Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Pogled na načrtovano HE Brežice, v ospredju je železni most iz leta 1906.<br />
nas pa je obrežje reke praktično nedostopno,« je povedal Jeršič.<br />
Zgraditev HE Brežice in HE Mokrice lahko v naslednjih štirih do<br />
petih letih pozitivno vpliva na gospodarski razvoj gradbeništva,<br />
strojegradnje, inženirskih storitev in drugega gospodarstva,<br />
saj lahko več kakor 90 odstotkov investicije izvede slovensko<br />
gospodarstvo. V projekt se vključuje tudi lokalno gospodarstvo.<br />
Po besedah Jeršiča bodo v tujini nabavili le generatorje in<br />
elektro opremo: »Vrednost celotnega projekta je okrog sedemsto<br />
milijonov evrov. Danes smo nekje na pol poti, pričakujemo pa,<br />
da bo država izpolnjevala svoje obveznosti in s tem omogočila,<br />
da bo projekt končan v načrtovanih rokih oziroma s čim manjšo<br />
zamudo, sočasno pa tudi pomagala slovenskemu gospodarstvu pri<br />
premagovanju in izhodu iz krize.«<br />
VOLUMEN BREŽIŠKE AKUMULACIJE<br />
MANJŠI, KAKOR JE BIL NAČRTOVAN<br />
Pomembna pridobitev projekta bo tudi za kmetijstvo. S konce<strong>si</strong>jsko<br />
pogodbo je opredeljena pravica, da se za potrebe namakanja<br />
za kmetijstvo lahko odvzema vodo iz Save. S projektom se bo tudi<br />
izboljšalo stanje, nivo podtalnice, ki vpliva na zaloge vode in na<br />
samo kmetijstvo. Ugotovili so namreč, da je gladina podtalnice v<br />
zadnjih desetletjih upadla za več metrov. S predvidenimi ukrepi se<br />
bo voda spet dvignila na nivoje, kot so bili vča<strong>si</strong>h.<br />
V fazi sprejema okoljskega poročila je bilo treba uskladiti<br />
velikost bazena. V prvi fazi je bil namreč načrtovan bazen v<br />
velikosti 450 hektarjev, od tega pa 100 že zdaj pripada vodotoku<br />
reke Save. Vendar bi bilo v tej rešitvi poplavljenih tudi nekaj prvovrstnih<br />
kmetijskih površin. V okoljskem poročilu je bil tak poseg v<br />
prostor zato ocenjen kot nesprejemljiv. Zato je bila izdelana študija<br />
optimizacije obratovanja verige hidroelektran, kjer se je z računalniškimi<br />
in matematičnimi modeli pokazalo, da je lahko volumen<br />
brežiške akumulacije manjši. Tako so prišli do rešitve - površine<br />
320 hektarjev. To pomeni bistveno zmanjšanje vodne površine, kar<br />
je sedaj ugodnejše tudi za kmetijstvo. Določeno prvovrstno zemljo<br />
bodo pred poplavitvijo odstranili in prestavili na lokacije, kjer je<br />
sedaj zemlja slabše kakovosti.<br />
Velik izziv je bilo usklajevanje rešitev za opuščene gramoznice,<br />
21 naš stik<br />
ki bodo potopljene z akumulacijo. Potopitev teh gramoznic je<br />
potrebna zaradi zagotovitve ustrezne hidravlike v bazenu. V teh<br />
opuščenih gramoznicah so nekdaj črpali prod, po prenehanju<br />
črpanja pa sanacija ni bila izvedena in v bajerju so se razvili<br />
specifični habitati, ki pa jih je treba nadomestiti.<br />
Krško Brežiško polje je pomembna retenzijska površina: »Danes<br />
se pri visokih vodah voda na tem območju razlije, kar se je ob<br />
nedavnih poplavah nazorno videlo,« je povedal Jeršič. »Vodnega<br />
režima v mejnem profilu v skladu z meddržavno pogodbo ni<br />
dopustno spreminjati, zato je bil naročen hibridni hidravlični<br />
model, kjer se je proučilo in analiziralo obstoječe in prihodnje<br />
stanje. S tehničnimi rešitvami se bo retenzijska površina ohranila<br />
tudi v prihodnje, saj sta v okviru bazena načrtovana tako preliv na<br />
levi, kot tudi na desni strani brega Save. Na ta način se bo tudi pri<br />
visokih vodah voda prelivala v retenzije. Danes so nekateri objekti<br />
v retenziji poplavljeni, z ukrepi zaščite pred poplavami, na<strong>si</strong>pi, pa<br />
ne bodo več,« je poudaril Jeršič.<br />
UPANJE NA SPREJEM NA VLADI ŠE<br />
PRED LETOŠNJIMI POČITNICAMI<br />
Kot rečeno, mora država zaradi čezmejnih vplivov poskrbeti<br />
tudi za usklajevanje s sosednjo državo. Končan postopek v sosednji<br />
državi je pogoj za nadaljevanje izdelave in dokončanje državnega<br />
prostorskega načrta. Kot je povedal Jeršič, so predstavniki<br />
hrvaškega in slovenskega ministrstva, pristojnega za okolje, že<br />
imeli skupni sestanek. Javni razgrnitvi bo sledila faza dokončanja<br />
državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila, kar bo<br />
potekalo še nekaj mesecev. »Težko je reči, ali bo sprejem na vladi še<br />
pred letošnjimi poletnimi počitnicami. Sredi leta bi lahko prišli do<br />
uredbe za prostorski načrt HE Brežice, kar pomeni zeleno luč za<br />
nadaljevanje aktivnosti v smeri pridobitve gradbenega dovoljenja,<br />
do takrat pa je treba izdelati še pripadajočo projektno <strong>dokument</strong>acijo.<br />
To po vsej verjetnosti pomeni začetek del šele konec leta 2012,<br />
mogoče celo v začetku 2013, kar je seveda spet odmik od sklepov<br />
vlade. V tem trenutku je težko napovedati, kako se bodo zadeve<br />
odvijale. Dejstvo je, da zamuda pri DPN HE Brežice že odločilno<br />
vpliva na postavljene roke gradnje,« je sklenil Silvester Jeršič.
Change language