pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

48 PRAVNO AKTUALNO
Glas Gospodarstva / november 2010 Glas Gospodarstva / november 2010
PRAVNO AKTUALNO 49
GOSPODARSKE POGODBE
www.apo-vizija.si
Kaj bi vsako podjetje
moralo vedeti
o gospodarskih pogodbah
Polona Fink, samostojna svetovalka, Pravna služba pri GZS, polona.fink@gzs.si
Gospodarske pogodbe so eden izmed ključnih dejavnikov delovanja
gospodarskih družb. Zato je dobro, da je vsak, ki se srečuje s sklepanjem
poslov oziroma gospodarskih pogodb, seznanjen vsaj z osnovami
pravnega vidika sklepanja teh.
Osnovni namen vsake gospodarske
družbe je pridobivanje dobička. S
tem namenom družbe vsak dan sklepajo
najrazličnejše posle. Če posel sklenejo z
drugimi gospodarskimi družbami ali drugimi
pravnimi osebami, ki opravljajo pridobitno
dejavnost, ter samostojnimi podjetniki,
gre za gospodarsko pogodbo. Ena
plat gospodarske pogodbe je finančna, ki je
brez dvoma pomembna. Druga, enako pomembna
je pravna stran. Ta je pomembna
za izvedbo gospodarske pogodbe, še bolj
pa, ko nastane spor.
Kaj je treba preveriti?
Za sklepanje pogodb v imenu gospodarske
družbe je v osnovi pooblaščena oseba, ki
je kot zastopnik vpisana v sodni register.
Zato je treba, ko sklepate pogodbo s partnerjem,
ki ga ne poznate, preveriti, kdo
je kot zastopnik gospodarske družbe vpisan
v sodni register. V vsakem primeru pa
je priporočljivo pri navedbi pogodbenih
strank navesti, kdo v imenu družbe sklepa
pogodbo in na kakšni podlagi.
Kdaj je pogodba sklenjena?
Nekateri posli zahtevajo dolgotrajno usklajevanje
in pogajanja. Pogajanja stranke še
ne zavezujejo in jih lahko stranki načeloma
prekineta kadarkoli. Je pa ena pogodbena
stranka odgovorna drugi pogodbeni stranki
za škodo, če se je pogajala brez namena
skleniti pogodbo. Odgovornost za škodo
se vzpostavi tudi, če je imela stranka sicer
namen skleniti pogodbo, pa je ta namen
opustila brez utemeljenega razloga.
Pri navedbi pogodbenih
““
strank je priporočljivo navesti,
kdo v imenu družbe
sklepa pogodbo in na kakšni
podlagi.
Lahko pa se pred sklenitvijo glavne
pogodbe sklene tudi predpogodba. S to se
stranki zavežeta, da bosta pozneje sklenili
glavno pogodbo. Najpogostejši razlog
za sklenitev predpogodbe je, da pogodbenikoma
še niso znane vse okoliščine,
povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz
glavne pogodbe. Predpogodba zavezuje,
če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.
Sklenitev glavne pogodbe se lahko
zahteva v šestih mesecih od izteka roka,
določenega za njeno sklenitev, če ta rok
ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi
posla in okoliščinah pogodba morala biti
sklenjena. Predpogodba pa ne zavezuje, če
so se okoliščine od njene sklenitve toliko
spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če
bi bile okoliščine takrat takšne.
Spet drugi posli pa se sklepajo hitro
in rutinsko. Ena stranka na primer drugi
pošlje naročilnico in ta jo potrdi. Pravno
naročilnica pomeni ponudbo, potrditev pa
sprejetje ponudbe. Ponudba je neki določeni
osebi dan predlog za sklenitev pogodbe,
ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe,
tako se z njenim sprejetjem pogodba lahko
sklene. Pomembno je poudariti, da ponudba
ponudnika načeloma zavezuje, razen če
iz ponudbe ali iz okoliščin posla izhaja, da
je nezavezujoča. Ko ponudnik prejme naslovnikovo
izjavo o sprejetju, je pogodba
sklenjena. Ponudba in sprejetje ponudbe
sta lahko dana pisno, ni pa to na splošno
nujno potrebno. Ponudba in sprejetje ponudbe
praviloma učinkujeta tudi, če sta
dani ustno.
Katere določbe naj vsebuje?
Na splošno gospodarske pogodbe vsebujejo
(1) določbe o predmetu pogodbe, (2)
čim natančneje opredeljene obveznosti
oziroma način izpolnitve obveznosti tako
ene kot druge pogodbene stranke, (3) roke
za izpolnitev obveznosti, (4) sankcije za
primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve
obveznosti oziroma za zamudo (na
primer odpoved pogodbe, znižanje cene,
pogodbena kazen), (5) določbo o varovanju
poslovne skrivnosti. Pri mednarodni
pogodbi sta še posebej pomembni določbi
o tem, (6) katero pravo se uporabi za
presojo pogodb, in (7) o pristojnosti arbitraže
ali sodišča. Na koncu pa se običajno
zapišejo še (8) tako imenovane končne
določbe o številu izvodov, o času začetka
veljavnosti pogodbe in podobno. Pogoste
so tudi (9) določbe o zavarovanju pogodbenih
obveznosti. Naštete so le osnovne
in splošne klavzule, vsebina konkretne
pogodbe pa bo odvisna od vrste pogodbe
ter od zapletenosti in pomembnosti posla.
Omenimo naj še, da je pri sklicevanju na
uporabo nekaterih klavzul ali pravil, kot
so INCOTERMS ali URDG (Uniform Rules
on Demand Guarantess), ki obstajajo
v več različnih izdajah, pomembno, da se
navede tudi ustrezno oznako izdaje.
Kateri lahko zmanjša tveganje?
Pri gospodarskih pogodbah se obveznosti
pogodbenih strank pogosto ne izpolnjujejo
sočasno, pogosto gre za poslovanje
z osebami, ki jih ne poznamo dobro, za
mednarodno poslovanje, za tehnično zahtevne
posle ter druga tveganja. Zato je pri
gospodarskih pogodbah pomembno poznati
tudi instrumente za zmanjševanje
teh tveganj. Nekatere rizike lahko rešimo
že z načinom plačila: denimo z dokumentarnim
akreditivom ali z dokumentarnim
inkasom. Za zavarovanje lahko uporabimo
klasične oblike zavarovanja, kot sta poroštvo
in zastavna pravica, ali pa modernejše
oblike zavarovanja, kot je bančna garancija.
Kot pogosto sredstvo zavarovanja se
uporablja tudi menica, ki dobiva z najnovejšimi
spremembami zakona o izvršbi in
zavarovanju še pomembnejšo vlogo.
Predpogodba pomeni dogovor o bodoči pogodbi, ki
jo bodo stranke šele sklenile in ta bodoča – glavna
pogodba bo učinkovala šele od sklenitve te
pogodbe. Predpogodba se praviloma tudi sklepa v
primerih, kadar stranki še nimata zadosti podatkov,
potrebnih za sklenitev glavne pogodbe. Pravno zato
ne more biti sporno, da lahko stranki določene elemente
medsebojnega razmerja dokončno dogovorita
šele z glavno pogodbo. Ker je bilo ugotovljeno,
da sta se pravdni stranki dogovorili o vsebini glavne
pogodbe, da je bila ta dne 6. novembra 1992 tudi v
skladu s takim sporazumom zapisana in jo je toženka
podpisala ter da tožnik ni hotel podpisati take
pogodbe, je pravno utemeljen sklep, da sklenitve
glavne pogodbe ni bilo iz razlogov na strani tožnika.
To pa pomeni, da tožnik ni izpolnil svojih obveznosti
iz predpogodbe.
Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips
602/98 z dne 15. septembra 1999
Smisel načela (predpogodbene
zvestobe je, da
pogodbenik ne sme storiti
ničesar, zaradi česar bi se
izjalovila sklenitev glavne
pogodbe. Načelo (pred)
pogodbene zvestobe
pomeni zgolj konkretizacijo
splošnega načela vestnosti
in poštenja.
Sodba Vrhovnega sodišča
RS, opr. št. III Ips 9/2005
z dne 17. maja 2005
Ker je toženko poslana
ponudba vezala, tožnica pa
je ponudbo sprejela, se šteje,
da je bila pogodba sklenjena.
Zahtevi za obliko (pisnost) pogodb
pri prometu z nepremičninami
je zadoščeno s tem,
da sta pisni tako ponudba kot
njen sprejem.
Sodba Vrhovnega sodišča
RS, opr. št. II Ips 205/2007 z
dne 11. junija 2009
Gospodarske pogodbe
Dokler trajajo pogajanja, lahko prodajalec
zviša ceno za stvar, ki je naprodaj, tudi
če je prej v pogajanjih že bilo doseženo
soglasje o ceni. Takšno ravnanje prodajalca
ni v nasprotju z načelom vestnosti in
poštenja in zato odškodninski zahtevek ni
utemeljen.
Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št.
III Ips 66/2001 z dne 23. januarja 2002
v sodni praksi
Izrecna izključitev ugovorov je pogoj za nastanek garancije »brez
ugovora« (1087. člen ZOR), te pa v garancijski izjavi ni bilo. Zato
navedena bančna garancija (garancijska izjava) ni bila garancija
»brez ugovora«, temveč bančna garancija po splošnih določilih
zakona o obligacijskih razmerjih o bančni garanciji (1083. člen,
1084. člen in 1086. člen ZOR). Če je izdana bančna garancija, ki ni
garancija »brez ugovora«, potem lahko banka uveljavlja ugovore
iz razmerja med upravičencem in naročnikom. Prav zato mora
upravičenec po svoji strani storiti tisto, kar je nujno, da lahko banka
sploh uveljavlja morebitne ugovore. Zaradi tega ne zadošča,
da upravičenec zgolj zatrjuje, da je dolg nastal. Predložiti mora
tudi tista dokazila, iz katerih izhaja, da je dobavil blago ali opravil
storitev. Ta predpostavka za uveljavitev zahtevka tožeče stranke
iz garancije izhaja iz zakonskih določb o bančni garanciji kot vrsti
pravnega posla (1083. člen ZOR in naslednji).
Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 39/2002 z dne
21. novembra 2002