Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Hiter razvoj tehnologij soproizvodnje toplote in električne<br />
energije se kaže tudi pri razvoju nizkotemperaturnih <strong>si</strong>stemov<br />
ORC, ki lahko pomembno prispevajo k večjemu izkoriščanju<br />
nizkotemperaturne toplote, na primer pri izrabi bioplina.<br />
Izkušnje Agencije za energijo in Centra za podpore, ki deluje v<br />
okviru Borzena, so po prvem letu delovanja sheme pozitivne.<br />
Oba akterja <strong>si</strong> prizadevata za dobro informiranost in pomoč<br />
upravljavcem naprav glede pogojev delovanja sheme, kar<br />
pomembno prispeva k vzpostavitvi konstruktivnega ozračja z<br />
upravljavci naprav.<br />
S SOPROIZVODNJO DO<br />
30-ODSTOTNIH PRIHRANKOV<br />
Kot je pojasnil Stane Merše iz Centra za energetsko<br />
učinkovitost (IJS), ima soproizvodnja toplote in električne<br />
energije (gledano v povezavi s podatki, ki so predstavljeni v<br />
okviru tega prispevka) nekaj manj kot sedemodstotni delež v<br />
skupni proizvodnji električne energije. Parna tehnologija je še<br />
vedno prevladujoča, in <strong>si</strong>cer z več kakor 75-odstotnim deležem<br />
v proizvodnji. Po številu enot pa so na prvem mestu enote s<br />
plinskimi motorji, kjer se v zadnjih letih hitro povečuje število<br />
manjših, tudi mikro enot soproizvodnje.<br />
Zaradi visokega skupnega izkoristka dosega soproizvodnja<br />
do 30-odstotne prihranke na ravni primarne energije v primerjavi<br />
z ločeno proizvodnjo toplote in električne energije. To v<br />
primeru uporabe zemeljskega plina, ob upoštevanju povprečne<br />
vrednosti prihranka okrog 20 odstotkov, pomeni zmanjšanje<br />
emi<strong>si</strong>j ogljikovega diok<strong>si</strong>da v Sloveniji za okrog 300.000 ton na<br />
leto, v EU pa za več kot 80 milijonov ton na leto. Soproizvodnja<br />
je ključna tehnologija za konkurenčno oskrbo <strong>si</strong>stemov<br />
daljinskega ogrevanja s toploto, s čimer posredno pomembno<br />
prispeva tudi k zmanjševanju lokalnega onesnaževanja zraka z<br />
individualnimi kurišči.<br />
Na podlagi poročil držav članic EU je skupni dodatni<br />
ekonomski potencial soproizvodnje v EU do leta 2020 več kot<br />
120 GWe oziroma 455 TWh električne energije ter <strong>1.</strong>000 TWh<br />
dodatne proizvedene toplote. To pomeni, da je podvojitev<br />
sedanje proizvodnje povsem izvedljiva, kar se kaže tudi v Sloveniji,<br />
kjer je po zadnjih ocenah ekonomskega potenciala novih<br />
enot soproizvodnje med 150 in 250 MWe oziroma med 800 in<br />
<strong>1.</strong>400 GWh dodatne proizvodnje električne energije. Zato ne<br />
presenečajo pobude, da bi EU tudi za soproizvodnjo na ravni<br />
držav določila obvezujoče cilje, ki bi spodbudili hitrejši razvoj za<br />
doseganje tega potenciala.<br />
Ob tem še omenimo, da je bil po koncu delavnice organiziran<br />
tudi vodeni ogled enote trigeneracije v Tehnološkem parku<br />
Ljubljana, kjer so <strong>si</strong> udeleženci lahko v živo ogledali delovanje<br />
soproizvodnje z enoto za absorpcijsko hlajenje. Vse predstavitve<br />
z delavnice, kakor tudi druge uporabne izdelke projekta<br />
CODE, <strong>si</strong> lahko podrobneje ogledate na spletni strani projekta<br />
(www.code-project.eu).<br />
39 naš stik<br />
NAD PODNEBNE SPREMEMBE<br />
Z GEOINŽENIRINGOM<br />
Prof. Paul Crutzen, dobitnik Nobelove nagrade za<br />
kemijo leta 1995, se je decembra lani mudil v Evropskem<br />
parlamentu, kjer je govoril na konferenci o prihodnosti<br />
brez nafte. Konferenco je pripravilo posebno telo Evropskega<br />
parlamenta (STOA), ki se ukvarja s proučevanjem<br />
najnovejših znanstvenih in tehnoloških dognanj. Prof.<br />
Crutzsen je pozornost svetovne javnosti vzbudil že<br />
pred petimi leti, ko je v znanstvenem članku kot enega<br />
izmed ukrepov v boju proti podnebnim spremembam<br />
predlagal tako imenovani geoinženiring oziroma načrtno<br />
spreminjanje ozračja Zemlje. Kot je pojasnil, je ideja zelo<br />
preprosta. Po atmosferi se razpršijo delci, ki radiacijo<br />
sonca odbijajo nazaj v vesolje, to pa pripelje do ohlajanja<br />
ozračja. Te delce je mogoče ustvariti z ok<strong>si</strong>dacijo žveplovega<br />
diok<strong>si</strong>da, primerni pa so tudi delci morske soli. Veliko<br />
projektov je že v teku, tako da po besedah prof. Crutzena<br />
ne gre za nikakršno skrivnost. Glede tveganj v zvezi z<br />
geoinženiringom pa meni, da rešitev ni idealna. Idealno<br />
bi bilo zmanjšati izpuste ogljikovega diok<strong>si</strong>da. Čeprav o<br />
tem potekajo pogovori že vrsto let, sam ne vidi velikega<br />
napredka. Meni, da moramo začeti razmišljati o tem,<br />
kako bi povečali hladilni učinek omenjenih delcev.<br />
|europarl.europa.eu|<br />
REŠITEV ZA GRADNJO<br />
BOLGARSKE NUKLEARKE<br />
Predstavniki bolgarskega Nacionalnega električnega<br />
podjetja (Nat<strong>si</strong>onalna Elektricheska Kompania - NEK)<br />
in ruskega Rosatoma so proti koncu leta 2010 v Sofiji<br />
podpisali sporazum o sodelovanju pri gradnji nove<br />
jedrske elektrarne Belene. Na podlagi tega sporazuma<br />
imajo Bolgari 51-odstotni delež, Ru<strong>si</strong> pa 49-odstotnega.<br />
Po daljšem času so vendarle našli rešitev za ta projekt,<br />
pri katerem so se v minulih letih pojavljali zastoji,<br />
povezani s težavami finaciranja in z iskanjem glavnega<br />
vlagatelja (dogovor z RWE ni uspel). Po ustanovitvi<br />
skupnega podjetja bo gradnja <strong>1.</strong>060 megavatne<br />
nuklearke predvidoma stekla v začetku letošnje jeseni.<br />
Prvi reaktor naj bi v pogon spravili do leta 2016, drugega<br />
do leta 2017. Pri tem sta se obe strani zavezali, da bosta<br />
poravnali obveznosti in finančni delež v razmerju z<br />
njunim deležem v podjetju ter k temu projektu pritegnili<br />
druge investitorje. Omenjeni sporazum dovoljuje<br />
vključitev v projekt tudi vlagateljem, katerih prispevek<br />
ne bo neposredno denarne narave (gre za nedenarni<br />
vložek). Za takšno sodelovanje z omenjenima podjetjema<br />
se je že odločil finski Fortum, ki bo pri gradnji jedrske<br />
elektrarne Belene zagotavljal storitve s področja jedrske<br />
tehnologije in varnosti. |world-nuclear-news.org|<br />
ZANIMIVOSTI
Change language