pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

44 TRENDI
Glas Gospodarstva / november 2010 Glas Gospodarstva / november 2010
TRENDI 45
gibanje MAKROEKONOMSKIH KAZALCEV
Z malimi koraki
vendarle na boljše
Poslovna pričakovanja podjetij kažejo,
da lahko v naslednjem obdobju
pričakujemo zmerno konjunkturo
in rahlo izboljšanje poslovnih
rezultatov.
Na osnovi ankete »Poslovno okolje 2010–2011«, ki jo je SKEP GZS
izvedel septembra 2010, so pričakovanja podjetij za leto 2010 še
povezana z negativnimi dejavniki (zmanjševanje števila zaposlenih,
manj investicijskih vlaganj, negativno poslovno zaupanje). Za leto
2011 so vodilni v podjetjih nekoliko bolj optimistični in pričakujejo
postopno oživljanje poslovnih aktivnosti. Ob tem pa je še vedno več
tistih, ki napovedujejo nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih (glej
graf na naslednji strani spodaj).
Primerjava nekaj glavnih kazalcev Slovenije z EU, Nemčijo in Avstrijo
Medletna rast v %, primerjava glede na isti mesec predhodnega leta
Slovenija
VI 10 VI I10 VIII 10
HICP 2,1 2,3 2,4
CIP 2,6 2,7 2,9
IP 10,3 9,4 11,5
NNI 27,3 15,4 …
GRAD -17,2 -17,4 -12,2
TRGOV 3,9 3,5 0,8
ILO B.*. 7,3 7,2 7,3
EU-27
VI 10 VII 10 VIII 10
HICP 1,9 2,1 2,0
CIP 3,6 4,5 3,9
IP * 7,9 7,0 7,5
NNI 22,7 12,5 …
GRAD 4,8 -2,0 -1,3
TRGOV 1,3 1,1 0,8
ILO B.*. 9,6 9,6 9,6
Ekonomistka Darja Močnik je samostojna svetovalka
v SKEP-Analitski skupini GZS, ki spremlja
konjunkturo in makroekonomske trende.
Darja Močnik, SKEP – Analitska skupina GZS, darja.mocnik@gzs.si
Velika zaskrbljenost podjetij je tudi glede rasti nabavnih cen, saj
za leto 2010 prevladuje delež tistih, ki pričakujejo zvišanje nabavnih
cen, za leto 2011 pa je po napovedih podjetij pričakovati pri
nabavnih cenah nekaj umirjanja. Na drugi strani pa je pri podjetjih
zaznati več pritiskov na znižanje prodajnih cen.
Še vedno težavne pogoje podjetij v mednarodnih primerjavah pa
kaže Globalno poročilo o konkurenčnosti 2010–2011 (WEF), po katerem
je Slovenija septembra zasedla 45. mesto in tako v letu dni
zdrsnila za 8 mest. Po septembrski Euromoneyjevi lestvici, ki razvršča
države po oceni deželnega tveganja, se je Slovenija med 185
državami povzpela na 24. mesto, kar je marca letos za 4 mesta bolje
– torej z manjšim deželnim tveganjem.
Na osnovi vseh razpoložljivih podatkov je SKEP GZS v jesenskih
napovedih ocenil, da bi letošnja gospodarska rast lahko
dosegla 0,8 odstotka, za leto 2011 pa bi bilo možno računati na
nekaj višjo, 1,9-odstotno rast BDP. Za slovensko gospodarstvo
so sicer še vedno odločilnega pomena dogajanja na trgih EU, v
zadnjem času pa tudi na nekaterih azijskih in bližnjevzhodnih
trgih. Glede na globalne trende v svetu in EU, ki pomembno vplivajo
na dinamiko naše izvozne aktivnosti, bo v letu 2010 rast izvoza
po sedanjih ocenah znova glavni motor gospodarske aktivnosti,
čeprav naj bi se po naših pričakovanjih v drugem četrtletju
2010 sicer nekoliko umiril. Višje nabavne cene surovin, porušene
dobaviteljske verige, višje trošarine in na drugi strani zelo močni
pritiski za nižanje prodajnih cen in domačih stroškov poslabšujejo
stroškovno konkurenčnost podjetij. Pri izvozu blaga in sto-
Nemčija
VI 10 VII 10 VIII 10
HICP 0,8 1,2 1,0
CIP 1,5 3,6 3,2
IP 11,2 11,4 11,5
NNI 32,9 18,1 …
GRAD 3,0 5,0 1,7
TRGOV 2,9 1,2 2,1
ILO B.*. 6,9 6,9 6,8
Avstrija
VI 10 VII 10 VIII 10
HICP 1,8 1,7 1,6
CIP 5,0 5,5 …
IP 9,9 10,5 …
NNI 33,0 … …
GRAD -1,8 -5,3 …
TRGOV 2,0 4,3 0,2
ILO B.*. 4,5 4,3 4,3
Vir: Eurostat,19. oktober 2010 – začasni podatki; …– ni podatka
Razlaga kratic: HICŽP – Harmonizirani Indeks cen življenjskih potrebščin; CIP – cene industrijskih proizvodov na domačem trgu; IP – Industrijska proizvodnja; NNI – Nova naročila v industriji; GRAD – Vrednost opravljenih gradbenih del;
TRGOV – Prihodek v trgovini na drobno (živila, neživila, motorna goriva); ILO B. – Brezposelnost po ILO, merjena v % za navedeni mesec.
ritev je tako realno pričakovati okoli 7,8-odstotno rast za 2010
in 6,3-odstotno za leto 2011. Po sedanjih predvidevanjih bo po
drugi strani uvoz v dinamiki naraščal, vendar naj bi zaradi nižjih
investicijskih aktivnosti in ustalitve industrijske proizvodnje
v drugem polletju 2010 zaostajal za rastjo izvoza. Najskromnejši
so izgledi za investicijsko potrošnjo, ki naj bi šele prihodnje leto
znova lahko dobila nekaj več pospeška. Ocenjujemo, da v obdobju
do konca leta 2011 ni realno pričakovati novih večjih infrastrukturnih
naložb in stanovanjske gradnje. V letu 2011 še ne
pričakujemo posebnega okrevanja na trgu dela. Realna rast plač
naj bi bila, ob sprejeti politiki, v letu 2010 in 2011 zmerna. Za
leto 2010 so ocene, da bo inflacija v povprečju 1,9-odstotna, za
prihodnje leto pa bi bila ob predvideni višji rasti cen na svetovnih
trgih, komunalnih in komunikacijskih storitev, zaradi učinka
trošarin inflacija v Sloveniji znova nekaj višja, 2,3-odstotna. Več
o napovedih za druge države bomo objavili v strokovni reviji Konjunkturna
gibanja – november 2010.
INDUSTRIJA V SLOVENIJI IN EU. Avgusta letos se
je slovenska industrijska proizvodnja znova povečala za 5,3 odstotka
v primerjavi s predhodnim mesecem, kar je predvsem vpliv večjih
naročil iz tujine. V EU pa se je ta avgusta povečala za 0,8 odstotka
in na evrskem območju za odstotek glede na julij 2010. V medletni
primerjavi, glede na lanski avgust, je bila proizvodnja v Sloveniji
avgusta za 11,5 odstotka večja, podjetja v predelovalnih dejavnostih
so proizvedla 12,2 odstotka več. Obseg proizvodnje so v tem
času najbolj povečali proizvajalci drugih raznovrstnih predelovalnih
dejavnosti (35,3 odstotka), strojev in naprav (33,9), kovin (27,6)
in oblačil (26,1 odstotka). Upad proizvodnje na medletni ravni so
zaznali proizvajalci drugih vozil in plovil (-28,2 odstotka), tiskanje
in razmnoževanje (-12,1), pijač (-8,1) ter proizvajalci tekstilij (-4,6).
V povprečju je v EU na medletni ravni industrija avgusta proizvedla
7,5 odstotka več.
TRGOVINA v SLO in EU. Negativni trend prihodka v
trgovini je bil avgusta izmerjen v Sloveniji in EU. V slovenski trgovini
na drobno (zajema živila, neživila in motorna goriva) se
je prihodek od prodaje avgusta letos v primerjavi z julijem letos
zmanjšal za 2,6 odstotka, glede na lanski avgust pa le rahlo
povečal, za 0,8 odstotka. Na medletni ravni je bil v državah EU
prihodek v trgovini na drobno avgusta letos večji za 0,8 odstotka
in v državah evrskega območja za 0,6 odstotka. Slovenski trgovci
z motornimi vozili in popravili vozil so avgusta letos imeli enak
prihodek kot predhodni mesec. Na medletni ravni pa so avgusta
prihodek povečali za 2,2 odstotka.
TURIZEM. V turizmu je bilo avgusta 2010 na medletni ravni
v povprečju za 4 odstotke manj prihodov turistov – tujih za 2 odstotka
več, domačih pa kar za 15 odstotkov manj. Prenočitev pa
je bilo avgusta letos v povprečju za 3 odstotke manj kot avgusta
lani, od tega tujih prenočitev za 2 odstotka več, domačih pa kar
za 11 odstotkov manj. V tem času je bilo le v hotelih zabeleženih
za 5 odstotkov ter v motelih za 13 odstotkov več prenočitev. Druge
vrste nastanitvenih objektov so v tem času zaznale zmanjšanje
števila prenočitev.
GRADBENIŠTVO. V Sloveniji v gradbeništvu avgusta le beležijo
povečanje vrednosti opravljenih del, predvsem zaradi večje
gradbene aktivnosti pri gradbenih inženirskih objektih. Tako se je
avgusta glede na predhodni mesec vrednost gradbenih del v povprečju
zvišala za 4,6 odstotka – gradnja inženirskih objektov se je
okrepila za 10,5 odstotka, vrednost gradnje stavb pa znižala za 5,1
odstotka. Tako so v Sloveniji avgusta glede na lanski avgust zabeleži-
Dosežene povprečne cene za izbrane surovine
Surovine Enota 2009 I-X 2010 Avgust 2010 September 2010
Kava, Arabica cent/kg 317,1 468,5 466,5 491,0
Sladkor, EU domači cent/kg 52,4 43,3 43,2 43,9
Sojino olje $/mt 849 980,8 1.002 1.033
Soja $/mt 437 450,6 456,8 466,0
Koruza $/mt 165,5 181,7 175,6 205,9
Pšenica, ZDA $/mt 186,0 253,4 261,6 276,3
Riž, Tajska $/mt 326,4 377,1 369,0 412,5
Celuloza $/mt 616,2 916,8 918,0 918,0
Bombaž, ZDA cent/kg 144,2 205,2 199,2 230,9
Kavčuk, ZDA cent/kg 214,6 360,7 356,5 375,9
Aluminij $/mt 1.665 2.090 2.188 2.162
Baker $/mt 5.150 7.243 7.284 7.709
Svinec cent/kg 171,9 203,2 207,5 218,4
Nikelj $/mt 14.655 21.191 21.413 22.643
Cink cent/kg 165,5 201,3 204,5 215,1
Surova nafta, brent $/bbl 61,9 76,4 76,7 77,8
Naravni plin, Europe $/mmbtu 8,71 8,3 8,5 8,3
Vir: WB – Svetovna banka, oktober 2010
Gibanje izbranih tečajev – referenčni tečaji ECB
1 EUR je enot tuje valute USD CHF GBP
2004 1,24 1,54 0,68
2005 1,24 1,55 0,68
2006 1,25 1,57 0,68
2007 1,37 1,64 0,68
2008 1,47 1,59 0,80
2009 1,39 1,51 0,89
2010 Januar 1,43 1,48 0,88
September 1,31 1,31 0,84
Vir: Banka Slovenije, Tečajnica BS – referenčni tečaji ECB
Blagovna menjava Slovenije s tujino
2009 I-VIII 2010
v mio EUR rast v % * v mio EUR rast v %*
IZVOZ 16.018 -19,1 11.741 13,3
EU-27 11.184 -18,2 8.416 16,4
Države nečlanice 4.834 -21,2 3.326 6,2
UVOZ 17.115 -25,7 12.390 12,5
EU-27 13.476 -24,9 9.726 13,2
Države nečlanice 3.639 -28,7 2.664 9,8
SALDO MENJAVE -1.098 -649
Saldo tekoče plačilne bilance -340 -110
Vir: Statistični urad RS; *glede na isto obdobje predhodnega leta
poslovna pričakovanja slovenskih podjetij
Saldo % odgovorov "povečanje-zmanjšanje"
Prihodki družbe 37
25
Prodaja
7
na domačem trgu
-12
Prodaja
na tujem trgu
Zaposlenost
Investicije -24
Poslovno zaupanje
Cene-nabavne
Cene-prodajne
-13
-15
--16
Vir: Anketa GZS - Poslovno okolje 2010-2011
-7
3
6
-30 -20 -10 0 10 20 30 40 50
15
36
36
42
54
SKEP GZS
10,
9