pripetem *.pdf dokumentu - Gospodarska zbornica Slovenije

32 svetovalec Glas Gospodarstva / november 2010
Glas Gospodarstva / november 2010
svetovalec 33
Labirint paragrafov
SPREJETI PREDPISI
dostopni tudi na www.uradni-list.si
(od 10. septembra 2010 do 10. oktobra 2010)
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o bančništvu (ZBan-1E)
Državni zbor je 28. septembra 2010 sprejel novelo zakona o bančništvu.
S tem se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2009/111/ES. Namen
revizije pravil EU glede kapitalskih zahtev za banke je okrepiti stabilnost
finančnega sistema, zmanjšati izpostavljenost bank tveganjem in
izboljšati nadzor nad bankami, ki delujejo v več kot eni državi EU. Na
podlagi novih pravil bo med drugim izboljšana kakovost kapitala bank,
zaostrene bodo omejitve bank glede njihove največje dopustne izpostavljenosti
do drugih institucij, nacionalni nadzorni organi pa bodo imeli
boljši pregled nad dejavnostmi čezmejnih bančnih skupin.
Zakon v slovenski pravni red v celoti prenaša tudi Direktivo 94/19/
ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih
vlog in Direktivo 2009/14/ES evropskega parlamenta in Sveta
z dne 11. marca 2009 o spremembah Direktive 94/19/ES o sistemih
zajamčenih vlog glede stopnje kritja in rokov za izplačilo. Glavni spremembi
v nacionalni zakonodaji se nanašata na dvig višine zajamčene
vloge z ravni 50 tisoč evrov na raven 100 tisoč evrov in skrajšanje rokov
pri izplačilih z zdaj veljavnih treh mesecev na najpozneje dvajseti delovni
dan od dne, ko so vloge ugotovljene kot neizplačljive. Rok je možno
podaljšati za nadaljnjih deset delovnih dni. Vključene so tudi določene
prilagoditve ureditve jamstva za vloge skladno z Direktivo 94/19/ES
evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih
vlog (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 94/19/ES) ter skladno s
prepovedjo monetarnega financiranja, kot ga določa 123. člen pogodbe
o delovanju EU.
S predlogom novele se skrajšuje tudi rok za odločitev Banke Slovenije,
da je določena vloga postala neizplačljiva, in sicer mora ta odločiti
nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko se
prepriča, da banka zaradi svojega finančnega položaja na zahtevo vlagatelja
ni mogla in ne bo mogla izplačati dospele vloge.
Zakon uvaja v sistem izmenjave informacij o boniteti strank, ki so
fizične osebe, kreditno bonitetno oceno, ki je agregatni podatek o boniteti
posamezne fizične osebe, zaradi česar bodo lahko banke hitreje in
pregledneje ocenjevale posojilno sposobnost teh oseb. Obenem je treba
opozoriti, da bo kreditna bonitetna ocena stranke le eden od podatkov,
ki se in se bodo še naprej vodili v sistemu. Zakon zagotavlja tudi pravno
podlago za poročanje o zunanjih izvršbah (sodnih in davčnih) strank
v sistem. Te podatke so namreč banke poročale v sistem že od začetka
delovanja edinega delujočega sistema (SISBON-a), vendar so jih morale
umakniti, ker je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da banke za
poročanje teh podatkov nimajo zakonske podlage.
Vir: Uradni list RS, št. 79/2010, z dne 8. oktobra 2010
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o zavarovalništvu (ZZavar)
Državni zbor je 28. septembra 2010 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o zavarovalništvu, ki odpravlja dvome evropske komisije
o skladnosti zakona o zavarovalništvu z določbami pogodbe o ustanovitvi
Evropske skupnosti, celovito ureja vprašanje skupščine družbe za
vzajemno zavarovanje in usklajuje nacionalno zakonodajo z mednarodnimi
obvezami v splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (General
Agreement on Trade in Services, v nadaljevanju: GATS) ter zavezami,
danimi v okviru pristopnih pogajanj za članstvo v Organizaciji za gospodarsko
sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation
and Development, v nadaljevanju: OECD).
Poglavitne nove rešitve predloga zakona so ureditev neposrednega trženja
MAT-zavarovanj na območju Republike Slovenije. Spreminja se obveznost
najmanj enega člana uprave zavarovalne delniške družbe v povezavi s
središčem uresničevanja življenjskih interesov v Republiki Sloveniji.
Natančno se opredeljuje, da mora družba za vzajemno zavarovanje z več
kot 1.500 člani organizirati skupščino kot skupščino zastopnikov članov.
Skupščina zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje je sestavljena iz
45 ali 60 zastopnikov članov. Člani bodo vsakih šest let izvolili zastopnike
in njihove namestnike. Po izteku prvih dveh let bo prenehal mandat prvi
tretjini zastopnikov, zato se bo z volitvami, ki jih bosta izvedli preostali dve
tretjini zastopnikov, izvolila prva tretjina novih zastopnikov.
Skupščina zastopnikov članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja
dopolnilno zdravstveno zavarovanje in (ali) življenjsko zavarovanje, mora
odsevati starostno sestavo njenih članov. Z zakonom se uvaja mešani sistem
volitev v primeru skupščine zastopnikov članov (skupščina zastopnikov)
družbe za vzajemno zavarovanje.
Prav tako se z novelo zakona opredeljuje pasivna (vsaka poslovno sposobna
fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje najmanj tri
leta) in aktivna (vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe
za vzajemno zavarovanje) volilna pravica za skupščino zastopnikov. Opredeljuje
se sklic skupščine zastopnikov in odločanja na skupščini družbe za
vzajemno zavarovanje ter obdelavo in izmenjavo osebnih podatkov glede
spornih okoliščin škodnega dogodka.
Vir: Uradni list RS, št. 79/2010, z dne 8. oktobra 2010
PREDPISI V PRIPRAVI
dostopni na www.dz-rs.si
(od 10. septembra 2010 do 10. oktobra 2010, Poročevalec DZ RS)
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter
o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-C)
Vlada je 17. septembra 2010 v obravnavo Državnemu zboru poslala predlog
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnem času in
obveznih počitkih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih.
Namen predlagane spremembe je uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča.
Iz tega razloga so v novem členu 2b predloga zakona opredeljena posebna
pravila, ki veljajo za prevoze potnikov v linijskih prevozih, krajših od 50
kilometrov.
Tako se za odmore in tedenske počitke uporablja zakon, ki ureja delovna
razmerja. V zvezi z odmori pa je dodana še možnost, da se za voznike, ki
opravljajo prevoze na linijah, krajših od 50 kilometrov, odmor med vožnjo
lahko nadomestiti z več vsaj desetminutnimi odmori. Ta del določbe zdaj
urejamo s tem predlogom zakona, kar je bilo prej urejeno le s kolektivno
pogodbo.
S predlogom zakona je urejeno tudi vrednotenje delovnega časa in časa
razpoložljivosti v linijskih prevozih, krajših od 50 kilometrov. Z omenjeno
ureditvijo je zagotovljeno, da se v primeru nehanja veljavnosti kolektivne
pogodbe delavcem ne prekine pravica do izplačil od prej navedenega
vrednotenja. Takšna prekinitev pravic delavcev bi se zgodila, če se socialni
partnerji ob prenehanju kolektivne pogodbe ne bi dogovorili o novi kolektivni
pogodbi. S tem predlogom zakona določamo rešitev, da bodo za
vrednotenje delovnega časa in časa razpoložljivosti veljale določbe veljavne
kolektivne pogodbe.
Ker je odločba Ustavnega sodišča ugotovila, da na neskladje člena 2a zakona
z Ustavo vpliva tudi trenutna ureditev delovnega časa za te delavce, je
z dodano 11. točko na novo opredeljena definicija delovnega časa voznikov
v linijskih prevozih, krajših od 50 kilometrov. Tako je omenjeni delovni
čas opredeljen kot čas od začetka do zaključka dela, ko je vozno osebje na
delovnem mestu in opravlja svoje naloge ter dejavnosti. Glede časa razpoložljivosti
pa ostaja trenutna ureditev po zakonu, in sicer da čas razpoložljivosti
ni vključen v delovni čas.
Vir:Poročevalec DZ RS, z dne 22. septembra 2010
Predlog zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske
krize (ZIU)
Državni zbor je 30. septembra 2010 prejel v obravnavo po nujnem postopku
predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize. Cilj
zakona je v čim krajšem času in čim bolj zmanjšati tveganje za stabilnost
javnih financ v obdobju finančne krize, predlagani ukrepi pa bodo v letu
2011 omilili povečanje javnofinančnega primanjkljaja za približno 450 milijonov
evrov.
Največja težava, s katero se mora soočiti fiskalna politika v naslednjem
obdobju, je, kako zmanjšati obseg javnega financiranja. Glede na trenutno
stanje javnih financ bo fiskalna prilagoditev, kljub težavni izvedbi, dolgoročno
večinoma temeljila na prestrukturiranju in postopnem zniževanju
proračunskih in celotnih javnofinančnih odhodkov. Prihodkovna stran
se bo namreč povečevala postopno, v prihodnjih dveh letih pa bo še precej
omejena. V državnem proračunu pomenijo plače in socialni transferi
dobro polovico vseh odhodkov. Izpad prispevkov zaradi zvišanja stopnje
brezposelnosti, nižjih plač in nelikvidnosti ter veljavni način usklajevanja
pokojnin sta zahtevala dodatne transferje iz državnega proračuna.
Z namenom stabilizacije javnih financ se začasno omejuje rast določenih
izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
tako, da se zmanjšuje višina uskladitev, določena v zakonu, ki ureja usklajevanje
transferjev posameznikom in gospodinjstvom, in v zakonu, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta zakon podaljšuje tudi rok za začetek
uporabe določb zakona, ki ureja problematiko vrtcev.
Prav tako se začasno omejujejo tudi prejemki in plače javnih uslužbencev
oziroma javnih uslužbenk (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci) in
funkcionarjev oziroma funkcionark (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji).
Predlagani zakon naj bi zmanjšal tudi odstotek sofinanciranja investicij občin,
določen v zakonu, ki ureja financiranje občin.
Vir: Poročevalec DZ RS, z dne 1. oktobra 2010
Predlog zakona o razvojni podpori koroški regiji v obdobju
2012–2016 (ZRPKR12-16)
Državni zbor je dne 17. septembra 2010 prejel v obravnavo predlog zakona
o razvojni podpori koroški regiji v obdobju 2012–2016. Cilj zakona je
s programskim pristopom in zagotovitvijo finančnih sredstev za razvojno
podporo koroški regiji iz novih in že obstoječih programov ustvariti pogoje
za začetek prestrukturiranja in razvojnega dohitevanja drugih slovenskih
regij ter ublažiti posledice finančne in gospodarske krize. Zakon utrjuje
načela socialne države s spodbujanjem skladnega regionalnega razvoja in
prestrukturiranja gospodarstva v regiji, ki je soočena z velikimi strukturnimi
težavami.
Za razvojno podporo koroški regiji določa predlog zakona ukrepe, kot
so izvedba programa spodbujanja konkurenčnosti koroške regije v obdobju
2012–2016 v skupni vrednosti 28,2 milijona evrov, spodbude za zaposlovanje,
davčno olajšavo za investiranje ter prednostno obravnavo programov
in projektov iz koroške regije pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih
programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja
na področjih:
(a) medpodjetniškega izobraževalnega centra v okvirni vrednosti 2 milijonov
evrov,
(b) regijskega gospodarskega središča v koroški regiji v okvirni vrednosti
25 milijonov evrov,
(c) prestrukturiranja in dviga konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter
živilskopredelovalne industrije in diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti v
okvirni vrednosti 34 milijonov evrov,
(d) infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda v
okvirni vrednosti 75 milijonov evrov.
Ključni cilj zakona je odpiranje novih in ohranjanje obstoječih delovnih
mest ter spodbujanje dejavnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost in
razvijajo primerjalne prednosti regije. S kombinacijo različnih instrumentov
se želi ublažiti posledice finančne in gospodarske krize, ki je Koroško
prizadela najbolj med primerljivimi regijami Slovenije. Zakon določa tudi
olajšave za delodajalce, v primeru da zaposlujejo prikrajšane delavce.
Skozi dejavnost MIC se bodo izvajale izobraževalne, raziskovalne in dejavnosti
podpore tehnološkega razvoja produktov in njihove kontrole ter
zagotavljanja kakovosti. Predvideva se pospešitev izvedbe celovite oskrbe
prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Koroške, hkrati pa
omogočiti, da v vseh občinah pristopijo h čiščenju odpadnih voda. Za način
izvajanja zakona bo pristojna projektna pisarna vlade v koroški regiji.
Vir: Poročevalec DZ RS z dne 20. septembra 2010
Ne prezrite na www.uradni-list.si
Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega
in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni
politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega
zavarovanja in Slovenske odškodninske
družbe (Ur. l. RS, št. 79/2010 z dne 8. oktobra 2010) – velja od 23.
oktobra 2010;
Zakon o spremembah zakona o poštnih storitvah
(Ur. l. RS, št. 77/2010 z dne 4. oktobra 2010) – velja od 19. oktobra 2010;
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
rudarstvu (Ur. l. RS, št. 76/2010 z dne 1. oktobra 2010) – velja od 2.
oktobra 2010;
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o
izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske
kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem
obdobju 2007–2013 (Ur. l. RS, št. 79/2010 z dne 8.
oktobra 2010) – velja od 9. oktobra 2010;
Uredba o dopolnitvah uredbe o energetski infrastrukturi
(Ur. l. RS, št. 75/2010 z dne 24. septembra 2010) – velja od
25. septembra 2010;
Koeficienti rasti cen v RS, avgust 2010 (Ur. l. RS, št.
75/2010 z dne 24. septembra 2010);
Odpoved Kolektivne pogodbe za dejavnosti pridobivanja
in predelave nekovinskih rudnin Slovenije (Ur. l.
RS, št. 77/2010 z dne 4. oktobra 2010);
Poročilo o gibanju plač za julij 2010 (Ur. l. RS, št. 76/2010
z dne 1. oktobra 2010);
Uredba o spremembah uredbe o določitvi zneska
trošarine za energente (Ur. l. RS, št. 74/2010 z dne 20. septembra
2010) – velja od 21. septembra 2010;
Pravilnik o poročanju revizijskih družb (Ur. l. RS,
št. 72/2010 z dne 10. septembra 2010) – velja od 11.
septembra 2010;
Pripravil: Igor KNEZ, pravni svetovalec, Pravna služba GZS