Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Miro Jakomin<br />
Foto Miro Jakomin<br />
ZEMELJSKI PLIN<br />
ZA NIZKOOGLJIČNO DRUŽBO<br />
Čeprav je zemeljski plin fo<strong>si</strong>lni energent, je ena njegovih<br />
bistvenih prednosti v tem, da ima nizke specifične<br />
emi<strong>si</strong>je toplogrednih plinov. Postopek pridobivanja plina<br />
iz skrilavcev se komercializira, kar vpliva na svetovne<br />
cene plina. Primeren je za centralizirane objekte za<br />
proizvodnjo električne energije, za soproizvodnjo, za<br />
pogon vozil, združljiv pa je tudi z bioplinom. Tako<br />
se zemeljski plin, kot menijo strokovnjaki, kaže kot<br />
najprimernejši fo<strong>si</strong>lni energent za postopni prehod<br />
v nizkoogljično družbo. Vprašanje pa je, ali je temu<br />
energentu zagotovljena ustrezna podpora.<br />
Na konferenci o zemeljskem plinu, ki je februarja potekala<br />
na GZS v Ljubljani, so strokovnjaki predstavili sodobne izzive,<br />
možne rešitve in omejitve rabe zemeljskega plina, hkrati pa<br />
tudi priložnosti za Slovenijo. Poleg tega so podali več zanimivih<br />
prispevkov o strategiji oskrbe in distribucije z zemeljskim<br />
plinom v Sloveniji. Andrej Bučar, IREET, je spregovoril o<br />
nekonvencionalnih virih kot novem adutu zemeljskega plina.<br />
Dr. Mihael Gabrijel Tomšič, Slovenski E-forum, je predstavil<br />
nove vire zemeljskega plina v svetu in Evropi, s poudarki na<br />
trgu, tehnologiji in okolju. Dr. Klemen Grošelj s Fakultete za<br />
družbene vede pa je podal strateške vidike oskrbe s plinom<br />
v EU. Med drugim je izpostavil tudi vprašanje energetske<br />
varnosti v evropskem prostoru in menil, da je EU na tem<br />
področju trenutno brez prave usmeritve. Po eni strani govori o<br />
diverzifikaciji energetskih virov in novih alternativah, pri tem<br />
pa ne razmišlja veliko o časovni dimenziji teh alternativ.<br />
Jasno je, da notranji energetski trg povečuje soodvisnost<br />
držav članic tudi pri dobavi zemeljskega plina. Dolgoročna<br />
varnost oskrbe pomeni, da EU glede dobave ni preveč odvisna<br />
od manjšega števila držav, oziroma da izravnava to odvisnost<br />
s tesnim sodelovanjem pri naložbah in prenosu tehnologije z<br />
državami dobaviteljicami energije. Da bi v primeru energetske<br />
krize lahko zagotovili solidarnost med državami članicami EU,<br />
je treba zagotoviti učinkovite mehanizme in ukrepe za spodbujanje<br />
zanesljivosti dobave zemeljskega plina. Na tem področju je<br />
potrebno še zlasti razvijanje projektov za dobavo plina iz novih<br />
regij, vzpostavljanje novih plinskih vozlišč v srednji Evropi in<br />
Baltskih deželah, boljše izkoriščanje možnosti skladiščenja itd.<br />
Ne nazadnje je treba omogočiti tudi gradnjo novih terminalov<br />
za utekočinjeni zemeljski plin.<br />
Znano je, da razprava o tem, kakšna bi morala biti energetska<br />
oskrba Slovenije, poteka že dalj časa. Vprašanje pa je, kot meni<br />
mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, ali je v tej razpravi zemeljski<br />
plin dovolj prepoznan kot strateški energent današnjega in<br />
jutrišnjega dne. Zaloge tega energenta so velike in še vedno<br />
odkrivajo nove. Njegova dobava je zanesljiva, saj EU predpisuje<br />
še dodatne in višje standarde za zanesljivost oskrbe. V EU znaša<br />
delež zemeljskega plina v primarni energiji 24 odstotkov, v<br />
Sloveniji pa le 12 odstotkov. Žal posamezni predpi<strong>si</strong> in politike, ki<br />
se izražajo tudi v obliki subvencij, ne sledijo usmeritvi, ki bi vodila<br />
k večji uporabi zemeljskega plina, in ga celo postavljajo v podrejeni<br />
položaj glede na druge energente. Država bi morala imeti takšno<br />
strategijo energetske oskrbe in iz nje izhajajočo zakonodajo, ki<br />
bi podpirali uporabo zemeljskega plina, še posebej v urbanih<br />
območjih in v prometu. Zemeljski plin bi lahko s svojim omrežjem<br />
omogočil prehod v nizkoogljično družbo ob hkratnem uresničevanju<br />
evropskih direktiv glede uporabe obnovljivih virov energije.<br />
Z njegovo uporabo v (ne)gospodinjstvih, soproizvodnji električne in<br />
toplotne energije in prometu bi lahko rešili veliko težav, s katerimi<br />
se soočamo v urbanih območjih, je prepričan mag. Odar.<br />
V Sloveniji je zemeljski plin kot energent že v uporabi.<br />
Hitri tehnološki razvoj odpira čedalje več možnosti za rabo,<br />
predvsem pri (so)proizvodnji električne energije in v transportu.<br />
Potencialno vlogo zemeljskega plina kot prehodnega<br />
energenta pa bo treba poudariti še zlasti pred razpravo o<br />
Nacionalnem energetskem programu.<br />
STROKOVNA POSVETOVANJA<br />
Na konferenci so opozorili na sodobne izzive pri rabi zemeljskega plina.<br />
33 naš stik
Change language