori pa je dodana še možnost, da se za voznike, ki 

opravljajo prevoze na linijah, krajših od 50 kilometrov, odmor med vožnjo 

lahko nadomestiti z več vsaj desetminutnimi odmori. Ta del določbe zdaj 

urejamo s tem predlogom zakona, kar je bilo prej urejeno le s kolektivno 

pogodbo. 

S predlogom zakona je urejeno tudi vrednotenje delovnega časa in časa 

razpoložljivosti v linijskih prevozih, krajših od 50 kilometrov. Z omenjeno 

ureditvijo je zagotovljeno, da se v primeru nehanja veljavnosti kolektivne 

pogodbe delavcem ne prekine pravica do izplačil od prej navedenega 

vrednotenja. Takšna prekinitev pravic delavcev bi se zgodila, če se socialni 

partnerji ob prenehanju kolektivne pogodbe ne bi dogovorili o novi kolektivni 

pogodbi. S tem predlogom zakona določamo rešitev, da bodo za 

vrednotenje delovnega časa in časa razpoložljivosti veljale določbe veljavne 

kolektivne pogodbe. 

Ker je odločba Ustavnega sodišča ugotovila, da na neskladje člena 2a zakona 

z Ustavo vpliva tudi trenutna ureditev delovnega časa za te delavce, je 

z dodano 11. točko na novo opredeljena definicija delovnega časa voznikov 

v linijskih prevozih, krajših od 50 kilometrov. Tako je omenjeni delovni 

čas opredeljen kot čas od začetka do zaključka dela, ko je vozno osebje na 

delovnem mestu in opravlja svoje naloge ter dejavnosti. Glede časa razpoložljivosti 

pa ostaja trenutna ureditev po zakonu, in sicer da čas razpoložljivosti 

ni vključen v delovni čas. 

Vir:Poročevalec DZ RS, z dne 22. septembra 2010 

Predlog zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske 

krize (ZIU) 

Državni zbor je 30. septembra 2010 prejel v obravnavo po nujnem postopku 

predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize. Cilj 

zakona je v čim krajšem času in čim bolj zmanjšati tveganje za stabilnost 

javnih financ v obdobju finančne krize, predlagani ukrepi pa bodo v letu 

2011 omilili povečanje javnofinančnega primanjkljaja za približno 450 milijonov 

evrov. 

Največja težava, s katero se mora soočiti fiskalna politika v naslednjem 

obdobju, je, kako zmanjšati obseg javnega financiranja. Glede na trenutno 

stanje javnih financ bo fiskalna prilagoditev, kljub težavni izvedbi, dolgoročno 

večinoma temeljila na prestrukturiranju in postopnem zniževanju 

proračunskih in celotnih javnofinančnih odhodkov. Prihodkovna stran 

se bo namreč povečevala postopno, v prihodnjih dveh letih pa bo še precej 

omejena. V državnem proračunu pomenijo plače in socialni transferi 

dobro polovico vseh odhodkov. Izpad prispevkov zaradi zvišanja stopnje 

brezposelnosti, nižjih plač in nelikvidnosti ter veljavni način usklajevanja 

pokojnin sta zahtevala dodatne transferje iz državnega proračuna. 

Z namenom stabilizacije javnih financ se začasno omejuje rast določenih 

izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko 

in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 

tako, da se zmanjšuje višina uskladitev, določena v zakonu, ki ureja usklajevanje 

transferjev posameznikom in gospodinjstvom, in v zakonu, ki ureja 

pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta zakon podaljšuje tudi rok za začetek 

uporabe določb zakona, ki ureja problematiko vrtcev. 

Prav tako se začasno omejujejo tudi prejemki in plače javnih uslužbencev 

oziroma javnih uslužbenk (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci) in 

funkcionarjev oziroma funkcionark (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji). 

Predlagani zakon naj bi zmanjšal tudi odstotek sofinanciranja investicij občin, 

določen v zakonu, ki ureja financiranje občin. 

Vir: Poročevalec DZ RS, z dne 1. oktobra 2010 

Predlog zakona o razvojni podpori koroški regiji v obdobju 

2012–2016 (ZRPKR12-16) 

Državni zbor je dne 17. septembra 2010 prejel v obravnavo predlog zakona 

o razvojni podpori koroški regiji v obdobju 2012–2016. Cilj zakona je 

s programskim pristopom in zagotovitvijo finančnih sredstev za razvojno 

podporo koroški regiji iz novih in že obstoječih programov ustvariti pogoje 

za začetek prestrukturiranja in razvojnega dohitevanja drugih slovenskih 

regij ter ublažiti posledice finančne in gospodarske krize. Zakon utrjuje 

načela socialne države s spodbujanjem skladnega regionalnega razvoja in 

prestrukturiranja gospodarstva v regiji, ki je soočena z velikimi strukturnimi 

težavami. 

Za razvojno podporo koroški regiji določa predlog zakona ukrepe, kot 

so izvedba programa spodbujanja konkurenčnosti koroške regije v obdobju 

2012–2016 v skupni vrednosti 28,2 milijona evrov, spodbude za zaposlovanje, 

davčno olajšavo za investiranje ter prednostno obravnavo programov 

in projektov iz koroške regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih 

programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja 

na področjih: 

(a) medpodjetniškega izobraževalnega centra v okvirni vrednosti 2 milijonov 

evrov, 

(b) regijskega gospodarskega središča v koroški regiji v okvirni vrednosti 

25 milijonov evrov, 

(c) prestrukturiranja in dviga konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter 

živilskopredelovalne industrije in diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti v 

okvirni vrednosti 34 milijonov evrov, 

(d) infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda v 

okvirni vrednosti 75 milijonov evrov. 

Ključni cilj zakona je odpiranje novih in ohranjanje obstoječih delovnih 

mest ter spodbujanje dejavnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost in 

razvijajo primerjalne prednosti regije. S kombinacijo različnih instrumentov 

se želi ublažiti posledice finančne in gospodarske krize, ki je Koroško 

prizadela najbolj med primerljivimi regijami Slovenije. Zakon določa tudi 

olajšave za delodajalce, v primeru da zaposlujejo prikrajšane delavce. 

Skozi dejavnost MIC se bodo izvajale izobraževalne, raziskovalne in dejavnosti 

podpore tehnološkega razvoja produktov in njihove kontrole ter 

zagotavljanja kakovosti. Predvideva se pospešitev izvedbe celovite oskrbe 

prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Koroške, hkrati pa 

omogočiti, da v vseh občinah pristopijo h čiščenju odpadnih voda. Za način 

izvajanja zakona bo pristojna projektna pisarna vlade v koroški regiji. 

Vir: Poročevalec DZ RS z dne 20. septembra 2010 

Ne prezrite na www.uradni-list.si 

Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega 

in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni 

politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega 

zavarovanja in Slovenske odškodninske 

družbe (Ur. l. RS, št. 79/2010 z dne 8. oktobra 2010) – velja od 23. 

oktobra 2010; 

Zakon o spremembah zakona o poštnih storitvah 

(Ur. l. RS, št. 77/2010 z dne 4. oktobra 2010) – velja od 19. oktobra 2010; 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o 

rudarstvu (Ur. l. RS, št. 76/2010 z dne 1. oktobra 2010) – velja od 2. 

oktobra 2010; 

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o 

izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske 

kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem 

obdobju 2007–2013 (Ur. l. RS, št. 79/2010 z dne 8. 

oktobra 2010) – velja od 9. oktobra 2010; 

Uredba o dopolnitvah uredbe o energetski infrastrukturi 

(Ur. l. RS, št. 75/2010 z dne 24. septembra 2010) – velja od 

25. septembra 2010; 

Koeficienti rasti cen v RS, avgust 2010 (Ur. l. RS, št. 

75/2010 z dne 24. septembra 2010); 

Odpoved Kolektivne pogodbe za dejavnosti pridobivanja 

in predelave nekovinskih rudnin Slovenije (Ur. l. 

RS, št. 77/2010 z dne 4. oktobra 2010); 

Poročilo o gibanju plač za julij 2010 (Ur. l. RS, št. 76/2010 

z dne 1. oktobra 2010); 

Uredba o spremembah uredbe o določitvi zneska 

trošarine za energente (Ur. l. RS, št. 74/2010 z dne 20. septembra 

2010) – velja od 21. septembra 2010; 

Pravilnik o poročanju revizijskih družb (Ur. l. RS, 

št. 72/2010 z dne 10. septembra 2010) – velja od 11. 

septembra 2010; 

Pripravil: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS

34 svetovalec 



DRUGO MNENJE 

35 

Dogodki in Izobraževanja 

Sejmi v novembru 

21. slovenski pohištveni sejem: 

Ambient Ljubljana 

Študentska arena 

S E J E M S K O I N F O R M A C I J S K O S R E D I Š Č E 

SEJMI 

Datum 

9.- 14.11. 

25.- 28.11. 

Kraj 

Ljubljana 

Ljubljana 

Rubrika je povezana z novim spletnim portalom www.sejmi.org, na katerem 

najdete vse informacije o sejmih. Portal združuje celotno ponudbo slovenskih 

sejemskih organizatorjev, predstavljeno na sodoben interaktiven način. 

USPOSABLJANJE 

Informacije: www.sejmi.org 

KOLEDAR DOGODKOV 

november 

2.11. Okrogla miza Kako doseči preboj v regijskih top 100? 

4.11. Seminar: Napotitev delavcev na delo v Avstriji 

4.11. Posvet: Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov 

z izvedbo skupnih P O S L O Vnaložb 

N O K O N F E R E N Č N I C E N T E R 

4.-5.11. Delegacija malih trgovcev, proizvajalcev in storitvenikov 

v Srbijo (Idđija, Beograd) 

5.11. Mednarodna konferenca: 

INTERNATIONAL COMMERCIAL ARBITRATION, 

How to Settle Your Business Disputes Efficiently 

7.-9.11. Izhodna vladno gospodarska delegacija ob obisku 

predsednika vlade RS v Izraelu in obisk NanoIsrael 2010 

8.11. Seminar: Poslovne priložnosti v Rusiji 

9.11. Obisk turške gospodarske delegacije v Sloveniji 

9.-10.11. Izhodna gospodarska delegacija ob poslovnem sejmu 

v Nitri na Slovaškem 

16.-18.11. Delegacija lesarjev na beograjski pohištveni sejem 

in bilateralna srečanja 

17.-19.11. Izhodna gospodarska delegacija 

ob obisku predsednika RS v Moskvi in Sankt Peterburgu 

22.-24.11. Matchmaking 2010 

22.-26.11. Izhodna gospodarska delegacija Istanbul, Bursa: 

različne panoge 

24.11. Grčija – seminar Kako poslovati z… 

Informacije: tel.: 01 58 98 000, www.gzs.si/dogodki 

RAZPIS ZA OPRAVLJANJE DELOVODSKIH / POSLOVODSKIH IZPITOV NA 

GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE ZA LETO 2010 

GRADBENI DELOVODJA/DELOVODKINJA 

GOSTINSKI POSLOVODJA/POSLOVODKINJA 

DELOVODJA/DELOVODKINJA V ELEKTROENERGETIKI 

Razpis je objavljen na spletni strani: www.gzs.si, www.cpu.si. Podrobnejše 

informacije o prvi prijavi: 01/5897-668 

Informacije: Gospodarska zbornica Slovenije, CENTER ZA POSLOVNO 

USPOSABLJANJE, Kardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljana, tel.: 01/5897 650, 

fax: 01/56 55 920, e-mail: cpu@cpu.si; internet: www.cpu.si 

KOLEDAR USPOSABLJANJ 

GZS CENTER ZA POSLOVNO 

USPOSABLJANJE 2010 

Naslov Kraj Datum 

Strokovni posvet POKOJNINSKA REFORMA Ljubljana 03. 11. 2010 

Problematika TRANSFERNIH CEN in možne rešitve Ljubljana 03. 11. 2010 

Usposabljanje in izpit za osebe, ki jim je POTEKLO POOBLASTILO NADZORNIK 

SMUČIŠČ Ljubljana 05. 11. 2010 

OBDOBNO usposabljanje za NADZORNIKE SMUČIŠČ Ljubljana 05. 11. 2010 

Dopolnilno usposabljanje NEPREMIČNINSKIH POSREDNIKOV Ljubljana 08. 11. 2010 

Izpopolnjevanje za opravljanje intervencije Ljubljana 09. 11. 2010 

VEŠČINE DOBREGA NABAVNIKA - Z učinkovitim delom nabavnika, do manjših 

stroškov podjetja Ljubljana 09. 11. 2010 

Usposabljanje za SERVISERJE OPREME ZA HLAJENJE IN KLIMATIZACIJO TER 

TOPLOTNIH ČRPALK (program A) Ljubljana 10. 11. 2010 

Kako obvladovati zdravstveni absentizem Ljubljana 10. 11. 2010 

OSVEŽITVENI TEČAJ ANGLEŠČINE za zaposlene v administraciji in receptorje Ljubljana 10. 11. 2010 

Carinski nadzor v podjetjih Ljubljana 11. 11. 2010 

Word 2007 in Excel 2007 - spoznajmo nove zmogljivosti starih znancev za 

učinkovitejše, hitrejše in kvalitetno delo Ljubljana 11. 11. 2010 

Varstvo osebnih podatkov v kadrovskih službah Ljubljana 11. 11. 2010 

Izpopolnjevanje za varovanje javnih zbiranj Ljubljana 12. 11. 2010 

PRIPRAVE NA IZPIT za serviserje hladilne in klimatizacijske tehnike ter toplotnih 

črpalk (Program A) Ljubljana 13. 11. 2010 

Tehnike in postopki izbiranja sodelavcev Ljubljana 15. 11. 2010 

Upravniki - uveljavljanje terjatev v sodnih postopkih Ljubljana 15. 11. 2010 

POSTANI NEPREMIČNINSKI POSREDNIK - Priprave na nacionalno poklicno 

kvalifikacijo posrednik / posrednica za nepremičnine Ljubljana 16. 11. 2010 

Profesionalni sprejem strank in gostov – trening komunikacije, bontona in 

protokola za receptorje, vratarje, vodje sprejemnih pisarn, varnostnike Ljubljana 18. 11. 2010 

Novosti na področju porekla blaga - v veljavi od 1. 1. 2011 Ljubljana 18. 11. 2010 

Veščine javnega nastopa, kako z novinarji in moderiranje javnih dogodkov Ljubljana 19. 11. 2010 

Usposabljanje in preizkus strokovne usposobljenosti NADZORNIKOV SMUČIŠČ Ljubljana 19. 11. 2010 

Učinkovito izvajanje kadrovske funkcije Ljubljana 23. 11. 2010 

Incotermsi Ljubljana 24. 11. 2010 

Novosti v carinskih postopkih - Sprememba zakonodaje 1.1.2011 Ljubljana 24. 11. 2010 

Postanite Turistični informator/ka s certifikatom Ljubljana 24. 11. 2010 

Postanite Turistični animator/ka s certifikatom Ljubljana 24. 11. 2010 

Hitro, enostavno in brez predznanja oblikujte grafično dovršene publikacije 

z orodjem MS Publisher Ljubljana 25. 11. 2010 

NEBESEDNA GOVORICA – Sporočila telesa, ki jih ne smemo spregledati! Ljubljana 26. 11. 2010 

NPK – Varnostnik / varnostnica Ljubljana 27. 11. 2010 

Trening telefonske izterjave Ljubljana 29. 11. 2010 

TELEFON KOT PRODAJNI KANAL – Skrivnosti uspešne telefonske prodaje Ljubljana 07. 12. 2010 

Izpopolnjevanje za opravljanje intervencije Ljubljana 07. 12. 2010 

Izpopolnjevanje za varovanje javnih zbiranj Ljubljana 10. 12. 2010 

Uspešna poslovna pogajanja Ljubljana 10. 12. 2010 

Nacionalne poklicne kvalifikacije - NPK 

NPK v gradbeništvu: 

- izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja 

- izvajalec/izvajalka betonskih del 

- izvajalec/izvajalka del nizkih gradenj 

NPK vodja projekta 

NPK vodja delovne skupine v proizvodnji 

NPK računovodja/ računovodkinja za manjše družbe, s.p. in zavode 

NPK knjigovodja/knjigovodkinja 

NPK modni stilist/ modna stilistka 

NPK izdelovalec/izdelovalka spletnih strani 

NPK oblikovalec/oblikovalka spletnih strani 

NPK turistični informator/informatorka 

NPK turistični animator/animatorka 

NPK posrednik/posrednica za nepremičnine 

Temeljne kvalifikacije - TK 

Izpitni roki 

Temeljne kvalifikacije za voznika oktober 2010 

Potrjevanje usposobljenosti po Programu usposabljanja GZS: 

– Program izpopolnjevanja Edison z modulom PLUS 

za merjenje, izvajanje, vzdrževanje in servisiranje električnih in drugih inštalacij, strelovodov, 

strojev, opreme postrojev in naprav – Program Edison Plus 

– Program izpopolnjevanja Edison z modulom PLUS 

za merjenje, izvajanje, vzdrževanje in servisiranje električnih in drugih inštalacij, strelovodov, 

strojev, opreme postrojev in naprav – Program Edison 

Roki za preverjanje/potrjevanje 

november/december 2010, Ljubljana 

november 2010, Ljubljana 







december, Ljubljana 

december, Ljubljana 

november/december 2010, Ljubljana 

Izpitni roki 

25. 10. 2010 

17. in 18. 11. 2010 

Kje ste? 

Uporabniki 

vas čakajo! 

Internet je ta hip najpomembnejši 

del vsakega poslovnega modela, ki 

si želi hitre rasti in preboja na evropskem 

oziroma globalnem trgu. O tem 

pričajo tudi podatki. Več kot polovica 

svetovne populacije je stara manj kot 

30 let. Facebook ima več uporabnikov 

kot Google. V letu dni se je Facebooku 

pridružilo več kot 200 milijonov 

ljudi. iPod je v devetih mesecih kupila 

milijarda ljudi. Kar 80 odstotkov podjetij 

v svetu išče nove zaposlene prek 

spleta, od tega jih 95 odstotkov uporablja 

LinkedIn. 

Svet se vrti okoli interneta in socialnih 

medijev. Eni se tega zavedajo bolj, 

drugi manj. Prihajam iz največje industrije 

na svetu, turizma. Ta letno obrne 

prek tisoč milijard dolarjev in zgovoren 

je podatek, da 78 odstotkov ljudi, ki potujejo, 

verjame priporočilom, objavljenim 

na socialnih medijih. Le 14 odstotkov 

jih verjame oglasom. Po nekaterih 

raziskavah kar 90 odstotkov ljudi zamenja 

TV-program v času oglasov. 

Verjetno je zato tudi turizem na internetu 

ena najbolj razvitih industrij. 

To pa pomeni, da so uporabniki vedno 

bolj izobraženi in zahtevni. Skoraj vse 

letalske karte, ki nimajo vezanega leta, 

se kupijo prek interneta. Vsi mestni hoteli 

se rezervirajo prek interneta, prav 

tako se najamejo avtomobili. 

Internetno stran je danes veliko lažje 

postaviti kot pred petimi leti. Vendar 

je, kot sem že omenil, zahtevnost današnjih 

uporabnikov veliko večja. Spletnih 

strani je na milijone in postaviti poslovni 

model, ki bo ravno vam prinašal denar, 

je zato velik izziv. 

Trenutni razvoj interneta vidim v dveh 

smereh. Prva je agregiranje in sortiranje 

podatkov nazaj na lokalno raven, 

druga pa internet na pametnih mobilnih 

telefonih. Ljudje sicer želimo imeti 

širok izbor izdelkov, hkrati pa selektivno 

izbrati med le nekaj najustreznejšimi. 

Vse to naj bi se zgodilo z le nekaj kliki 

in seveda prilagojeno posameznemu 

uporabniku oziroma brskanju. 

Pojavlja pa se problem vsebine. Kje 

jo dobiti, kako jo osveževati, kako dobiti 

lokalne informacije, ki imajo največjo 

vrednost, in ne nazadnje, kako to prikazati 

uporabniku. Baze imajo danes 

največjo vrednost. Izziv pa je držati 

vsebine aktivne. Zato se velika podjetja 

osredotočajo na to, da svoje poslovne 

modele postavijo tako, da vsak partner 

ureja svoj del v veliki ponudbi. 

Če pogledamo primer MountVacation.com, 

katerega vodja sem, lahko 

ugotovimo, da se baze razmeroma hitro 

razvijajo, da ponujamo prek 300 

tisoč počitnic v šestih jezikih. To pa je 

možno le tako, da vsak hotel skrbi za 

svojo vsebino, ki jo moderira na Mount- 

Vacation.com. Pred nami je novi izziv, 

da bi tudi lokalne turistične organizacije 

same skrbele za ažurnost informacij. 

Tako bi jih pridobili direktno z destinacije 

in s tem dali uporabniku res uporabno 

vsebino. Hoteli lahko pogodbo z 

MountVacation.com podpišejo kar prek 

spleta in se sami vključijo v sistem. Celoten 

razvoj gre v smer dinamičnega 

pakiranja produkta, kar pomeni, da si 

lahko vsak uporabnik po svojih željah 

pripravi produkt. Za vsako malo storitvijo 

pa stoji direktno partner, ki skrbi 

za to, da vsi gosti dobijo točno to, kar 

si želijo. 

Drugi izziv pa so mobilne aplikacije. 

Morda v Sloveniji malo manj, saj okolja 

WIFI še vedno niso tako prisotna in 

ljudje veliko manj potujemo z javnimi 

prevozi. V tujini je drugače. In med potovanjem 

od doma do službe in nazaj 

večina ljudi brska po spletu: aktivni so 

na socialnih omrežjih, berejo novice, 

Dejan Romih 

direktor, OBS 

iščejo stvari, ki jih tisti hip zanimajo. 

Verjetno ne bo dolgo, ko bo v vseh pomembnejših 

transportih okolje WIFI 

standard. Določene letalske družbe ga 

že uvajajo v svoja letala, nekateri vlaki 

in avtobusi ga že imajo. V svetovnih 

metropolah vas ob vstopu v park pozdravi 

tabla z naznanilom okolja WIFI 

… Povezovanje prek GPS in lociranje 

uporabnika v prostoru ter ponujanje 

informacij, ki so zanj ta hip najbolj 

pomembne, so vsaj po mojem mnenju 

ena od prihodnjih stvari, ki jih bomo 

zaznali. 

Internet in mobilni internet hitita v 

smeri, da bi lahko v najkrajšem času 

ljudje naredili čim več, s čim manj napora. 

Da bi lahko čim hitreje zaslužili 

in čim hitreje zapravili. Skratka, da bi v 

najkrajšem možnem času doživeli čim 

več. Osebno mislim, da je ta hip pravi 

čas za vstop na internet in da so uporabniki 

pripravljeni. 

Dejan Romih je ustanovitelj in 

direktor spletnega rezervacijskega 

portala MountVacation.com. 

V prvem letu delovanja je prejel 

vidne in prestižne nagrade, med 

katerimi izstopajo naj podjetniška 

ideja 2008, najboljši poslovni 

načrt za ljubljansko regijo 2007, 

TOP 10 projektov v SV-evropski 

regiji 2010. Poleg tega je dobitnik 

prve investicije s strani poslovnih 

angelov v Sloveniji. Leta 2007 

ustanovljen portal MountVacation.com 

je oktobra letos dosegel 

še enega v nizu uspehov; postal 

je največji evropski ponudnik 

počitnic v gorah.

36 





37 

INTERVJU: PROF. DR. PETER NOVAK, PIONIR UVAJANJA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE 

Najprimernejša temperatura za delo je odvisna predvsem 

od vrste dela. Če je delo mirujoče, od 20 do 22 

stopinj, do 26 stopinj Celzija poleti. 

Ali se bo v Sloveniji 

sploh še gradilo? 

Nika Logar, foto: Mateja Jordović Potočnik 

Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme VI- 

TES v Novem mestu in direktor razvojnega inštituta I-VITES, je 

strojni inženir in eden izmed najbolj priznanih strokovnjakov za 

toplotno tehniko pri nas, njegovo delo pa cenijo po vsem svetu – 

je častni član Mednarodnega inštituta za hlajenje (IIR) in zaslužni 

član Ameriškega združenja inženirjev za hlajenje, gretje in klimatizacijo 

(ASHRAE). Letos mu je Evropska federacija društev za 

gretje, prezračevanje in klimatizacijo podelila zlato medaljo RE- 

HVA za življenjsko delo. 

V osemdesetih letih je pripravil osnovne standarde za toplotno 

zaščito zgradb za Slovenijo in tedanjo Jugoslavijo, še danes pa velja 

za pionirja uvajanja uporabe sončne energije in drugih obnovljivih 

virov energije v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. 

Glas Gospodarstva: Živite v prijetni pritlični hišici na obrobju 

Ljubljane. Koliko pri svojem bivanju in življenju upoštevate načela 

pasivne gradnje in uporabe obnovljivih virov energije? 

Peter Novak: Hiša, v kateri živim, je bila grajena, skupaj s še 40 podobnimi 

stavbami v okviru stanovanjske zadruge MURGLE pred približno 

23 leti kot energetsko učinkovita stavba. In še danes je energetsko 

učinkovita. Po vsej strehi imam sprejemnike sončne energije. 

GG: Ste jih vgradili pozneje? 

PN: Ne, imamo jih že od začetka. To je bila ena izmed prvih stavb, 

tudi v Evropi, ki je imela poleg sprejemnikov sončne energije tudi 

zemeljski hranilnik toplote. Pod hišo imamo 800 metrov cevi, v katere 

se shranjuje toplota iz sprejemnikov in se nato porablja za gretje 

stavbe. To pomeni, da se voda na strehi poleti segreje, toplota se 

skladišči, nato pa neposredno ali s toplotno črpalko greje hišo. Poleg 

tega je hišo mogoče segrevati tudi s plinom. 

Če primerjamo število vgrajenih sprejemnikov 

““ 

za pripravo tople vode v Sloveniji z Nemčijo 

ali Avstrijo, smo daleč, zelo daleč zadaj. 

GG: Koliko so vaši stroški nižji od stroškov v običajni hiši? 

PN: Nižji so za okoli 70 odstotkov. Koliko je bila zato dražja gradnja, 

težko rečem, gradili smo namreč v času inflacije, poleg tega so sprejemniki 

sončne energije prototipi, ki so jih izdelali po mojih načrtih 

in so šele pozneje prišli v serijsko proizvodnjo. 

GG: Kakšna je razlika v zavedanju o pomembnosti obnovljivih virov 

energije takrat in zdaj? 

PN: Da so zaloge nafte blizu konca, se je že tedaj vedelo. Računali 

smo na življenjsko dobo nafte od 40 do 50 let in zato smo se takrat 

začeli ukvarjati z obnovljivimi viri energije. Ker pa je bila tedaj (in 

je še danes) tržna cena neobnovljivih virov – premoga, nafte, plina 

nizka, se to preprosto ni splačalo. Naše celotno naselje, 40 hiš, je 

bilo načrtovano kot naselje solarnih hiš, bile so dobro izolirane in 

pripravljene na ogrevanje na sonce. Naselje je bilo priključeno na 

zemeljski plin in cena plina je bila tako nizka, da bi se naložba povrnila 

šele v 10 letih, zato sem se takrat samo jaz odločil za ogrevanje 

na sonce. Drugi so rekli, da se jim ne splača, vendar sedaj počasi 

nekateri že dajejo na strehe sprejemnike sončne energije. 

GG: Kakšen je napredek področja pri razvoju tehnologij za uporabo 

obnovljivih virov energije in pasivne gradnje? Se to področje 

razvija in implementira skladno s potrebami? 

PN: V veliki meri da, čeprav so materialne možnosti manjše kot nekoč. 

Tehnologija je dozorela; sprejemnike sončne energije, toplotne 

črpalke in podobno opremo proizvajajo velikoserijsko in je zato razmeroma 

poceni. Sončne celice za proizvodnjo elektrike so še nekoliko 

drage, vendar jih danes ljudje množično vgrajujejo, ker imamo 

dobro podporo pri plačevanju električnega toka, ki ga prodamo v 

omrežje. Peči na sekance in pelete so danes v celoti avtomatizirane, 

vendar pa je začetni vložek v kurjenje z biomaso nekoliko večji. 

GG: Kakšno je stanje z obnovljivimi viri energije v Sloveniji v primerjavi 

z Evropo in svetom? Koliko se zavedamo pomembnosti? 

Kako spredaj ali zadaj smo pri tehnologiji in implementaciji? 

PN: Če primerjamo število vgrajenih sprejemnikov za pripravo tople 

vode v Sloveniji z Nemčijo ali Avstrijo, smo daleč, zelo daleč 

zadaj. Če primerjamo vgradnjo sončnih celic za vgradnjo elektrike, 

smo tudi zadaj, a se je letos položaj močno popravil. V zadnjih dveh 

letih je tudi okoljski »Ekosklad« precej povečal sredstva za dotacije 

in kreditiranje obnovljivih virov, ljudje pa so jih začeli uporabljati. 

Na trg so prišli tudi novi sprejemniki s Kitajske, ki so cenejši, zato jih 

vgrajujejo vedno več. Vendar pa ne moremo v letu dni dohiteti tiste, 

ki so 10 let sistematično spodbujali vgradnjo sprejemnikov sončne 

energije. Menim, da bomo Avstrijo po kvadraturi vgrajenih sprejemnikov 

sončne energije dohiteli v štirih do petih letih, ker moramo 

doseči 25 odstotkov obnovljivih virov energije v rabi končne energije, 

v skladu z evropsko zakonodajo, kar pomeni, po mojih izračunih, 

vgradnjo okoli 120 tisoč kvadratnih metrov sprejemnikov na leto. 

GG: Kako pa je z do narave prijaznim in energetsko varčnim življenjem 

v večstanovanjskih gradnjah, stanovanjskih blokih? 

PN: To, kar se je v zadnjih 20 letih dogajalo pri gradnji blokov, je poglavje 

zase. Predpisi so bili namreč slabi. Delal sem prve predpise v 

nekdanji Jugoslaviji, s katerimi smo prvič uvedli obvezno izolacijo, ki 

je prej sploh ni bilo, v debelini od pet do osem centimetrov izolacije 

na ovoju stavb. To je veljalo tudi v Sloveniji. Po osamosvojitvi smo se 

odločili za svoje predpise in jih imamo tudi danes. Narejeni so bili 

tako, da skoraj ni mogoč nadzor pri gradnji ali po njej. Zato so se 

na trgu pojavljale stavbe, ki niso ustrezale predpisom. Če predpisa v 

praksi ni mogoče, ali pa zelo težko, preverjati, so, kot rezultat, številne 

stavbe (tudi stanovanjski skladi so gradili tako), ki so bile manj izolirane, 

kot je zahteval predpis. Vsi, še posebej pa pri gradnji za trg, so 

varčevali pri stroških. V zadnjih dveh do treh letih se je to spremenilo; 

Stanovanjski sklad Ljubljana zelo skrbi za toplotno ustreznost stavb, 

zato se položaj v tem mestu izboljšuje. Sicer pa so stavbe zgrajene za




Ali se bo v Sloveniji leta 2020 sploh še gradilo? Predlanskim sem 

napisal članek in naredil diagram, s katerim sem pokazal gradbenikom, 

da bo gradnja stanovanj v Sloveniji drastično padla s sedem 

tisoč stanovanj v Sloveniji na leto na okoli 1500 do dva tisoč, a ti 

so se mi smejali. 

trg zadoščale le minimalnim zahtevam. V teh stavbah bodo ljudje 

imeli bistveno višje stroške, ker bodo za ogrevanje plačevali več. 

GG: Ne nazadnje tudi za hlajenje? 

PN: Tudi za hlajenje. V večini primerov namreč nimamo zunanje zaščite 

proti soncu, čeprav je predpisana že od leta 1987. Vendar gradbeni 

inšpektorji ne ukrepajo, arhitekti projektirajo po nalogu investitorja, 

investitorji so bili gradbena podjetja, ki so težila k čim večjim 

zaslužkom, rezultat pa je, kakršen je. Pri blokovni gradnji smo zato 

zaostajali s toplotno zaščito stavb, individualni graditelji pa so spoznali 

pomen toplotne zaščite in danes gradijo zelo kakovostno. 

GG: Kakšna bodo blokovska naselja v Sloveniji leta 2020? 

PN: Ali se bo v Sloveniji sploh še gradilo? Predlanskim sem napisal 

članek in naredil diagram ob sprejemanju Pravilnika o učinkoviti rabi 

energije v stavbah, PURESA 2008. Z diagramom sem pokazal gradbenikom, 

da bo gradnja stanovanj v Sloveniji drastično padla s sedem tisoč 

stanovanj v Sloveniji na leto na okoli 1500 do dva tisoč, a ti so se mi 

smejali. Že danes je namreč prek 170 tisoč stanovanjskih enot več, kot 

je družin. Z davkom na nepremičnine se bo začelo množično oddajanje 

stanovanj v najem. Danes namreč ljudje niso več vajeni oddajati stanovanj 

ali sob v najem, ker so davki tako nizki, da se oddajanje ne splača. 

GG: Zakaj sploh vgrajujemo takšna okna? 

PN: Trend proizvodnje in vgradnje tesnih oken prihaja iz Nemčije 

in Avstrije oziroma z območij s sorazmerno veliko močnega vetra. 

Ko se namreč ta upre v stavbo, ob slabem tesnjenju skozi okna pozimi 

v notranjost prihaja hladen zrak in hladi prostore. V Rusiji so 

okna včasih lepili; imeli so strokovnjake, ki so pred zimo zalepili 

slaba, netesna okna, da jih ni bilo mogoče odpreti, saj so le tako 

lahko zaščitili svoja bivališča pred močnim vetrom. Pustili so samo 

malo odprtinico za odpiranje in zračenje. 

V Sloveniji pa nimamo močnega vetra, le občasno burjo, zato 

je zadostovalo naravno prezračevanje skozi normalno tesna okna. 

Nikoli ni bilo težav s plesnijo, razen ob grobih napakah v izolaciji 

stavbe. V stavbah z novimi tesnimi okni pa naravno prezračevanje 

ne zadošča več, zato je treba okna pozimi odpirati, pri čemer 

izgubljamo relativno veliko toplote, ali pa vgraditi prezračevalni 

sistem. V novih stavbah ni težko predvideti nov prezračevalni sistem, 

težava se pojavi v starih objektih. Če se ob prenovi zamenjajo 

okna, ki tesnijo, nekoč suho in prijetno stanovanje postane vlažno 

in slabo, za življenje neprimerno, nujno je pogosto zračenje v 

vseh letnih časih. Tudi zahteve po posebni RAL montaži oken so 

v naših vremenskih razmerah pretirane in nepotrebno povečujejo 

stroške. 

biti tudi na relativno vlago v prostoru. Če preseže relativna vlaga 50 

odstotkov, potem temperature nad 26 stopinj Celzija niso več ugodne. 

Pri višjih temperaturah postane človek utrujen, len, zato tudi 

poznamo siesto na jugu Evrope, kjer se v opoldanskem času ne dela, 

ker je prevroče, produktivnost pa močno zmanjšana. 

GG: Kako pa temperatura in kakovost zraka v stavbi vplivata na 

kakovost življenja? 

PN: To je odvisno od narave človeka in njegovega dela. Delavec na gradbišču 

v razmerah, kakršne so tam poleti in pozimi, ne more zahtevati, 

naj se upoštevajo predpisi o pogojih ugodja, ki veljajo za pisarne. Nihče 

ga ne vpraša, kakšen je zrak ali njegova temperatura. Po drugi strani pa 

je zelo hudo, če delavcu ali delavki v pisarni malo piha od tu ali tam. 

Ljudje radi pretiravamo. Človek je od nekdaj vajen živeti v spremembah. 

Druga težava pa je, če kdo zboli zaradi »bolne stavbe«, to je stavbe, 

v kateri je visoka relativna vlaga, v kateri se nabira plesen, prezračevanje 

je slabo in podobno. Taka so na primer kletna stanovanja, v katerih se 

suši perilo in če v njih živijo otroci – to je lahko velika težava. 

Slovenija bi veliko takšnih težav rešila, če bi sprejela Pravilnik o 

učinkoviti rabi energije, ki ga bi bilo mogoče v praksi izvajati in preverjati. 

Sedaj smo sprejeli takega, da ustreza vsem željam nekaterih 

v EU, za prakso pa je slab in podpira študije in analize, ki so komaj 

preverljive. Enostaven in učinkovit pravilnik, ki smo ga imeli le eno 

leto, so lobisti hitro izpodnesli. 

GG: Ker se z energetiko in kakovostjo življenja ukvarjate že okoli 

30 let, bi lahko napovedali, kako bomo živeli čez 30 let, leta 2040. 

PN: Stavbe, ki smo jih zgradili v zadnjih 40 letih, bodo živele še 

najmanj 40 let, le sanirati jih bomo morali glede na toplotne izgube. 

V njih bomo živeli življenje, ki bo podobno temu, ki smo ga vajeni. 

Vedno več bomo uporabljali energijo sonca. V prometu bo veliko 

sprememb, saj prihajajo: električno kolo, električni moped, električni 

avto, pa tudi javni prevoz bo drugačen. Njegov pomen bo močno 

naraščal. Sodelovanje ljudi v upravljanju pa bo večje in bo omogočalo 

večje usklajevanje pri delitvi ustvarjene nove vrednosti. Sicer se 

bo zgodila revolucija, ampak to je že politika. 

To, kar se je v zadnjih 20 letih dogajalo pri 

““ 

gradnji blokov, je poglavje zase. Predpisi so 

bili namreč slabi. 

Slovenija bi veliko takšnih težav rešila, če bi 

““ 

sprejela pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki 

so ga sprejeli v EU. 

GG: Zadnje čase so trend v arhitekturi velike steklene površine, okna 

ali celo steklene stene. Kako je z njihovo energetsko učinkovitostjo? 

PN: Velika okna so bila nekoč simbol za pasivne hiše, a izkazalo se 

je, da je to velika napaka. Kajti veliko toplote, ki jo dobimo skozi 

ta okna pozimi s soncem, prihaja v stavbo tudi poleti. In tako vse, 

kar ste pozimi prihranili pri gretju, poleti porabite za hlajenje. Danes 

vemo, da ima pasivna hiša običajno normalna, zelo kakovostna 

okna in odlično zaščito proti soncu. Dobro izolirana hiša namreč 

pomeni, da se prostor zelo hitro segreje. Če pa imate veliko okno, 

to poleti pomeni velik vdor sončne toplote in hitro segrevanje zraka 

v stavbi. Zato jih je treba ustrezno zaščititi. Poglejte (pokaže na 

veliko okno in steklena vrata terase svoje hiše): poleti v stanovanju 

direktnega sonca skoraj ni; napušč preprečuje direktno sevanje, nekaj 

sončnih žarkov v našo dnevno sobo pride le zjutraj in zvečer. 

Tako v času najhujše vročine ni direktnega sevanja, ni pasje vročine, 

je pa dovolj svetlo. 

Poleg tega se pojavljajo težave tako v nekaterih novih kot v starih 

stavbah zaradi prevelike tesnosti oken. Tesnost oken se je z novimi 

okvirji in tesnili namreč tako povečala, da naravno prezračevanje 

skozi okenske reže skoraj ne more več zadostiti izmenjavi zraka. Zaradi 

tesnosti se poveča relativna vlaga v stanovanjih nad 60 do 70%, 

kar negativno vpliva na ugodje ljudi in na stavbo, saj se lahko pojavi 

plesen na hladnih površinah stavbe. 

GG: Kaj pa klimatske naprave? 

PN: Naj opozorim, da »klimatske naprave«, ki jih imamo doma in po 

pisarnah, zrak samo ohladijo, ne dovajajo pa svežega zraka. V Sloveniji 

bi lahko v 90 odstotkih take klimatske naprave v stanovanjskih 

objektih nadomestili s pravilno toplotno zaščito in s pametnim prezračevanjem. 

Sicer pa je njihovo ime napačno. Delujejo le z obtočnim 

zrakom in so namenjene predvsem vzdrževanju temperature v bivalnih 

prostorih. Zato bi jih morali imenovati »naprave za kondicioniranje 

zraka«. Prave klimatske naprave so veliko bolj zahtevne naprave, 

ki so vgrajene v poslovnih ali industrijskih objektih in jih ne smemo 

zamenjevati s serijsko izdelanimi okenskimi ali stenskimi »klima sistemi«. 

Poleg tega, da z njimi uravnavamo temperaturo in vlago, dovajamo 

v prostor potrebno količino svežega zraka, ki ga tudi kakovostno 

očistimo. »Klimatske naprave«, ki jih kupujemo v veleblagovnicah, so 

v Sloveniji, ob pravilni gradnji, potrebne le izjemoma. 

GG: Najin pogovor se, tako kot vaše dolgoletno delo, vrti okoli zagotavljanja 

in vzdrževanja temperature v stavbah, da bodo te kar 

najprimernejše za delo in bivanje. Kakšna temperatura je pravzaprav 

za nas optimalna? 

PN: Najprimernejša temperatura za delo je odvisna predvsem od 

vrste dela. Če je delo mirujoče, na primer za računalnikom, od 20 

do 22 stopinj, poleti do 26 stopinj Celzija. Pri tem ne smemo poza- 

»Stavbe, ki smo jih zgradili v zadnjih 40 letih, bodo živele še najmanj 40 let, le sanirati jih bomo morali glede na toplotne izgube,« poudarja Peter Novak.




RABA ENERGIJE 

Pospešene obnove stavb 

Dušan Matičič, foto: Shutterstock 

Smiselnost investicije v ukrepe, ki zmanjšujejo porabo energije, se v 

Sloveniji kaže z vedno večjimi vlaganji vanje, kar zaznavajo tudi na 

Eko skladu. Letos so v treh mesecih prejeli veliko več vlog za pridobitev 

nepovratnih finančnih spodbud kot leto dni prej. 

Energetska ozaveščenost ljudi v Sloveniji 

se povečuje. Na eni strani to lahko 

pripišemo zavedanju, da se skrb za čisto 

okolje in zmanjševanje porabe fosilnih 

goriv začne pri posamezniku, po drugi 

strani pa tudi zakonodaja vedno bolj zaostruje 

pogoje gradnje in obnove objektov z 

vidika energetske učinkovitosti. 

Spodbude za manjšo porabo 

Evropska direktiva o učinkovitosti končne rabe 

energije in energetskih storitvah zavezuje države 

članice EU, da dosežejo določeno zmanjšanje 

porabe energije v vsaki državi, države članice pa 

morajo poskrbeti, da se ta direktiva tudi izvaja 

ob pomoči določenih instrumentov. Akcijski 

načrt za povečanje energetske učinkovitosti, 

sprejet leta 2008, določa zmanjšanje končne 

porabe energije za devet odstotkov. Ker je končna poraba povezana 

zlasti s stanovanjskimi objekti, je bilo treba pripraviti načrt, kako 

zmanjšati porabo energije. Dejstvo je, da vsak ukrep za izboljšanje 

energetske učinkovitosti zaradi relativno nizkih cen energentov še 

ni ekonomsko upravičen. V ta namen je bila sprejeta uredba o prihrankih, 

na podlagi katere vsi porabniki energentov plačujemo prispevke, 

ki so že vključeni v ceno energentov. Teh sredstev naj bi se 

letos zbralo za približno 18 milijonov evrov, za njihovo razdeljevanje 

pa skrbi Eko sklad. Ta je 21. maja letos objavil tri javne pozive za 

pridobitev nepovratnih sredstev. 

3 JAVNI POZIVI EKO SKLADA 

ZA PRIDOBITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV 

Poziv za pridobitev sredstev za ukrepe za zmanjšanje 

rabe energije, ki so jih vlagatelji že izvedli v 

obdobju od 9. oktobra 2009 do 21. maja 2010. 

Poziv, namenjen tistim, ki načrtujejo investicijo v 

ukrepe, a še niso začeli del. 

Poziv k ukrepom na večstanovanjskih stavbah. 

PURES 

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), podlaga za 

projektiranje in gradnjo novih stavb ter prenovo že zgrajenih stavb ter 

osnova za vpeljavo energetskih izkaznic, je začel veljati 1. julija letos. 

PURES naj bi tako zadoščal direktivi 2002/91/ES o energetski učinkovitosti 

stavb, deloma pa tudi direktivi 2006/32/ ES o učinkoviti rabi 

končne energije in energetskih storitvah. Pravilnik je predpisal stroge 

standarde energetske učinkovitosti za stavbe in opredelil nadzor. Upoštevanje 

pravilnika sicer v praksi pomeni dražjo začetno investicijo, ki 

pa se hitro povrne zaradi prihrankov energije, saj zagotavlja približno 

polovico manjšo porabo goriv v novih stavbah v primerjavi s prej veljavnimi 

predpisi. Pravilnik se nanaša na področja vgrajene opreme 

stavb, ki mora biti energijsko učinkovita, kot primarni ukrep pa določa 

izolacijo stavb, pri kateri ne smemo pozabiti na stavbno pohištvo 

z dobrimi toplotnimi značilnostmi. Pomemben del pravilnika je tudi 

obvezno vključevanje obnovljivih virov energije (OVE) v stavbe, saj bo 

treba v vsaki stavbi četrtino vgrajene moči naprav za gretje, hlajenje in 

pogon naprav pridobiti iz OVE. Zato bodo ti sistemi, predvsem vnovično 

izkoriščanje toplote, pomemben del energetske prenove stavb. 

Energetska izkaznica 

Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski 

učinkovitosti stavbe in s priporočili povečanja energetske učinkovitosti. 

Izdaja se v skladu z evropsko direktivo (SAVE), katere cilj je 

zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida s povečevanjem energetske 

učinkovitosti. Energijski kazalec, na katerem temelji izkaznica, 

je potrebna letna toplota za ogrevanje stavbe, izražena v kilovatnih 

urah na kvadratni meter neto uporabne površine stavbe. Stavbo razvršča 

v enega od sedmih razredov (od A do G) energetske učinkovitosti 

stavbe. Razred A pomeni najboljšo energetsko učinkovitost, pri 

kateri je toplota, potrebna za ogrevanje stavbe, najmanjša. Razred 

G pa pomeni stavbo, ki je najbolj energetsko potratna. Osnovni namen 

energetske izkaznice stavbe je prikaz toplotnih lastnosti stavbe 

in posredno pričakovanih stroškov za energijo, tako da bo lastnik 

ali kupec objekta že vnaprej seznanjen o predvidenih stroških ogrevanja, 

elektrike in vode, zato bo v prihodnosti energetska izkaznica 

močno vplivala na tržno vrednost stavbe. V Sloveniji so prve energetske 

izkaznice že izdelane, vendar še niso obvezne. 

 

NAGRADA 

za najboljšo poslovno in 

upravno spletno stran 

v Sloveniji 

Slavnostna 

podelitev nagrad: 

10. 11. 2010, 

GZS, dvorana A 

netko.gzs.si 

Produkcija:

42 KLJUČNI GLAVA DOGODKI 


NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA se predstavi 



43 

Neto čisti dobiček regije 

nižji za 95 %, 

plače pa le za 1 % 

Mag. Igor Blažina, direktor GZS območne zbornice Postojna, igor.blazina@gzs.si 

Gospodarska kriza je globoko zarezala tudi v gospodarstvo notranjskokraške 

regije. Upad naročil na tradicionalnih trgih narekuje iskanje novih 

trgov, prestrukturiranje proizvodnje, ustvarjanje novih izdelkov in 

storitev, likvidnostni krč pa zahteva maksimalno racionalizacijo vseh 

stroškov in hitro prilagajanje. 

Poročilo o poslovanju gospodarskih družb 

notranjsko-kraške regije v letu 2009 izkazuje, 

da se je regija po neto čistem dobičku 

uvrstila kar na peto mesto med 12 regijami 

Koroška 

2,2% 

Pomurska 

2,4% 

Spodnjeposavska 

2,4% 

Obalno-kraška 

4,7% 

NOTRANJSKO- 

KRAŠKA REGIJA 

USTVARI LE 

1,4 ODSTOTKA 

DODANE VREDNOSTI 

V SLOVENIJI 

Goriška 

4,9% 

JV Slovenija 

7,4% 

Gorenjska 

7,6% 

v Sloveniji. V regiji deluje 852 gospodarskih 

družb, ki zaposlujejo 9.241 ljudi. Po velikosti 

je 15 velikih in 14 srednjih, vse drugo so mikro 

in male gospodarske družbe. 

Podravska 

11,1% 

NOTRANJSKO-KRAŠKA 

1,4% 

Savinjska 

11,1% 

Zasavska 

1,3% 

Osrednjeslovenska 

43,4% 

Upad neto čistega dobička za 

kar 95 odstotkov 

Celotni prihodki gospodarstva regije so znašali 

898 milijonov evrov in so kar za 17 odstotkov 

manjši kot lani. Čisti dobiček vseh družb 

je skromnejši za 22 odstotkov, neto celotni dobiček 

za 77, neto čisti dobiček pa je manjši kar 

za 95 odstotkov in na ravni regije znaša le 668 

tisoč evrov (leta 2008 13 milijonov, leta 2007 

pa 26 milijonov evrov). Čista izguba se je povečala 

za 70 odstotkov, na 17 milijonov evrov. 

Izvoz je manjši za 19 odstotkov, uvoz za 

26 odstotkov, neto dodana vrednost za osem 

odstotkov. Še najmanj so se znižale povprečne 

plače, za 1,3 odstotka, in zaposlenost, ki je nižja 

za 0,8 odstotka in znaša 8,2 odstotka, medtem 

ko je slovensko povprečje 10,2 odstotka. 

Sindikati in država 

so slepi 

Rezultati za leto 2009 so odsev izjemno zaostrenih 

razmer, ki so pustile hude posledice povsod 

tam, kjer so se podjetja spopadla s hitrimi spremembami 

na trgu in togo zakonodajo in se jim 

zato niti ni uspelo niti se niso mogla prilagoditi 

dovolj hitro. Prilagoditve razmeram so nujne, a 

to ne bo mogoče brez skupnih naporov celotne 

družbe, delodajalcev, države in delojemalcev. 

Zaposleni, ki na svoje oči vidijo pomanjkanje 

naročil in trud vodstev podjetij za premagovanje 

krize, razumejo resnost položaja in so pri 

tem pripravljeni sodelovati. Žal pa tega pogosto 

ne vidijo zastopniki iz sindikalnih central niti 

odločevalci na državni ravni, ki nimajo ustreznih 

izkušenj iz gospodarstva. 

Dosežki 

kljub težavam 

Gospodarstvo nujno potrebuje konkurenčnejše 

okolje za poslovanje, ki je v letu dni zdrsnilo 

na svetovni lestvici za 20 mest, prožnejšo zakonodajo, 

dostop do finančnih virov, olajšave 

za investicije, boljše sodelovanje z raziskovalnimi 

institucijami, davčne razbremenitve, pomoč 

pri prodoru na nove trge, cenejšo državo 

in poenostavitve administrativnih postopkov. 

Od novih tez za regionalni 

““ 

razvoj Slovenije pričakujemo 

skladnejši regionalni razvoj 

kot doslej, saj sodi regija na 

predzadnje mesto po indeksu 

razvojne ogroženosti. 

V zadnjem letu dni je bilo v regiji veliko 

narejenega. Naj omenim le nekatere dosežke, 

ki so posebej pomembni za gospodarstvo. 

Regija dobiva nove proizvodne prostore 

podjetja Delamaris, ki je prešlo v okvir 

Pivke Perutninarstva. Nosilec turistične 

dejavnosti podjetje Turizem Kras pa je zamenjalo 

lastnika in je od Istrabenza Turizma 

prešlo v lastništvo lokalnega javno-zasebnega 

partnerstva, kjer ima 74,9 odstotka 

lastništva postojnsko podjetje Batagelj & co, 

25,1 odstotka pa občina Postojna. V Postojni 

je zrasel nov hotel Kras, država je obnovila 

grad Snežnik in načrtuje širitev osrednjega 

slovenskega vojaškega vadbišča na Počku in 

Baču, ki naj bi se raztezalo na 14 odstotkih 

regije. Velik korak naprej je razvod optičnega 

širokopasovnega omrežja po naseljih občine 

Postojna. Zgrajenih je bilo veliko novih 

stanovanj in infrastrukturnih objektov. 

Dvig minimalne plače 

prinaša težave 

Imamo pa tudi težave zaradi dviga minimalne 

plače in uravnilovke med plačilnimi 

razredi, odsotnosti z dela. Cene komunalnih 

storitev rastejo, kar ob upadu proizvodnje 

pomeni dodatne izjemno visoke obremenitve 

gospodarstva. Proizvajalci in dobavitelji elektrike 

nekaterim podjetjem v regiji zaračunavajo 

dvakrat dražjo elektriko od tržne cene, 

kar bo iz regije v dveh letih odneslo okoli tri 

milijone evrov prepotrebnega denarja za razvoj. 

Ne vemo, kje bo potekala avtocesta proti 

hrvaški meji in kdaj bo zgrajena. 

Naša pričakovanja 

za naprej 

Od novih tez za regionalni razvoj Slovenije 

pričakujemo skladnejši regionalni razvoj 

kot doslej, saj sodi regija na predzadnje mesto 

po indeksu razvojne ogroženosti. Pripravljene 

so smernice novega Nacionalnega 

razvojno-raziskovalnega in inovacijskega 

programa Slovenije za obdobje 2010–2014, 

od katerega si obetamo merljive cilje za višanje 

dodane vrednosti v gospodarstvu, povečanje 

skupnih vlaganj v raziskave in razvoj 

iz javnega in zasebnega sektorja, tesnejše 

sodelovanje raziskovalcev z gospodarstvom 

ter usklajeno medresorsko sodelovanje vseh 

ministrstev. Pozdravljamo centre odličnosti 

in kompetenčne centre kot nove oblike povezovanja 

gospodarstva in raziskovalne sfere 

za doseganje prebojnih inovacij za razvoj 

novih tehnologij, vključevanje v mednarodne 

mreže in preboj v sam vrh svetovne znanosti. 

Regija pripravlja tudi konzorcij podjetij 

za sodelovanje na razpisu za Razvojna 

gospodarska središča Slovenije. 

NAJBOLJE POSLujeta GOSPODARSTVI 

V OBČINI ILIRSKA BISTRICA IN CERKNICA 

SESTAVA PRIHODKOV 

DRUŽB PO TRGIH 

ZA LETO 2009 

Trg zunaj EU 

10% 

Trg EU 

32% 

Domači trg 

58% 

DRUŽBE ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NETO ČISTI DOBIČEK/IZGUBA 

število delež v % število delež v % znesek v tisoč EUR delež v % Leto 2009 v tisoč EUR leto 2008 v tisoč EUR 

Cerknica 242 28,4 2.105 22,8 202.156 23,3 3.153 3.734 

Ilirska 

Bistrica 

Loška 

dolina 

Podjetja, ki delujejo na območju 

Notranjsko-kraške regije 

174 20,4 1.528 16,5 163.536 18,7 3.628 3.160 

45 5,3 1.148 12,4 85.066 9,8 -3.863 863 

Pivka 77 9 1.467 15,9 130.994 15,1 -661 2.098 

Postojna 290 34,1 2.774 30 272.150 31,3 -1.576 2.972 

Bloke 24 2,8 219 2,4 16.545 1,8 -13 306 

SKUPAJ 852 100 9.241 100 869.447 100 668 13.133

44 TRENDI 


TRENDI 45 

gibanje MAKROEKONOMSKIH KAZALCEV 

Z malimi koraki 

vendarle na boljše 

Poslovna pričakovanja podjetij kažejo, 

da lahko v naslednjem obdobju 

pričakujemo zmerno konjunkturo 

in rahlo izboljšanje poslovnih 

rezultatov. 

Na osnovi ankete »Poslovno okolje 2010–2011«, ki jo je SKEP GZS 

izvedel septembra 2010, so pričakovanja podjetij za leto 2010 še 

povezana z negativnimi dejavniki (zmanjševanje števila zaposlenih, 

manj investicijskih vlaganj, negativno poslovno zaupanje). Za leto 

2011 so vodilni v podjetjih nekoliko bolj optimistični in pričakujejo 

postopno oživljanje poslovnih aktivnosti. Ob tem pa je še vedno več 

tistih, ki napovedujejo nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih (glej 

graf na naslednji strani spodaj). 

Primerjava nekaj glavnih kazalcev Slovenije z EU, Nemčijo in Avstrijo 

Medletna rast v %, primerjava glede na isti mesec predhodnega leta 

Slovenija 

VI 10 VI I10 VIII 10 

HICP 2,1 2,3 2,4 

CIP 2,6 2,7 2,9 

IP 10,3 9,4 11,5 

NNI 27,3 15,4 … 

GRAD -17,2 -17,4 -12,2 

TRGOV 3,9 3,5 0,8 

ILO B.*. 7,3 7,2 7,3 

EU-27 

VI 10 VII 10 VIII 10 

HICP 1,9 2,1 2,0 

CIP 3,6 4,5 3,9 

IP * 7,9 7,0 7,5 

NNI 22,7 12,5 … 

GRAD 4,8 -2,0 -1,3 

TRGOV 1,3 1,1 0,8 

ILO B.*. 9,6 9,6 9,6 

Ekonomistka Darja Močnik je samostojna svetovalka 

v SKEP-Analitski skupini GZS, ki spremlja 

konjunkturo in makroekonomske trende. 

Darja Močnik, SKEP – Analitska skupina GZS, darja.mocnik@gzs.si 

Velika zaskrbljenost podjetij je tudi glede rasti nabavnih cen, saj 

za leto 2010 prevladuje delež tistih, ki pričakujejo zvišanje nabavnih 

cen, za leto 2011 pa je po napovedih podjetij pričakovati pri 

nabavnih cenah nekaj umirjanja. Na drugi strani pa je pri podjetjih 

zaznati več pritiskov na znižanje prodajnih cen. 

Še vedno težavne pogoje podjetij v mednarodnih primerjavah pa 

kaže Globalno poročilo o konkurenčnosti 2010–2011 (WEF), po katerem 

je Slovenija septembra zasedla 45. mesto in tako v letu dni 

zdrsnila za 8 mest. Po septembrski Euromoneyjevi lestvici, ki razvršča 

države po oceni deželnega tveganja, se je Slovenija med 185 

državami povzpela na 24. mesto, kar je marca letos za 4 mesta bolje 

– torej z manjšim deželnim tveganjem. 

Na osnovi vseh razpoložljivih podatkov je SKEP GZS v jesenskih 

napovedih ocenil, da bi letošnja gospodarska rast lahko 

dosegla 0,8 odstotka, za leto 2011 pa bi bilo možno računati na 

nekaj višjo, 1,9-odstotno rast BDP. Za slovensko gospodarstvo 

so sicer še vedno odločilnega pomena dogajanja na trgih EU, v 

zadnjem času pa tudi na nekaterih azijskih in bližnjevzhodnih 

trgih. Glede na globalne trende v svetu in EU, ki pomembno vplivajo 

na dinamiko naše izvozne aktivnosti, bo v letu 2010 rast izvoza 

po sedanjih ocenah znova glavni motor gospodarske aktivnosti, 

čeprav naj bi se po naših pričakovanjih v drugem četrtletju 

2010 sicer nekoliko umiril. Višje nabavne cene surovin, porušene 

dobaviteljske verige, višje trošarine in na drugi strani zelo močni 

pritiski za nižanje prodajnih cen in domačih stroškov poslabšujejo 

stroškovno konkurenčnost podjetij. Pri izvozu blaga in sto- 

Nemčija 


HICP 0,8 1,2 1,0 

CIP 1,5 3,6 3,2 

IP 11,2 11,4 11,5 

NNI 32,9 18,1 … 

GRAD 3,0 5,0 1,7 

TRGOV 2,9 1,2 2,1 

ILO B.*. 6,9 6,9 6,8 

Avstrija 


HICP 1,8 1,7 1,6 

CIP 5,0 5,5 … 

IP 9,9 10,5 … 

NNI 33,0 … … 

GRAD -1,8 -5,3 … 

TRGOV 2,0 4,3 0,2 

ILO B.*. 4,5 4,3 4,3 

Vir: Eurostat,19. oktober 2010 – začasni podatki; …– ni podatka 

Razlaga kratic: HICŽP – Harmonizirani Indeks cen življenjskih potrebščin; CIP – cene industrijskih proizvodov na domačem trgu; IP – Industrijska proizvodnja; NNI – Nova naročila v industriji; GRAD – Vrednost opravljenih gradbenih del; 

TRGOV – Prihodek v trgovini na drobno (živila, neživila, motorna goriva); ILO B. – Brezposelnost po ILO, merjena v % za navedeni mesec. 

ritev je tako realno pričakovati okoli 7,8-odstotno rast za 2010 

in 6,3-odstotno za leto 2011. Po sedanjih predvidevanjih bo po 

drugi strani uvoz v dinamiki naraščal, vendar naj bi zaradi nižjih 

investicijskih aktivnosti in ustalitve industrijske proizvodnje 

v drugem polletju 2010 zaostajal za rastjo izvoza. Najskromnejši 

so izgledi za investicijsko potrošnjo, ki naj bi šele prihodnje leto 

znova lahko dobila nekaj več pospeška. Ocenjujemo, da v obdobju 

do konca leta 2011 ni realno pričakovati novih večjih infrastrukturnih 

naložb in stanovanjske gradnje. V letu 2011 še ne 

pričakujemo posebnega okrevanja na trgu dela. Realna rast plač 

naj bi bila, ob sprejeti politiki, v letu 2010 in 2011 zmerna. Za 

leto 2010 so ocene, da bo inflacija v povprečju 1,9-odstotna, za 

prihodnje leto pa bi bila ob predvideni višji rasti cen na svetovnih 

trgih, komunalnih in komunikacijskih storitev, zaradi učinka 

trošarin inflacija v Sloveniji znova nekaj višja, 2,3-odstotna. Več 

o napovedih za druge države bomo objavili v strokovni reviji Konjunkturna 

gibanja – november 2010. 

INDUSTRIJA V SLOVENIJI IN EU. Avgusta letos se 

je slovenska industrijska proizvodnja znova povečala za 5,3 odstotka 

v primerjavi s predhodnim mesecem, kar je predvsem vpliv večjih 

naročil iz tujine. V EU pa se je ta avgusta povečala za 0,8 odstotka 

in na evrskem območju za odstotek glede na julij 2010. V medletni 

primerjavi, glede na lanski avgust, je bila proizvodnja v Sloveniji 

avgusta za 11,5 odstotka večja, podjetja v predelovalnih dejavnostih 

so proizvedla 12,2 odstotka več. Obseg proizvodnje so v tem 

času najbolj povečali proizvajalci drugih raznovrstnih predelovalnih 

dejavnosti (35,3 odstotka), strojev in naprav (33,9), kovin (27,6) 

in oblačil (26,1 odstotka). Upad proizvodnje na medletni ravni so 

zaznali proizvajalci drugih vozil in plovil (-28,2 odstotka), tiskanje 

in razmnoževanje (-12,1), pijač (-8,1) ter proizvajalci tekstilij (-4,6). 

V povprečju je v EU na medletni ravni industrija avgusta proizvedla 

7,5 odstotka več. 

TRGOVINA v SLO in EU. Negativni trend prihodka v 

trgovini je bil avgusta izmerjen v Sloveniji in EU. V slovenski trgovini 

na drobno (zajema živila, neživila in motorna goriva) se 

je prihodek od prodaje avgusta letos v primerjavi z julijem letos 

zmanjšal za 2,6 odstotka, glede na lanski avgust pa le rahlo 

povečal, za 0,8 odstotka. Na medletni ravni je bil v državah EU 

prihodek v trgovini na drobno avgusta letos večji za 0,8 odstotka 

in v državah evrskega območja za 0,6 odstotka. Slovenski trgovci 

z motornimi vozili in popravili vozil so avgusta letos imeli enak 

prihodek kot predhodni mesec. Na medletni ravni pa so avgusta 

prihodek povečali za 2,2 odstotka. 

TURIZEM. V turizmu je bilo avgusta 2010 na medletni ravni 

v povprečju za 4 odstotke manj prihodov turistov – tujih za 2 odstotka 

več, domačih pa kar za 15 odstotkov manj. Prenočitev pa 

je bilo avgusta letos v povprečju za 3 odstotke manj kot avgusta 

lani, od tega tujih prenočitev za 2 odstotka več, domačih pa kar 

za 11 odstotkov manj. V tem času je bilo le v hotelih zabeleženih 

za 5 odstotkov ter v motelih za 13 odstotkov več prenočitev. Druge 

vrste nastanitvenih objektov so v tem času zaznale zmanjšanje 

števila prenočitev. 

GRADBENIŠTVO. V Sloveniji v gradbeništvu avgusta le beležijo 

povečanje vrednosti opravljenih del, predvsem zaradi večje 

gradbene aktivnosti pri gradbenih inženirskih objektih. Tako se je 

avgusta glede na predhodni mesec vrednost gradbenih del v povprečju 

zvišala za 4,6 odstotka – gradnja inženirskih objektov se je 

okrepila za 10,5 odstotka, vrednost gradnje stavb pa znižala za 5,1 

odstotka. Tako so v Sloveniji avgusta glede na lanski avgust zabeleži- 

Dosežene povprečne cene za izbrane surovine 

Surovine Enota 2009 I-X 2010 Avgust 2010 September 2010 

Kava, Arabica cent/kg 317,1 468,5 466,5 491,0 

Sladkor, EU domači cent/kg 52,4 43,3 43,2 43,9 

Sojino olje $/mt 849 980,8 1.002 1.033 

Soja $/mt 437 450,6 456,8 466,0 

Koruza $/mt 165,5 181,7 175,6 205,9 

Pšenica, ZDA $/mt 186,0 253,4 261,6 276,3 

Riž, Tajska $/mt 326,4 377,1 369,0 412,5 

Celuloza $/mt 616,2 916,8 918,0 918,0 

Bombaž, ZDA cent/kg 144,2 205,2 199,2 230,9 

Kavčuk, ZDA cent/kg 214,6 360,7 356,5 375,9 

Aluminij $/mt 1.665 2.090 2.188 2.162 

Baker $/mt 5.150 7.243 7.284 7.709 

Svinec cent/kg 171,9 203,2 207,5 218,4 

Nikelj $/mt 14.655 21.191 21.413 22.643 

Cink cent/kg 165,5 201,3 204,5 215,1 

Surova nafta, brent $/bbl 61,9 76,4 76,7 77,8 

Naravni plin, Europe $/mmbtu 8,71 8,3 8,5 8,3 

Vir: WB – Svetovna banka, oktober 2010 

Gibanje izbranih tečajev – referenčni tečaji ECB 

1 EUR je enot tuje valute USD CHF GBP 

2004 1,24 1,54 0,68 

2005 1,24 1,55 0,68 

2006 1,25 1,57 0,68 

2007 1,37 1,64 0,68 

2008 1,47 1,59 0,80 

2009 1,39 1,51 0,89 

2010 Januar 1,43 1,48 0,88 

September 1,31 1,31 0,84 

Vir: Banka Slovenije, Tečajnica BS – referenčni tečaji ECB 

Blagovna menjava Slovenije s tujino 

2009 I-VIII 2010 

v mio EUR rast v % * v mio EUR rast v %* 

IZVOZ 16.018 -19,1 11.741 13,3 

EU-27 11.184 -18,2 8.416 16,4 

Države nečlanice 4.834 -21,2 3.326 6,2 

UVOZ 17.115 -25,7 12.390 12,5 

EU-27 13.476 -24,9 9.726 13,2 

Države nečlanice 3.639 -28,7 2.664 9,8 

SALDO MENJAVE -1.098 -649 

Saldo tekoče plačilne bilance -340 -110 

Vir: Statistični urad RS; *glede na isto obdobje predhodnega leta 

poslovna pričakovanja slovenskih podjetij 

Saldo % odgovorov "povečanje-zmanjšanje" 

Prihodki družbe 37 

25 

Prodaja 

7 

na domačem trgu 

-12 

Prodaja 

na tujem trgu 

Zaposlenost 

Investicije -24 

Poslovno zaupanje 

Cene-nabavne 

Cene-prodajne 

-13 

-15 

--16 

Vir: Anketa GZS - Poslovno okolje 2010-2011 

-7 

3 

6 

-30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 

15 

36 

36 

42 

54 

SKEP GZS 

10, 

9

46 TRENDI 


TRENDI 47 

Izvoz blaga 

Medletne stopnje rasti v % 

30 

Inflacija v sloveniji in EU 


8 

7 

6 

5 

4 

3 

2 

1 

20 

10 

0 

-10 

-20 

-30 

Vir: Statistični urad RS 

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 

obrestne mere 

Slovenija (ICŽP) 

EU-27 (HICP) 

0 

-1 

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 

-2 


SKEP GZS 

povprečna bruto plača 

SKEP GZS 

8 

7 

6 

5 

4 

3 

2 

1 

0 

OM za kredite podjetjem do 1 leta, nad 1 mio EUR 

EURIBOR (1 leto) 

2006 2007 2008 2009 2010 

Vir: Banka Slovenije 

SKEP GZS 


11 

10 

9 

8 

7 

6 

5 

4 

3 

2 

1 

0 

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 


SKEP GZS 

li za 16,9 odstotka manj gradbenih del, v EU za 1,3 odstotka manj in 

na evrskem območju za 8,5 odstotka manj gradbenih del. 

IZVOZ IN UVOZ. Avgusta sta se izvoz in uvoz glede na 

predhodni julij precej zmanjšala (za 18,8 oziroma za 13,8 odstotka). 

Avgusta je bil izvoz na medletni ravni za 22,5 odstotka večji 

kot pred letom dni. V prvih osmih mesecih je bilo izvoza blaga za 

13,3 odstotka več kot lani v tem času. Na letošnji 13,2 odstotka 

večji medletni blagovni uvoz poleg višjih cen svetovnih surovin še 

naprej vpliva povečan obseg proizvodnje, ki je od lanskega večji za 

11,5 odstotka. V osmih mesecih je bil tako uvoz za 12,5 odstotka 

večji od lanskih prvih osem mesecev, iz držav nečlanic je bila rast 

nekaj manjša (9,8 odstotka). Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino 

je dosegel 649 milijonov evrov. V prvih sedmih mesecih letos 

je bil v plačilni bilanci Slovenije primanjkljaj tekočega dela bilance 

109,5 milijona evrov (lani 460,3 milijona evrov primanjkljaja). 

RAZMERJE EVRO–DOLAR. Evro je v razmerju do dolarja 

vse do junija slabel, junija in julija pa se je krepil. V povprečju 

je bil v prvih devetih mesecih letos vreden 1,32 ameriškega dolarja. 

Julija je bilo za evro treba odšteti 1,28 dolarja, avgusta 1,29 dolarja, 

septembra 1,31 dolarja. Prve dni oktobra (18. 10.) se je precej okrepil 

in za evro je bilo treba odšteti kar 1,3896 dolarja. 

OBRESTNA MERA ECB in EURIBOR. Za podjetja 

in medbančno poslovanje pomembni EURIBOR se je od aprila postopno 

zviševal. Trimesečni EURIBOR je avgusta 2010 v povprečju 

dosegel 0,896 odstotka, septembra nekoliko manj, 0,881 odstotka, 

sredi oktobra pa že kar en odstotek (18. 10. 2010). Obrestna mera za 

nova posojila podjetjem do enega leta, do milijon evrov je avgusta 

2010 znašala 5,70 odstotka, za posojila nad milijon evrov pa 4,73 

odstotka. Ključna obrestna mera ECB od 13. maja 2009 ostaja en 

odstotek. 

CENE V SLOVENIJI IN EU. Cene življenjskih potrebščin 

so se avgusta letos glede na predhodni mesec v povprečju zvišale za 0,3 

odstotka, septembra pa spet znižale za 0,5 odstotka. Septembra so bile 

višje cene blaga za odstotek, cene storitev pa so se znižale za 3,7 odstotka 

(predvsem gostinske in nastanitvene storitve, za 12,3 odstotka). 

Cene uvoženih proizvodov so se julija in avgusta letos zvišale za 0,3 

odstotka, cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih pa za 0,2 odstotka. 

Septembrska medletna primerjava oziroma primerjava z lanskim 

septembrom je bila inflacija, merjena s HICP – harmoniziranim 

evropskim indeksom cen življenjskih potrebščin, v Sloveniji višja za 

2,1 odstotka, v državah članicah evrskega območja za 1,8 odstotka, v 

državah članicah EU za 2,2 odstotka. Avgusta 2010 so bile v primerjavi 

z avgustom lani proizvajalčeve cene industrijskih proizvodov v Slove- 

REGISTRIRANI BREZPOSELNI 


50 

40 

30 

20 

10 

0 

-10 

-20 

-30 


Konec septembra 2010 97.908 brezposelnih 

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 

SKEP GZS 

niji na domačem trgu višje za 2,9 odstotka, izvozne cene na evrskem 

območju in v države zunaj tega območja za 4,1 odstotka višje. V EU 

so bile proizvajalčeve cene industrijskih proizvodov na domačem trgu 

višje za 3,9 in na evrskem območju za 3,6 odstotka. Na drugi strani pa 

so bile cene uvoženih proizvodov ta čas v Sloveniji višje za 7,9 odstotka 

– uvoženih iz držav evrskega območja so bile višje za 7,3 odstotka in iz 

držav zunaj evrskega območja za 8,9 odstotka. 

CENE SUROVIN. Cene pomembnejših svetovnih surovin 

zadnje mesece rastejo tudi zaradi omejitev ponudbe in slabitve ameriškega 

dolarja v primerjavi z evrom. Septembra letos so se že tretji 

mesec zapored glede na predhodni mesec zvišale cene žit, za 11,2 

odstotka, hrane, za 5 odstotkov, neenergetskih surovin, za 3,9 odstotka, 

ter kovin in materialov, za 3,4 odstotka. Cene niklja so se 

septembra zvišale za 5,7 odstotka, svinca za 5,3 odstotka, cinka za 

5,2 odstotka in aluminija za 2,1 odstotka. Nafta brent se je avgusta 

podražila za 2,6 odstotka, septembra še za 1,4 odstotka. Septembra 

2010 je tako sod nafte brent v povprečju stal 77,8 dolarja, 18. oktobra 

pa je bilo treba za sod brenta odšteti že kar 83,61 dolarja. 

PLAČA NA ZAPOSLENEGA je v Sloveniji avgusta letos 

znašala 1.487,20 evra, realno 0,1 odstotka več kot julija (nominalno 

pa 0,4 odstotka več). Glede na avgust lani je bila bruto plača realno 

2,7 odstotka višja (nominalno 5,1 odstotka višja). V prvih osmih 

mesecih letos je povprečna bruto plača dosegla 1.474,58 evra, realno 

2,2 odstotka (nominalno 4,1 odstotka) več kot v istem obdobju lani. 

Povprečna mesečna neto plača je v tem obdobju znašala 955,12 evra 

in je bila realno 2,2 odstotka višja kot lani v tem času. 

ZAPOSLENOST. Število zaposlenih se je julija in avgusta spet 

zmanjšalo. Avgusta 2010 je bilo v Sloveniji v povprečju 833.978 delovno 

aktivnih, kar je 0,2 odstotka manj kot julija letos in 2,3 odstotka 

manj kot avgusta lani. Število zaposlenih pri pravnih osebah je bilo 

na medletni ravni za 1,5 odstotka manjše, število zaposlenih pri fizičnih 

osebah pa kar za 9,1 odstotka. Samostojnih podjetnikov je bilo 

avgusta 2010 1,9 odstotka več kot avgusta 2009, samozaposlenih oseb 

pa 3,3 odstotka manj kot avgusta lani. Razmere za vnaprej ostajajo 

negotove. 

BREZPOSELNOST IN PROSTA DELOVNA MESTA. 

Konec avgusta je bilo registriranih 99.032 in konec septembra nekaj 

manj 97.908 brezposelnih ali 1,1 odstotka manj kot avgusta 2010. 

Vendar pa je število brezposelnih, glede na lanski september, še vedno 

za 10,8 odstotka večje. Delodajalci so septembra 2010 prek zavoda 

za zaposlovanje objavili 15.786 prostih delovnih mest, kar je za 

5,8 odstotka več kot avgusta letos in za 6,1 odstotka več kot septembra 

2009. STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI je bila od 

maja 10,5-odstotna, avgusta pa je bila še višja, 10,6-odstotna. BREZ- 

POSELNOST PO DEFINICIJI ILO je bila po podatkih Eurostata v 

Sloveniji avgusta 7,3-odstotna, v EU v povprečju nekoliko višja, 9,6- 

odstotna, na evrskem območju pa že 10,1-odstotna. 

Brezposelnost PO ILO, AVGUST 2010 

Slovenija 

OECD 

EU-27 

Evrsko območje 

7,3% 

8,5% 

9,6% 

10,1% 

0 5 10 

najnovejši podatki o tekočih gibanjih 

v Sloveniji, stanje 19. 10. 2010 

Stopnje rasti v % – primerjava glede na enako obdobje predhodnega leta 

BRUTO DOMAČI PROIZVOD Rast v %, 2. četrt. 2009 Rast v %, 1. polletje 2010 

BDP – realna rast, v % (prva ocena) 2,2 0,6 

ZUNANJA TRGOVINA Avgust 2010 Rast v %, I-VIII 2010 

Izvoz blaga skupaj, v mio EUR 1.291 13,3 

• Izvoz blaga v EU 27, v mio EUR 865 16,4 

Uvoz blaga skupaj, v mio EUR 1.411 12,5 

• Uvoz blaga iz EU 27, v mio EUR 1.125 13,2 

Pokritost uvoza z izvozom blaga, v % 91,5 

REALNI SEKTOR Rast v %, VIII 2010 Rast v %, I-VIII 2010 

Industrija – obseg proizvodnje 

• skupaj 11,5 6,2 

• predelovalne dejavnosti 12,2 6,9 

Gradbeništvo - vrednost opremljenih del -12,2 -16,9 

Trgovina (prihodek) – na drobno 1) 0,8 -0,9 

– z mot. vozili, popravila 16,9 9,9 

CENE Rast v %, IX 2010 Rast v %, I-IX 2010 

Cene življenjskih potrebščin 2,0 1,9 

REFERENČNI TEČAJI ECB, 1 EUR je enot tuje valute September 2010 Povprečje I-IX 2010 

USD – ameriški dolar 1,31 1,32 

CHF – švicarski frank 1,31 1,40 

JPY – Japonski jen 110,26 117,89 

GBP – angleški funt 0,84 0,86 

CZK – češka krona 24,65 25,47 

HUF – madžarski forint 282,10 275,24 

PLN – poljski zlot 3,95 4,00 

HRK – hrvaška kuna 7,29 7,26 

POKOJNINE Avgust 2010 Rast v %, I-VIII 2010 

Število vseh prejemnikov 574.437 2,3 

Povprečna starostna pok. z VD, neto v EUR 2) 623,78 0,8 

PLAČE NA ZAPOSLENEGA Avgust 2010, v EUR Rast v %, I-VIII 2010 

Bruto plača 1.487,20 4,1 

Neto plača 964,55 4,1 

Realna rast bruto plače, v % 2,2 

AKTIVNO PREBIVALSTVO Avgust 2010 Rast v %, VIII 2010 

• Zaposlene osebe (pri pravnih in fizičnih osebah) 745.673 -2,2 

• Samozaposlene osebe 88.305 -3,3 

Prijavljeni brezposelni 99.032 12,4 

Prosta delovna mesta 14.923 21,5 

Stopnja registrirane brezposelnosti, v % 10,6 

POSLOVNI SUBJEKTI 3) Stanje 31.09.2010 Rast v %, 31.09.2010 

Poslovni subjekti skupaj 180.841 2,2 

• Gospodarske družbe in zadruge 61.974 3,5 

- Družbe z omejeno odgovornostjo 57.345 4,7 

- Delniške družbe 963 -3,6 

• Samostojni podjetniki posamezniki 75.376 2,1 

OBRESTNE MERE 

EURIBOR (3-mesečni) september 2010 0,881 % 

14.10.2010 1,000 % 

ECB (od 13.5. 2009) 1,0 % 

Opombe: 

1) Trgovina na drobno zajema trgovino z živili, pijačami, tobakom; trgovino z neživili in specializirane prodajalne z motornimi gorivi. 

2) Ne vključuje prejemnikov državnih, vojaških, akontacij pokojnin, kmečkih pokojnin po SZK in dodatkov k pokojnini. 

3) AJPES - Poslovni register Slovenije (PRS) 

Viri: Statistični urad RS, Banka Slovenije, EBF, AJPES, Eurostat Zavod RS za zaposlovanje, ZPIZ; UJP, 

Preračuni: SKEP GZS 

SKEP – Analitska skupina GZS, Telefon: 01 58 98 166, 

E-pošta: skep@gzs.si, Splet: www.gzs.si/skep 

Pripravila: Darja Močnik

48 PRAVNO AKTUALNO 


PRAVNO AKTUALNO 49 

GOSPODARSKE POGODBE 

www.apo-vizija.si 

Kaj bi vsako podjetje 

moralo vedeti 

o gospodarskih pogodbah 

Polona Fink, samostojna svetovalka, Pravna služba pri GZS, polona.fink@gzs.si 

Gospodarske pogodbe so eden izmed ključnih dejavnikov delovanja 

gospodarskih družb. Zato je dobro, da je vsak, ki se srečuje s sklepanjem 

poslov oziroma gospodarskih pogodb, seznanjen vsaj z osnovami 

pravnega vidika sklepanja teh. 

Osnovni namen vsake gospodarske 

družbe je pridobivanje dobička. S 

tem namenom družbe vsak dan sklepajo 

najrazličnejše posle. Če posel sklenejo z 

drugimi gospodarskimi družbami ali drugimi 

pravnimi osebami, ki opravljajo pridobitno 

dejavnost, ter samostojnimi podjetniki, 

gre za gospodarsko pogodbo. Ena 

plat gospodarske pogodbe je finančna, ki je 

brez dvoma pomembna. Druga, enako pomembna 

je pravna stran. Ta je pomembna 

za izvedbo gospodarske pogodbe, še bolj 

pa, ko nastane spor. 

Kaj je treba preveriti? 

Za sklepanje pogodb v imenu gospodarske 

družbe je v osnovi pooblaščena oseba, ki 

je kot zastopnik vpisana v sodni register. 

Zato je treba, ko sklepate pogodbo s partnerjem, 

ki ga ne poznate, preveriti, kdo 

je kot zastopnik gospodarske družbe vpisan 

v sodni register. V vsakem primeru pa 

je priporočljivo pri navedbi pogodbenih 

strank navesti, kdo v imenu družbe sklepa 

pogodbo in na kakšni podlagi. 

Kdaj je pogodba sklenjena? 

Nekateri posli zahtevajo dolgotrajno usklajevanje 

in pogajanja. Pogajanja stranke še 

ne zavezujejo in jih lahko stranki načeloma 

prekineta kadarkoli. Je pa ena pogodbena 

stranka odgovorna drugi pogodbeni stranki 

za škodo, če se je pogajala brez namena 

skleniti pogodbo. Odgovornost za škodo 

se vzpostavi tudi, če je imela stranka sicer 

namen skleniti pogodbo, pa je ta namen 

opustila brez utemeljenega razloga. 

Pri navedbi pogodbenih 

““ 

strank je priporočljivo navesti, 

kdo v imenu družbe 

sklepa pogodbo in na kakšni 

podlagi. 

Lahko pa se pred sklenitvijo glavne 

pogodbe sklene tudi predpogodba. S to se 

stranki zavežeta, da bosta pozneje sklenili 

glavno pogodbo. Najpogostejši razlog 

za sklenitev predpogodbe je, da pogodbenikoma 

še niso znane vse okoliščine, 

povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz 

glavne pogodbe. Predpogodba zavezuje, 

če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. 

Sklenitev glavne pogodbe se lahko 

zahteva v šestih mesecih od izteka roka, 

določenega za njeno sklenitev, če ta rok 

ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi 

posla in okoliščinah pogodba morala biti 

sklenjena. Predpogodba pa ne zavezuje, če 

so se okoliščine od njene sklenitve toliko 

spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če 

bi bile okoliščine takrat takšne. 

Spet drugi posli pa se sklepajo hitro 

in rutinsko. Ena stranka na primer drugi 

pošlje naročilnico in ta jo potrdi. Pravno 

naročilnica pomeni ponudbo, potrditev pa 

sprejetje ponudbe. Ponudba je neki določeni 

osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, 

ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, 

tako se z njenim sprejetjem pogodba lahko 

sklene. Pomembno je poudariti, da ponudba 

ponudnika načeloma zavezuje, razen če 

iz ponudbe ali iz okoliščin posla izhaja, da 

je nezavezujoča. Ko ponudnik prejme naslovnikovo 

izjavo o sprejetju, je pogodba 

sklenjena. Ponudba in sprejetje ponudbe 

sta lahko dana pisno, ni pa to na splošno 

nujno potrebno. Ponudba in sprejetje ponudbe 

praviloma učinkujeta tudi, če sta 

dani ustno. 

Katere določbe naj vsebuje? 

Na splošno gospodarske pogodbe vsebujejo 

(1) določbe o predmetu pogodbe, (2) 

čim natančneje opredeljene obveznosti 

oziroma način izpolnitve obveznosti tako 

ene kot druge pogodbene stranke, (3) roke 

za izpolnitev obveznosti, (4) sankcije za 

primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve 

obveznosti oziroma za zamudo (na 

primer odpoved pogodbe, znižanje cene, 

pogodbena kazen), (5) določbo o varovanju 

poslovne skrivnosti. Pri mednarodni 

pogodbi sta še posebej pomembni določbi 

o tem, (6) katero pravo se uporabi za 

presojo pogodb, in (7) o pristojnosti arbitraže 

ali sodišča. Na koncu pa se običajno 

zapišejo še (8) tako imenovane končne 

določbe o številu izvodov, o času začetka 

veljavnosti pogodbe in podobno. Pogoste 

so tudi (9) določbe o zavarovanju pogodbenih 

obveznosti. Naštete so le osnovne 

in splošne klavzule, vsebina konkretne 

pogodbe pa bo odvisna od vrste pogodbe 

ter od zapletenosti in pomembnosti posla. 

Omenimo naj še, da je pri sklicevanju na 

uporabo nekaterih klavzul ali pravil, kot 

so INCOTERMS ali URDG (Uniform Rules 

on Demand Guarantess), ki obstajajo 

v več različnih izdajah, pomembno, da se 

navede tudi ustrezno oznako izdaje. 

Kateri lahko zmanjša tveganje? 

Pri gospodarskih pogodbah se obveznosti 

pogodbenih strank pogosto ne izpolnjujejo 

sočasno, pogosto gre za poslovanje 

z osebami, ki jih ne poznamo dobro, za 

mednarodno poslovanje, za tehnično zahtevne 

posle ter druga tveganja. Zato je pri 

gospodarskih pogodbah pomembno poznati 

tudi instrumente za zmanjševanje 

teh tveganj. Nekatere rizike lahko rešimo 

že z načinom plačila: denimo z dokumentarnim 

akreditivom ali z dokumentarnim 

inkasom. Za zavarovanje lahko uporabimo 

klasične oblike zavarovanja, kot sta poroštvo 

in zastavna pravica, ali pa modernejše 

oblike zavarovanja, kot je bančna garancija. 

Kot pogosto sredstvo zavarovanja se 

uporablja tudi menica, ki dobiva z najnovejšimi 

spremembami zakona o izvršbi in 

zavarovanju še pomembnejšo vlogo. 

Predpogodba pomeni dogovor o bodoči pogodbi, ki 

jo bodo stranke šele sklenile in ta bodoča – glavna 

pogodba bo učinkovala šele od sklenitve te 

pogodbe. Predpogodba se praviloma tudi sklepa v 

primerih, kadar stranki še nimata zadosti podatkov, 

potrebnih za sklenitev glavne pogodbe. Pravno zato 

ne more biti sporno, da lahko stranki določene elemente 

medsebojnega razmerja dokončno dogovorita 

šele z glavno pogodbo. Ker je bilo ugotovljeno, 

da sta se pravdni stranki dogovorili o vsebini glavne 

pogodbe, da je bila ta dne 6. novembra 1992 tudi v 

skladu s takim sporazumom zapisana in jo je toženka 

podpisala ter da tožnik ni hotel podpisati take 

pogodbe, je pravno utemeljen sklep, da sklenitve 

glavne pogodbe ni bilo iz razlogov na strani tožnika. 

To pa pomeni, da tožnik ni izpolnil svojih obveznosti 

iz predpogodbe. 

Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 

602/98 z dne 15. septembra 1999 

Smisel načela (predpogodbene 

zvestobe je, da 

pogodbenik ne sme storiti 

ničesar, zaradi česar bi se 

izjalovila sklenitev glavne 

pogodbe. Načelo (pred) 

pogodbene zvestobe 

pomeni zgolj konkretizacijo 

splošnega načela vestnosti 

in poštenja. 

Sodba Vrhovnega sodišča 

RS, opr. št. III Ips 9/2005 

z dne 17. maja 2005 

Ker je toženko poslana 

ponudba vezala, tožnica pa 

je ponudbo sprejela, se šteje, 

da je bila pogodba sklenjena. 

Zahtevi za obliko (pisnost) pogodb 

pri prometu z nepremičninami 

je zadoščeno s tem, 

da sta pisni tako ponudba kot 

njen sprejem. 

Sodba Vrhovnega sodišča 

RS, opr. št. II Ips 205/2007 z 

dne 11. junija 2009 

Gospodarske pogodbe 

Dokler trajajo pogajanja, lahko prodajalec 

zviša ceno za stvar, ki je naprodaj, tudi 

če je prej v pogajanjih že bilo doseženo 

soglasje o ceni. Takšno ravnanje prodajalca 

ni v nasprotju z načelom vestnosti in 

poštenja in zato odškodninski zahtevek ni 

utemeljen. 

Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. 

III Ips 66/2001 z dne 23. januarja 2002 

v sodni praksi 

Izrecna izključitev ugovorov je pogoj za nastanek garancije »brez 

ugovora« (1087. člen ZOR), te pa v garancijski izjavi ni bilo. Zato 

navedena bančna garancija (garancijska izjava) ni bila garancija 

»brez ugovora«, temveč bančna garancija po splošnih določilih 

zakona o obligacijskih razmerjih o bančni garanciji (1083. člen, 

1084. člen in 1086. člen ZOR). Če je izdana bančna garancija, ki ni 

garancija »brez ugovora«, potem lahko banka uveljavlja ugovore 

iz razmerja med upravičencem in naročnikom. Prav zato mora 

upravičenec po svoji strani storiti tisto, kar je nujno, da lahko banka 

sploh uveljavlja morebitne ugovore. Zaradi tega ne zadošča, 

da upravičenec zgolj zatrjuje, da je dolg nastal. Predložiti mora 

tudi tista dokazila, iz katerih izhaja, da je dobavil blago ali opravil 

storitev. Ta predpostavka za uveljavitev zahtevka tožeče stranke 

iz garancije izhaja iz zakonskih določb o bančni garanciji kot vrsti 

pravnega posla (1083. člen ZOR in naslednji). 

Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 39/2002 z dne 

21. novembra 2002

50 PRAVNO GLAVA AKTUALNO Glas Gospodarstva / november 2010 

STEČAJ 

Glas Gospodarstva /november 2010 

PRAVNO AKTUALNO 

51 

Druga priložnost 

za poštene 

Pošteni podjetniki so »v dru- 

““ 

go« uspešnejši, saj se učijo 

iz svojih napak, znajo bolje 

oceniti tveganja in priložnosti 

ter s tem ustvarijo več 

delovnih mest. 

EU je stigmatizacija zaradi neuspeha 

še vedno zelo pogosta, družba pa 

V 

podcenjuje poslovni potencial tistih podjetnikov, 

ki so po stečaju znova začeli poslovati. 

To velja navkljub ocenam evropske 

komisije, da je le od štiri do šest odstotkov 

stečajev goljufivih, kar pomeni, povzročeni 

načrtno, z namenom oškodovanja upnikov. 

V večini primerov je stečaj podjetnika 

povezan z neizkušenostjo, podoptimalnimi 

poslovnimi odločitvami, kronično plačilno 

nedisciplino poslovnih partnerjev ali 

s povsem objektivnimi zunanjimi dejavniki, 

na katere poslovni subjekt ne more 

vplivati – upad naročil zaradi gospodarske 

krize. Zato se zdi primerno, da pošteni 

podjetniki, ki jim prvič ni uspelo, dobijo 

novo priložnost. 

Politika novih priložnosti 

Gre za tako imenovano second chance policy 

ali politiko novih priložnosti za poštene 

podjetnike, ki jo goji evropska komisija 

in je eno glavnih sporočil Akta za mala 

Marko Djinović se kot samostojni pravni svetovalec v Pravni službi GZS ukvarja z gospodarskim pogodbenim, gospodarskim statusnim 

in insolvenčnim pravom. 

Marko Djinović, namestnik vodje Pravne službe GZS, marko.djinovic@gzs.si 

Zaradi stečajnih postopkov izgine precejšnje število zlasti malih in srednje 

velikih podjetij (MSP). To pa na ravni Evropske unije pomeni okoli 2,8 milijona 

delovnih mest na leto. 

podjetja iz leta 2008 ter Sporočila komisije 

svetu, evropskemu parlamentu, evropskemu 

ekonomsko-socialnemu odboru 

in odboru regij: Premagovanje posledic 

poslovnega neuspeha – za politiko novih 

priložnosti – Uresničevanje lizbonskega 

partnerstva za rast in delovna mesta iz leta 

2007. Evropska komisija v svojih analizah 

namreč ugotavlja, da so pošteni podjetniki 

»v drugo« uspešnejši, saj se učijo iz svojih 

napak, da znajo bolje oceniti tveganja in 

priložnosti ter s tem ustvarijo več delovnih 

mest. 

Samo 

4–6 % 

stečajev v EU 

je goljufivih. 

Od načela do implementacije 

Kot rečeno, je eno od nosilnih načel Akta 

za mala podjetja načelo nove (druge) priložnosti 

za poštene podjetnike, ki jim prvič 

ni uspelo. Po omenjenem aktu naj bi države 

članice EU z namenom zagotavljanja nove 

priložnosti poštenim podjetnikom v družbi 

še naprej spodbujale pozitiven odnos do 

podjetnikov, ki začenjajo znova, zagotovile 

dokončanje stečajnih postopkov (ki niso 

posledica goljufivega ravnanja podjetnika) 

v letu dni in enako obravnavanje podjetnikov, 

ki so začeli znova, in tistih, ki ustanavljajo 

svoje prvo podjetje. 

Podjetnikom, ki začenjajo znova, je treba 

predvsem omogočiti dostop do virov 

financiranja, pri čemer evropska komisija 

cilja predvsem na politiko odobravanja 

posojil od bank in finančnih ustanov, podprto 

z različnimi programi pomoči v državah 

članicah. Prav tako je poudarjeno, da 

ti podjetniki ne bi smeli biti v neugodnem 

položaju pri kandidiranju v postopkih javnih 

naročil. 

Stečajni dolžnik lahko odslej 

““ 

po začetku postopka osebnega 

stečaja začne poslovati 

kot podjetnik ali zasebnik, 

če mu to dovoli sodišče. 

Kontekst reforme 

Ob nedavni reformi insolvenčne zakonodaje 

(o kateri smo pisali v majski številki Glasa 

gospodarstva) so bila v zakon o finančnem 

poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti 

in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, 

natančneje v ureditev postopka osebnega 

stečaja, vnesena nova pravila, ki poštenemu 

podjetniku ali zasebniku, nad katerim je 

začet postopek osebnega stečaja, omogočajo 

nov zagon (poslovanje), v skladu z usmeritvami 

prej omenjenih dokumentov EU. 

Podjetnikom, ki začenjajo 

““ 

znova, je treba predvsem 

omogočiti dostop do virov 

financiranja. 

Bistvo nove ureditve je, da lahko odslej 

stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega 

stečaja začne poslovati kot podjetnik 

ali zasebnik, če mu to dovoli sodišče. Zaradi 

varstva interesov upnikov in splošne 

pravne varnosti pa stečajni dolžnik lahko 

predlaga novi začetek le, če sodišču predloži: 

(i) prepričljiv poslovni načrt z natančnim 

opisom poslov, ki jih namerava 

opravljati kot podjetnik ali zasebnik, (ii) 

načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, 

na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali 

obstaja zadostna verjetnost, da ne bo posloval 

z izgubo, (iii) opis razlogov, zaradi 

katerih je postal insolventen, in okoliščin 

v zvezi z njegovim prejšnjim poslovanjem. 

Pri tem lahko stečajni dolžnik tudi predlaga, 

da se iz stečajne mase izvzame del 

Gostitelj/hosted by: 

Vabimo vas na mednarodno konferenco: 

MEDNARODNA TRGOVINSKA ARBITRAŽA V SLOVENIJI 

INTERNATIONAL COMMERCIAL ARBITRATION IN SLOVENIA 

How to settle your disputes efficiently 

Pokrovitelji/Sponsored by: 

Slovenia 

petek 5. november 2010, od 9.00 do 16.00, Gospodarska zbornica Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana, dvorana A 

Program: 

Panel 1: 

Slovenija: atraktivna destinacija za mednarodno 

trgovinsko arbitražo 

Panel 2: 

Institucionalne v. ad hoc arbitraže: prednosti in slabosti 

Panel 3: 

Sodišče in arbitraža: Partnerja ali konkurenta? 

premoženja, ki ga podjetnik oziroma zasebnik 

potrebuje za opravljanje nove dejavnosti, 

na primer stroji, delovna sredstva 

in podobno. 

Varstvo upnikov se nadalje kaže v ureditvi 

poslovanja takšnega podjetnika oziroma 

zasebnika, ki je podvrženo neposrednemu 

nadzoru stečajnega upravitelja. Tako mora 

na primer pridobiti soglasje upravitelja za 

vsak najem posojila ali kredita, poroštvo 

ali aval, ki ga da, obremenitev premoženja 

in druge posle, če tako določi sodišče. Prav 

tako so v novih pravilih ZFPPIPP predvidene 

široke možnosti sodišča, da nemudoma 

ustavi poslovanje takega podjetnika 

oziroma zasebnika, če posluje z izgubo, 

če zamuja plačevanje zapadlih obveznosti 

(na primer plače, davki, prispevki, druge 

obveznosti iz poslovanja), če krši druge, 

z zakonom določene obveznosti ali če se 

ugotovi, da je podjetnik namerno povzročil 

svojo insolventnost. 

Ključni govorniki: 

Vladimir Balažic • dr. Andrej Friedl • prof. dr. Aleš Galič 

Simon Greenberg • prof. dr. Peter Grilc • Marko Ketler 

Luka Kristovic Blazevic • Ligia Popescu 

Metka Penko Natlačen • Peter Rižnik • dr. Jernej Sekolec 

Aleš Zalar • dr. Galina Zukova 

Informacije in prijava: 

telefon: 01 5898 184 

e-prijavnica: www.gzs.si/icc 

Med prvimi v Evropi 

V naši insolvenčni zakonodaji smo torej 

med prvimi v EU (parcialno) sprejeli koncept 

nove priložnosti za poštenega podjetnika, 

ki postavlja na glavo tradicionalno 

dojemanje reševanja »podjetniških kriz« 

v okviru postopkov zaradi insolventnosti. 

Ali bo ta korak spodbudno vplival na gospodarstvo, 

bo pokazal čas. 

Kaj mora stečajni dolžnik 

za novi začetek predložiti sodišču 

prepričljiv poslovni načrt z 

natančnim opisom poslov, ki 

jih namerava opravljati kot 

podjetnik ali zasebnik 

načrtovani poslovni izid in opis 

okoliščin, na podlagi katerih je 

mogoče preveriti, ali obstaja 

zadostna verjetnost, da ne bo 

posloval z izgubo 

opis razlogov, zaradi katerih je 

postal insolventen, in okoliščin 

v zvezi z njegovim prejšnjim 

poslovanjem. 

 

oglas_180_121.indd 1 20.10.2010 12:53:06

52 DODANA VREDNOST 



POSLOVNI ANGELI 

Med nami so! 

Mateja Ahej je podjetniška svetovalka. Kariero je gradila kot vodja pravnega oddelka v agenciji za izterjavo dolgov Creditexpress 

in pozneje kot direktorica podjetja Finančni center, ki se ukvarja z naložbenim svetovanjem zahtevnejšim posameznikom in podjetjem. 

Zdaj se kot partnerka v podjetju Superior business broker ukvarja z vrednotenjem, prodajo in strategijami izstopa malih 

podjetij. 

Mateja Ahej, Superior business broker, mateja@superior.si 

Poslovni angeli so navadni ljudje. Z dobrimi idejami in trdim delom so 

pridobili dragocene izkušnje in praviloma tudi vidnejše premoženje. S 

svojim znanjem, izkušnjami in denarjem kot angeli bedijo nad tistimi, ki 

so na začetku potencialno uspešne podjetniške kariere, in tistimi, ki uvajajo 

tržno zanimive inovacije, pa za to nimajo dovolj izkušenj in denarja. 

PREDEN SE POSLOVNI ANGEL ODLOČI 

ZA VLOŽEK 

Poslovni angel bo od podjetnika 

zagotovo želel vedeti: 

kako izkušen in motiviran je 

vodstveni tim in ali imajo vsi 

zaposleni enako vizijo, 

ali je ideja le prototip ali preverjeni 

koncept, 

kako velik je trg, 

ali obstaja jasna diferenciacija 

ali konkurenčna prednost izdelka 

ali storitve, 

koliko kapitala potrebuje zdaj in 

koliko v prihodnosti. 

času povečane konkurenčnosti, globalizacije 

in gospodarske krize imajo 

V 

mala podjetja s svojo prilagodljivostjo veliko 

prednost pred velikimi. Slabost novoustanovljenega 

mikro ali malega podjetja se kaže v 

tem, da večinoma poleg dobre ideje, prilagodljivosti 

in motiviranosti nima izkušenj 

in kapitala. Tradicionalni viri financiranja, 

na primer banke, so za malega podjetnika 

še vedno zelo pomemben vir financiranja, 

le redke pa novoustanovljenim podjetjem 

brez preteklih referenc in poroštev odobrijo 

znatnejša sredstva za financiranje razvoja in 

poslovanja. 

Ko se torej odpravljate na podjetniško 

pot ali v razvoj inovativnega izdelka, so 

vam na voljo predvsem neformalni viri financiranja, 

kot so privarčevana sredstva, 

posojila družine in prijateljev ter institucij 

in posameznikov, ki ponujajo tvegani 

kapital. Zanimivejša pot, ki poleg kapitala 

večinoma zagotovi tudi znanje, so poslovni 

angeli. V Sloveniji se še vedno zelo redko 

odločamo za takšno obliko financiranja. 

Morda zaradi administrativnih ovir ali pa 

le zaradi nepoznavanja možnosti. 

Vloga poslovnega angela 

za start-up podjetje 

Medtem ko tradicionalni viri podjetnikom 

ponujajo predvsem dolžniško financiranje, se 

poslovni angeli vključijo lastniško. To pomeni, 

da za svoj vložek ne pričakujejo rednega 

obročnega plačevanja glavnice. Za svoj vložek 

zahtevajo nadpovprečno visok donos (nad 30 

odstotkov na leto). Vložki poslovnih angelov 

redko presežejo 50 odstotkov lastništva. 

Slabost novoustanovljenega 

““ 

mikro ali malega podjetja 

se kaže v tem, da večinoma 

poleg dobre ideje, prilagodljivosti 

in motiviranosti 

nima izkušenj in kapitala. 

Pri konceptu poslovnega angela gre za vlaganja, 

ko si poslovna partnerja (družbenika) 

delita dobiček, če projekt uspe, in izgubo, če 

ta propade. Poslovni angeli navadno zahtevajo, 

da del kapitala zagotovi podjetnik sam, 

saj to zagotavlja resnost in motiviranost. 

Poslovni angel podjetniku postane mentor 

in svetovalec. Na voljo mu da svoj finančni 

in socialni kapital. Nič čudnega torej ni, 

če svojega varovanca povabi na sprejeme 

in druženja, na katerih ima ta možnost 

navezati stik z morebitnimi partnerji in širiti 

svojo socialno mrežo. 

Odnos s poslovnim angelom 

je začasen 

Poslovni odnos med podjetnikom in poslovnim 

angelom je začasne narave, partnerstva 

se po navadi sklepajo za največ 

sedem let. Po tem obdobju želi poslovni 

angel izstopiti iz podjetja in svoj delež 

prodati z dobičkom. Izstop se lahko zgodi 

različno, ali drugi družbenik(-i) kupijo 

njegov delež, ali se podjetje uvrsti na borzo, 

ali podjetje odkupijo zunanji zainteresirani 

investitorji. 

Pri konceptu poslovnega 

““ 

angela gre za vlaganja, ko 

si poslovna partnerja (družbenika) 

delita dobiček, če 

projekt uspe, in izgubo, če 

ta propade. 

Katere projekte 

in koga financirajo 

V nasprotju s tujino je v Sloveniji zelo malo 

javno dostopnih podatkov o projektih, ki 

so jih financirali poslovni angeli. V letih 

od 2001 do 2006 je v okviru JAPTI deloval 

Klub poslovnih angelov. V okviru združenja 

so želeli združiti ponudbo in povpraševanje 

PREDNOSTI 

Prenos znanja in socialne 

mreže na podjetnika 

Zagotovitev kapitala 

Delitev tveganja 

Motivacija za doseganje 

visokih donosov 

Dolgoročno 

partnerstvo – potrpežljivost 

poslovnega 

angela 

Poslovni odnos med podje- 

““ 

tnikom in poslovnim angelom 

je začasne narave, 

partnerstva se po navadi 

sklepajo za največ sedem 

let. 

po takšnem kapitalu, kar pa jim na žalost ni 

prav dobro uspelo, saj je klub nehal delovati. 

V petih letih delovanja je bilo vključenih 26 

poslovnih angelov, registriranih 170 podjetniških 

projektov, sklenjeni pa so bili le štirje 

posli manjših vrednosti. 

Uspešni slovenski podjetniki in drugi posamezniki 

so leta 2007 poiskali drugačen okvir 

delovanja in se združili v klub Poslovni angeli 

Slovenije. Med investitorji in člani kluba so tudi 

zveneča imena, na primer Jože Mermal, BTC, 

Matjaž Gantar, KD Group, Janez Škrabec, Riko, 

in Tomaž Lovše, Diners Club Slovenija. 

Po besedah vodje kluba Blaža Kosa ima 

klub Poslovni angeli Slovenije zdaj 34 članov. 

Letno pregledajo približno sto podjetij; 

30 podjetnikov se potem udeleži šolanj 

(poslovni načrti, investicijski programi in 

podobno), od tega se jih 15 predstavi morebitnim 

vlagateljem. Od ustanovitve so izvedli 

osem projektov za skupno 1,65 milijona 

evrov. Večinoma v posamezen projekt investira 

več članov kluba, po navadi od pet do 

šest v zneskih od 10 tisoč do 60 tisoč evrov. 

financiranjE 

prek 

poslovnega angela 

Kos pravi, da o uspešnosti posameznih projektov 

težko govorijo, saj so prvi vložek izvedli 

šele pred dvema letoma in pol. V visoko razvitih 

gospodarstvih, na primer v ZDA, namreč 

obdobje vlaganja traja od tri do pet let, v Sloveniji 

pa lahko v enakem smislu govorimo o obdobju 

od tri do sedem let. »O zgodbi o uspehu 

bo možno govoriti, ko bomo svoje deleže ali 

cela podjetja prodali, to se bo, odvisno od gospodarskih 

razmer, verjetno zgodilo od pet do 

sedem let po vložku,« je še povedal Kos. 

Kako poiskati 

poslovnega angela 

V formalnem smislu lahko v Sloveniji poslovnega 

angela najdete prek portala www. 

V formalnem smislu lahko v 

““ 

Sloveniji poslovnega angela 

najdete prek portala www. 

poslovniangeli.si, na katerem 

boste našli tudi veliko 

predlogov in navodil, kako 

pristopiti do takšnega investitorja. 

poslovniangeli.si, na katerem boste našli 

tudi veliko predlog in navodil, kako pristopiti 

do takšnega investitorja. V neformalnem 

smislu pa se lahko ozrete po okolici 

in z dobro idejo ter izdelanim poslovnim 

SLABOSTI 

Poslovni angel zahteva 

visoke donose 

Usklajevanje poslovne vizije 

Časovno omejeno sodelovanje 

Problem iskanja kupca 

podjetja/deleža 

Zahtevajo 

podjetnikov vložek 

načrtom skušate prepričati kakšnega uspešnega 

podjetnika v okolici. 

Morda pa želite postati 

poslovni angel? 

Če ste kot podjetnik uspeli, morda razmišljate o 

mentorstvu mlajših kolegov, ki imajo inovativne 

tržno zanimive ideje, vendar zanje nimajo ne dovolj 

znanja ne dovolj kapitala. Če se boste ozrli 

po podjetniških inkubatorjih in fakultetah, boste 

hitro našli zanimiv projekt, lahko pa se obrnete 

tudi na Poslovne angele Slovenije, ki so odprti za 

nova članstva, hkrati pa imajo bazo zanimivih 

projektov. 

1 

2 

3 

4 

5 

6 

7 

8 

9 

10 

NAJ 1O 

v slovenskih knjigarnah 

ZA ODRASLE 

september 2010 

Elizabeth L. Gilbert 

JeJ, moli, lJubi 

Učila International 10.90 € 

Louise L.Hay 

ŽivlJenJe Je t v o Je 

Iskanja 12.48 € 

Valentina in Luka Novak 

lJubezen skozi Želodec 

Vale Novak 29.90 € 

Dominique Loreau 

umetnost preprostosti 

Vale Novak 7.99 €, (17.00 €) 

Stieg Larsson 

dekle, ki se Je igralo z ognJem 

Učila International 14.90 €, (34.90 €) 

Kerstin Gier 

za vsako rešitev se naJde teŽa v a 

Mladinska knjiga 13.95 €, (29.95 €) 

Marjanca Scheicher 

kešpička 


Alenka Kodele 

naJbolJši piškoti, sladki griŽlJaJi 

in slano pecivo 

Kmečki Glas 12.50 € 

Stieg Larsson 

dekle z zmaJskim tatuJem 


Kerstin Gier 

nevesta Je Žal rekla ne 

Mladinska knjiga 24.94 € 

ZA OTROKE IN MLADINO 

Paul Harrington 

skrivnost za mlade 

Mladinska knjiga 22.95 € 

Severine Clochard 

Hura za punce 

Tehniška založba Slovenije 19.99 € 

Violeta Babić 

stilski vodnik za vsako punco 

Založba Rokus Klett 15.90 € 

Violeta Babić 

dnevnik za vsako punco 

Založba Rokus Klett 9.90 € 

Neville Astley, Mark Baker 

puJsa pep a ;riši-briši 

DZS 8.50 € 

Maria Rosa Curto 

naučimo se risati 


Stephenie Meyer 

kratko drugo ŽivlJenJe bree tanner 


Stephenie Meyer 

JutranJa zarJa 

Učila International 14.90 €, (36.90 €) 

Kate Ashforth 

prikupne zamisli za risanJe 


Lhote Olivier 

Hura za fante 


Zbrano s pomočjo podatkov knjigotrških mrež in neodvisnih knjigarn, ki jih je zbrala Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri GZS. 

Spletni strani: knjigosled.org, http://naj10.gzs.si. Pokrovitelja: Bukla, Formatisk. 

Tisk: Formatisk

54 DODANA VREDNOST 



ODLOČANJE 

RAZPISI 

Časa za odločitev … 

pol sekunde 

Ne zamudite! 

Jadranka Marasović, Center za konkurenčnost pri GZS, jadranka.marasović@gzs.si 

Tina Turk Lupieri, foto: arhiv Weekend Media Festival in Shutterstock 

Njegovo sojenje nogometnih tekem je bilo pojem 

pravičnosti, natančnosti in zaupanja. Olimpijske 

igre, svetovno prvenstvo, pokal UEFA. Pierluigi 

Collina je sodil finalne tekme. Najpomembnejše. 

Zvezdnik med sodniki, večkrat razglašen 

za najboljšega sodnika po mnenju 

igralcev, medijev in menedžerjev nogometnih 

klubov. Finančni svetovalec, govorec, 

Italijan. 

Menedžerji velikokrat odločate. Ne v pol 

sekunde, saj pri poslovnih odločitvah redko 

odločate med prav in narobe, odločate 

med dvema ali več alternativami. Je pa res, 

da nas današnje razmere silijo v vse hitrejše 

odločanje. Kaj potrebujemo za sprejetje 

Pierluigi Collina, 

legendarni nogometni sodnik in finančni svetovalec 

odločitve v pol sekunde? O tem je Collina 

govoril na letošnjem Weekend Media Festivalu 

v Rovinju na Hrvaškem. 

SPREJEMANJE ODLOČITEV PO COLLINI 

Priprava 

Proces odločanja se začne z dobro pripravo. Poznati moramo način igre obeh 

moštev, posamezne igralce, kdo igra z levo nogo – tako se na primer na igrišču 

postavimo na pravo stran dogajanja. 

Fokus 

Osredotočeni moramo biti na igro, čeprav nas spodbuja 80 tisočglava množica. 

Emocije navijačev, celoletne priprave igralcev, moštev. Vemo, da smo se dobro 

pripravili na tekmo, in s tem ohranjamo koncentracijo. 

Predvidevanje 

Kaj se bo zgodilo v naslednjih 30 sekundah. Nogomet ima enotna pravila, a igro 

v različnih delih sveta igrajo različno. Glede na način igre posameznega moštva 

lahko predvidimo, kako bo potekal napad, in smo na pravem mestu v pravem 

trenutku. Dogodki nas ne smejo presenetiti. Zgoditi se mora ena izmed stvari, ki 

smo jih predvideli. 

Timsko delo 

Odločitev ne sprejemamo sami. Na terenu so tudi drugi sodniki in z njimi moramo 

vzpostaviti komunikacijo. Pred tekmo, med njo in po njej. 

Motivacija in zaupanje vase 

Zaupanje v svoje sposobnosti. Samozavesti ne gradimo s tem, da se sprašujemo, kaj 

smo naredili narobe, ampak s tem, da se vedno spominjamo, kaj smo naredili dobro. 

Intuicija 

Včasih nismo povsem prepričani, takrat moramo poslušati sebe. Zaupati vase, v 

svoj notranji glas. 

Učiti se iz svojih napak 

Vedno moramo analizirati, zakaj se je napaka zgodila, in razumeti vzroke. Brez 

tega ni napredka, ni razvoja. 

Pogum 

Odločanje ni lahko, zato je pomembno, da imamo pogum za sprejemanje odločitev. 

Če veste, da pritiski niso umestni in kaj je vaša naloga, je primeren katerikoli 

način, da se pritiskom uprete. 

 

BANČNA POSOJILA S SUBVENCIJO 

OBRESTNE MERE 

Naziv razpisa: 

Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo 

obrestne mere (P1 B 2010) 

Razpisnik: 

Slovenski podjetniški sklad 

Predmet oziroma namen razpisa: 

Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, 

ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z naslednjimi bankami: Banka 

Celje, d. d., Gorenjska banka, d. d., Raiffeisen banka, d. d., Poštna 

banka Slovenije, d. d., BKS Bank AG, Hypo Alpe-Adria bank, d. d., 

Probanka, d. d., Deželna banka Slovenije, d. d., Volksbank, d. d., 

Abanka Vipa, d. d., Banka Koper, d. d., Nova kreditna banka Maribor, 

d. d., Nova ljubljanska banka, d. d., Factor banka, d. d., SKB, d. 

d., Unicredit banka Slovenije, d. d., Banka Sparkasse, d. d., in Zveza 

bank, Podružnica Ljubljana. 

Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij za izvedbo operacij, 

ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje 

tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanje financiranja 

obratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah. Ugodnost posojila 

je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti posojila in možnosti 

izkoriščanja moratorija pri vračilu posojil. Garancija Sklada pomeni 

povečano možnost pridobitve posojila za tista podjetja, ki nimajo 

zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita, ali za podjetja, 

ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. 

Kdo se lahko prijavi: 

Mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so organizirana kot 

gospodarske družbe, ali samostojni podjetniki posamezniki, 

registrirani najpozneje do 31. decembra 2010. 

Predvideni obseg sredstev: 

34.470.000 evrov 

Razpisna dokumentacija: 

na spletni strani www.podjetniskisklad.si/razpisi 

Dodatne informacije: 

na telefonskih številkah: 02/234-12-74 – Bojana Mikeln, 02/234- 

12-42 – Jasna Kepnik-Hiter, 02/234-12-88 – Boris Ritlop in 

02/234-12-64 – mag. Boštjan Vidovič ali na e-pošti bostjan. 

vidovic@podjetniskisklad.si. 

Rok za prijavo: 

do 20. januarja 2011 oziroma do porabe sredstev 

MLADI RAZISKOVALCI 

IZ GOSPODARSTVA 

Naziv razpisa: 

Javni razpis »Mladi raziskovalci iz gospodarstva – generacija 

2010« v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 

za obdobje 2007–2013; Razvojna prioriteta: Spodbujanje 

podjetništva in prilagodljivosti 

Razpisnik: 

Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije 

Predmet razpisa in prednostna usmeritev: 

Sofinanciranje stroškov, povezanih z raziskovalnim delom 

mladih raziskovalcev in raziskovalk iz gospodarstva, do 

pridobitve naslova doktor znanosti; prednostna usmeritev: 

strokovnjaki in raziskovalci za konkurenčnost podjetij. 

Kdo se lahko prijavi: 

Kandidata za mladega raziskovalca lahko predlaga: 

– gospodarska družba, registrirana v skladu z zakonom o gospodarskih 

družbah, 

– samostojni podjetnik ali 

– tehnološki center, registriran kot zavod v skladu z zakonom o 

zavodih ali kot gospodarska družba v skladu z ZGD-1; 

– če ima v svoji sestavi raziskovalno skupino, vpisano v Evidenco 

izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji 

za raziskovalno dejavnost, ali če s podpisanim dogovorom o 

sodelovanju izkazuje sodelovanje z zunanjim izvajalcem, ki 

razpolaga z raziskovalno skupino, registrirano v Evidenci ARRS, v 

okviru katere bo mladi raziskovalec opravljal raziskovalno delo; 

– na dan oddaje vloge opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji; 

– je imel v preteklem koledarskem letu glede na dan oddaje vloge 

celo leto najmanj dva redno zaposlena za polni delovni čas. 

Predvideni obseg sredstev: 

Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago 

za sofinanciranje raziskovalnega dela mladih raziskovalcev 

iz generacije 2010 do pridobitve doktorata znanosti, znaša 

največ do 20.423.529,00 evrov. 

Razpisna dokumentacija: 

na spletni strani http://www.tia.si/MR10,631,0,1,1.html. 

Dodatne informacije: 

v elektronski obliki na naslov: info-MR10@tia.si. 

Rok za oddajo prijave: 

29. oktobra 2010




VIZUALNI MERCHANDISING 

Kako lahko 

z ureditvijo prostora 

prodate več 

V Sportini imajo zaposlenih prek 30 

visual merchandiserjev, ki znanje s tega 

področja nenehno posodabljajo v tujini 

in ga prenašajo na prodajalce, ki so prvi 

v stiku s kupcem. Menijo, da so vodilni na 

trgu, saj sodelujejo z najboljšimi arhitekti 

in visual merchandiserji v Evropi. »Vendar 

je še težje kot ugled ustvariti tega zadržati. 

Zato se tudi zavedamo, da je treba 

začetno investicijo podobe trgovine skozi 

vsakodnevno poslovanje oplemenititi in 

negovati z dobrim in prepričljivim visual 

merchandisingom,« dodajajo v Sportini. 

preglasna in vsiljiva. Strokovnjaki oblikovalci 

prisegajo na pravila, da so glavne 

poti med oddelki iz trdnih in hladnih materialov, 

prodajna območja pa iz mehkih, 

udobnih materialov, ki privabljajo kupce. 

Kupcem je všeč tudi sodobna oprema, 

kot so samodejno odpiranje vrat, tekoče 

stopnice in podobno. Trgovine se morajo 

zavedati, da je treba prodajni prostor prilagoditi 

ustrezni ciljni skupini. Prodajalna 

otroških igrač namreč ne bo v istih barvah 

kot na primer trgovina s tehničnim blagom 

za moško populacijo. 

Marko Štor, foto: Shutterstock, ilustraciji: Mirjana Batinić 

Zmanjšanje števila polic, razširitev hodnikov in celo manj ponujenih 

izdelkov lahko prodajalni ob ustrezni razporeditvi prodajne opreme 

in ustrezni interni promociji povečajo promet tudi za 30 odstotkov 

in več! 

Močne blagovne znamke dajejo vedno 

večji pomen prodajnim prostorom, 

kjer se kupec prvič iz oči v oči sreča z izdelkom, 

ga preizkusi in začuti. Sodobni 

porabniki nakupovanje namreč razumejo 

kot eno izmed oblik preživljanja prostega 

časa, kar je pripeljalo do povečanja potrošnje 

in z njo števila prodajaln ter tudi 

ZA TRGOVCA 

• poveča se prodaja blaga 

• znižajo se stroški dela, zalog 

in naročanja 

• večji nadzor nad prodajnim 

prostorom 

• večja prepoznavnost trgovine 

• možnost boljše predstavitve 

izdelkov 

• odločanje na osnovi računalniško 

podprtih informacij 

izdelkov. Vse večja ponudba na trgu povzroča, 

da so si številni izdelki v nekaterih 

panogah, na primer v tekstilni, tako zelo 

podobni, da jih kupec na prvi pogled zelo 

težko razlikuje. Zunanja oblika, kakovost, 

isti materiali in podobne cene otežujejo 

izbiro ter postavljajo trgovce pred težko 

nalogo: kako vzpostaviti dodano vrednost 

Koristi moderne razporeditve v prodajalni 

ZA KUPCA 

• boljša ponudba 

• večja razpoložljivost blaga 

• konkurenčne cene 

• nastane logična nakupovalna 

pot 

• prijetno nakupovalno okolje 

pri izdelkih, ki se skorajda ne razlikujejo 

od konkurenčnih. In ta dodana vrednost 

izdelka se zrcali tudi v prodajnem prostoru, 

še posebej v njegovi opremi. 

Dobri trgovci se zavedajo, da je način, 

kako prodati svoje izdelke, vedno bolj pomemben. 

Zgodba prostora mora ustrezati 

filozofiji in identiteti podjetja ter se zliti 

z okusom ciljne publike. Tako novodobni 

arhitekti prodajnih prostorov posebno 

pozornost namenjajo opremi prodajalne, 

izboru in postavitvi prodajnih polic in vitrin, 

osvetlitvi prostora, ne nazadnje tudi 

vizualni zaznavi prodajnega osebja in širše 

lokacije. 

Imidž šteje 

Porabnik si na prodajnem mestu zgradi 

odnos in percepcijo o trgovcu. Pozitivna 

podoba je odločilna za sam izbor trgovine, 

dolgoročen ekonomski uspeh, lojalnost 

in ne nazadnje za ustrezno pozicioniranje 

blagovne znamke. Na ugoden imidž 

vplivajo izbor blagovnih znamk in njihova 

kakovost, pa tudi izbor osebja in kakovost 

njihove storitve. 

Vsekakor kupci najprej opazijo sámo 

atmosfero v prodajalni, in če je ta odbijajoča, 

tudi dobro oglaševanje in promocija 

izdelkov v trgovini ne spremenita več slabega 

prvega vtisa. Kot poudarjajo v specializirani 

reviji International Marketing 

Review, ima velik pomen pri ustvarjanju 

imidža še tloris prodajalne ter upodobljeni 

simboli in barve. Barve, ki vplivajo na 

Izdelki, postavljeni v višini rok in oči, se prodajajo 

bolje od tistih, ki so povsem na dnu ali na vrhu. 

človekovo razpoloženje, naj bi bile aktivne, 

torej svetle in tople, ki poživljajo, zbujajo 

veselje in hkrati vizualno povečujejo prostor. 

Temne barve pa nasprotno ustvarjajo 

zamorjeno ozračje in optično zmanjšujejo 

prostor, kupec pa se v njem počuti utesnjeno. 

Končni rezultat nekega prodajnega 

prostora kupec največkrat opiše skozi 

občutek zadovoljstvo – nezadovoljstvo 

oziroma navdušenost – ravnodušnost. 

Vizualni merchandising 

V zadnjih letih trgovci vedno več pozornosti 

namenjajo vizualnemu merchandisingu. 

Gre za pojem, ki zajema urejanje 

prodajaln (notranjosti in tudi izložbe), 

njene okolice ter samo razstavljanje blaga 

in se je razmahnil predvsem z množičnim 

pojavom samopostrežnih trgovin. Koristi, 

ki jih prinaša, so deležni tako trgovci kot 

proizvajalci, največ pa seveda porabniki. 

Zaradi enotno urejenih prodajaln namreč 

nastane logična nakupovalna pot, za katero 

se odločajo prodajalci, da kupca ustrezno 

vodijo tudi do prodajnih polic, ki bi 

jih kupec morda zgrešil, ker ležijo zunaj 

glavne smerne poti. To težavo je najlažje 

odpraviti s smerokazi in oznakami, ki vodijo 

v slabša prodajna območja. Če prodajalec 

pozabi na posebno označevanje poti, 

se to občutno pozna na manjši prodaji 

omenjenih izdelkov in s tem na slabšem 

poslovanju celotne prodajalne. 

Manj izdelkov, več prometa 

Trgovci morajo zato ugotoviti, kako doseči, 

da se bodo kupci dobro počutili. Prva stvar, 

ki vpliva na počutje v prodajalni, je povezana 

s fizično razporeditvijo izdelkov in opreme. 

Nekateri trgovci menijo, da bodo povečali 

prodajo, če bodo na police natlačili več 

izdelkov in postavili več regalov na račun 

ožjih hodnikov. Toda dokazano je, da lahko 

z zmanjšanjem števila izdelkov na policah, z 

večjimi hodniki ter predstavitvenimi stojali 

povečajo promet do 30 odstotkov. 

Kupci poleg toplih barv zelo radi občutijo 

svetlost prostora, saj je prostor preglednejši, 

bolj sproščen, kupec pa izdelek 

vidi v naravnih barvah. Svež vonj in primerna 

temperatura prodajalne sta tako 

ali tako osnovna pogoja za resno prodajo, 

pomembna pa je tudi glasba, ki ne sme biti 

Kupec je kralj 

Če ste bili kot porabnik do zdaj naivni in 

verjeli, da so prodajne police postavljene 

bolj ali manj naključno, ste živeli v veliki 

zmoti. Narejene so podrobne študije, 

v kateri smeri se gibajo kupci, na primer 

v obratni smeri urinega kazalca, stran od 

kotov prodajaln, najprej opazijo sredino 

regala, takoj zatem pa njegovo desno 

stran. Zato so na sredini navadno izdelki z 

močno blagovno znamko, na njihovo desno 

pa še manj uveljavljeni. Bodite pozorni 

na te podrobnosti, ko boste naslednjič 

nakupovali. Analizirajte svoje vedenje in 

prišli boste do ugotovitev, ki jih moderni 

arhitekti trgovin zelo skrbno načrtujejo 

že leta. In vsako leto postavijo nove smernice, 

ki se jih tisti najboljši strogo držijo. 

Vse za večji dobiček prodajne lokacije. 

Arenski princip: kupec ima pregled nad večjim prostorom, hitro najde, kar išče, poleg tega pa vidi več 

izdelkov hkrati in jih lahko kombinira.

Gospodarska zbornica Slovenije - Podjetniško trgovska zbornica 

vabi na celodnevni seminar: 

ELEMENTI USPEŠNEGA 

PRODAJNEGA PROSTORA 

11. november 2010 od 9.00 do 16.00, Poslovna oaza, GZS, Dimičeva 13, Ljubljana 

Seminar strokovnjakom iz trgovinske panoge predstavi 

najpomembnejše elemente uspešnega oblikovanja 

trgovin. Udeleženci se poleg teoretičnih napotkov 

seznanijo tudi s številnimi primeri iz prakse. 

Vsebina: 

• Kako izpeljati strokovni store check 

• koraki do uspešnega store brandinga 

• predstavitev ugotovitev iz »TOP BRANDS« študije in 

študije » 60+«, ki vplivajo na opremo trgovin 

• trendi v trgovinskih sistemih 

• pravila igre v vizualnem merchandisingu 

• najboljši primeri mednarodnih shop design projektov 

Predavata: 

Hubert Gasthaus in Max Woss, iz koncerna 

Umdasch iz Avstrije. 

PREDAVANJE BO POTEKALO V ANGLEŠČINI! 

KOTIZACIJA: 

Kotizacija znaša 180 EUR za člane PTZ 

ter 300 EUR za ostale udeležence. 

DDV ni vključen v ceno. 

V ceno je vključeno kosilo ter osvežitev med odmori. 

Dodatne informacije in prijave 

GZS – Podjetniško trgovska zbornica, 

e-naslov: ptz@gzs.si 

tel. 01/5898-312

NOvO 

INVESTIRAJTE vASE 

Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana 

ZA VITALEN VIDEZ 

DNAge LIFT 

Učinkovito zmanjša gube 

Napne kožo in ima učinek liftinga 

www.NIvEA FOR MEN.si 

KAR MOŠKI HOČEJO

pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?