pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

36
KLJUČNI DOGODKI
Glas Gospodarstva / november 2010
Glas Gospodarstva / november 2010
KLJUČNI DOGODKI
37
INTERVJU: PROF. DR. PETER NOVAK, PIONIR UVAJANJA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Najprimernejša temperatura za delo je odvisna predvsem
od vrste dela. Če je delo mirujoče, od 20 do 22
stopinj, do 26 stopinj Celzija poleti.
Ali se bo v Sloveniji
sploh še gradilo?
Nika Logar, foto: Mateja Jordović Potočnik
Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme VI-
TES v Novem mestu in direktor razvojnega inštituta I-VITES, je
strojni inženir in eden izmed najbolj priznanih strokovnjakov za
toplotno tehniko pri nas, njegovo delo pa cenijo po vsem svetu –
je častni član Mednarodnega inštituta za hlajenje (IIR) in zaslužni
član Ameriškega združenja inženirjev za hlajenje, gretje in klimatizacijo
(ASHRAE). Letos mu je Evropska federacija društev za
gretje, prezračevanje in klimatizacijo podelila zlato medaljo RE-
HVA za življenjsko delo.
V osemdesetih letih je pripravil osnovne standarde za toplotno
zaščito zgradb za Slovenijo in tedanjo Jugoslavijo, še danes pa velja
za pionirja uvajanja uporabe sončne energije in drugih obnovljivih
virov energije v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije.
Glas Gospodarstva: Živite v prijetni pritlični hišici na obrobju
Ljubljane. Koliko pri svojem bivanju in življenju upoštevate načela
pasivne gradnje in uporabe obnovljivih virov energije?
Peter Novak: Hiša, v kateri živim, je bila grajena, skupaj s še 40 podobnimi
stavbami v okviru stanovanjske zadruge MURGLE pred približno
23 leti kot energetsko učinkovita stavba. In še danes je energetsko
učinkovita. Po vsej strehi imam sprejemnike sončne energije.
GG: Ste jih vgradili pozneje?
PN: Ne, imamo jih že od začetka. To je bila ena izmed prvih stavb,
tudi v Evropi, ki je imela poleg sprejemnikov sončne energije tudi
zemeljski hranilnik toplote. Pod hišo imamo 800 metrov cevi, v katere
se shranjuje toplota iz sprejemnikov in se nato porablja za gretje
stavbe. To pomeni, da se voda na strehi poleti segreje, toplota se
skladišči, nato pa neposredno ali s toplotno črpalko greje hišo. Poleg
tega je hišo mogoče segrevati tudi s plinom.
Če primerjamo število vgrajenih sprejemnikov
““
za pripravo tople vode v Sloveniji z Nemčijo
ali Avstrijo, smo daleč, zelo daleč zadaj.
GG: Koliko so vaši stroški nižji od stroškov v običajni hiši?
PN: Nižji so za okoli 70 odstotkov. Koliko je bila zato dražja gradnja,
težko rečem, gradili smo namreč v času inflacije, poleg tega so sprejemniki
sončne energije prototipi, ki so jih izdelali po mojih načrtih
in so šele pozneje prišli v serijsko proizvodnjo.
GG: Kakšna je razlika v zavedanju o pomembnosti obnovljivih virov
energije takrat in zdaj?
PN: Da so zaloge nafte blizu konca, se je že tedaj vedelo. Računali
smo na življenjsko dobo nafte od 40 do 50 let in zato smo se takrat
začeli ukvarjati z obnovljivimi viri energije. Ker pa je bila tedaj (in
je še danes) tržna cena neobnovljivih virov – premoga, nafte, plina
nizka, se to preprosto ni splačalo. Naše celotno naselje, 40 hiš, je
bilo načrtovano kot naselje solarnih hiš, bile so dobro izolirane in
pripravljene na ogrevanje na sonce. Naselje je bilo priključeno na
zemeljski plin in cena plina je bila tako nizka, da bi se naložba povrnila
šele v 10 letih, zato sem se takrat samo jaz odločil za ogrevanje
na sonce. Drugi so rekli, da se jim ne splača, vendar sedaj počasi
nekateri že dajejo na strehe sprejemnike sončne energije.
GG: Kakšen je napredek področja pri razvoju tehnologij za uporabo
obnovljivih virov energije in pasivne gradnje? Se to področje
razvija in implementira skladno s potrebami?
PN: V veliki meri da, čeprav so materialne možnosti manjše kot nekoč.
Tehnologija je dozorela; sprejemnike sončne energije, toplotne
črpalke in podobno opremo proizvajajo velikoserijsko in je zato razmeroma
poceni. Sončne celice za proizvodnjo elektrike so še nekoliko
drage, vendar jih danes ljudje množično vgrajujejo, ker imamo
dobro podporo pri plačevanju električnega toka, ki ga prodamo v
omrežje. Peči na sekance in pelete so danes v celoti avtomatizirane,
vendar pa je začetni vložek v kurjenje z biomaso nekoliko večji.
GG: Kakšno je stanje z obnovljivimi viri energije v Sloveniji v primerjavi
z Evropo in svetom? Koliko se zavedamo pomembnosti?
Kako spredaj ali zadaj smo pri tehnologiji in implementaciji?
PN: Če primerjamo število vgrajenih sprejemnikov za pripravo tople
vode v Sloveniji z Nemčijo ali Avstrijo, smo daleč, zelo daleč
zadaj. Če primerjamo vgradnjo sončnih celic za vgradnjo elektrike,
smo tudi zadaj, a se je letos položaj močno popravil. V zadnjih dveh
letih je tudi okoljski »Ekosklad« precej povečal sredstva za dotacije
in kreditiranje obnovljivih virov, ljudje pa so jih začeli uporabljati.
Na trg so prišli tudi novi sprejemniki s Kitajske, ki so cenejši, zato jih
vgrajujejo vedno več. Vendar pa ne moremo v letu dni dohiteti tiste,
ki so 10 let sistematično spodbujali vgradnjo sprejemnikov sončne
energije. Menim, da bomo Avstrijo po kvadraturi vgrajenih sprejemnikov
sončne energije dohiteli v štirih do petih letih, ker moramo
doseči 25 odstotkov obnovljivih virov energije v rabi končne energije,
v skladu z evropsko zakonodajo, kar pomeni, po mojih izračunih,
vgradnjo okoli 120 tisoč kvadratnih metrov sprejemnikov na leto.
GG: Kako pa je z do narave prijaznim in energetsko varčnim življenjem
v večstanovanjskih gradnjah, stanovanjskih blokih?
PN: To, kar se je v zadnjih 20 letih dogajalo pri gradnji blokov, je poglavje
zase. Predpisi so bili namreč slabi. Delal sem prve predpise v
nekdanji Jugoslaviji, s katerimi smo prvič uvedli obvezno izolacijo, ki
je prej sploh ni bilo, v debelini od pet do osem centimetrov izolacije
na ovoju stavb. To je veljalo tudi v Sloveniji. Po osamosvojitvi smo se
odločili za svoje predpise in jih imamo tudi danes. Narejeni so bili
tako, da skoraj ni mogoč nadzor pri gradnji ali po njej. Zato so se
na trgu pojavljale stavbe, ki niso ustrezale predpisom. Če predpisa v
praksi ni mogoče, ali pa zelo težko, preverjati, so, kot rezultat, številne
stavbe (tudi stanovanjski skladi so gradili tako), ki so bile manj izolirane,
kot je zahteval predpis. Vsi, še posebej pa pri gradnji za trg, so
varčevali pri stroških. V zadnjih dveh do treh letih se je to spremenilo;
Stanovanjski sklad Ljubljana zelo skrbi za toplotno ustreznost stavb,
zato se položaj v tem mestu izboljšuje. Sicer pa so stavbe zgrajene za