Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vodja Oddelka za trajnostno energijo v Sektorju za učinkovito rabo in<br />
obnovljive vire energije na ministrstvu za gospodarstvo mag. Jani Turk.<br />
evrov. Povprečni znesek sofinanciranja za večje <strong>si</strong>steme znaša 37<br />
odstotkov, kar pomeni, da je bilo investicij za približno 18 milijonov<br />
evrov. Stopnja sofinanciranja za individualne <strong>si</strong>steme pa znaša 34<br />
odstotkov, torej nekaj več kot deset milijonov evrov. Večina teh<br />
projektov je že realiziranih, nekaj malega pa jih je še v izvajanju.<br />
ENERGETSKO SANACIJO JAVNIH<br />
STAVB ZAČELE BOLNIŠNICE<br />
Za prvo prednostno usmeritev, torej energetsko sanacijo javnih<br />
stavb, je iz Kohezijskega sklada namenjenih 95 milijonov evrov.<br />
V začetku leta 2010 je tako ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju<br />
z ministrstvom za zdravje pripravilo razpis za energetsko<br />
sanacijo bolnišnic, za kar je bilo namenjenih 52,6 milijona evrov.<br />
Na razpis se je prijavilo 23 bolnišnic s popolnimi vlogami, zaradi<br />
pomanjkanja sredstev pa je bilo sklenjenih dvajset pogodb v višini<br />
dobrih 51 milijonov evrov. Zavrnjene vloge treh bolnišnic, ki so<br />
tokrat izpadle, bodo lahko sodelovale pri naslednjem razpisu.<br />
Ker pri pripravi <strong>dokument</strong>acije leta 2008 in 2009 nihče ni<br />
predvideval tako dolgotrajne gospodarske in finančne krize, bi<br />
lahko prišlo do manjše prerazporeditve sredstev. Na ministrstvu<br />
predvidevajo, da bi se lahko po oddanih javnih naročilih za izvedbo<br />
del, obseg predvidenih investicij nekoliko zmanjšal. Tako bi ministrstvo<br />
lahko iz preostalih sredstev - iz razlike med razpisanimi in<br />
dodeljenimi sredstvi (v višini približno milijona evrov) ter zaradi<br />
morebitnih odstopov bolnišnic - za sanacijo bolnišnic namenilo<br />
dodatna sredstva. Nov razpis bo namenjen bolnišnicam, ki bi se<br />
morebiti odločile za odstop od predvidene sanacije, a se odločile za<br />
manjše investicije, in bolnišnicam, ki so izpadle pri prvem razpisu.<br />
23 naš stik<br />
Foto Polona Bahun<br />
Podoben sporazum je sklenjen tudi že z ministrstvom za šolstvo<br />
in šport za sanacijo srednjih šol in dijaških domov ter z ministrstvom<br />
za delo, družino in socialne zadeve za sanacijo socialnih<br />
zavodov oziroma domov za starejše, ki so v lasti države. Za sanacijo<br />
domov za starejše bo namenjenih 20 milijonov evrov, za sanacijo<br />
srednjih šol in dijaških domov pa 16 milijonov evrov. Pri obeh pa<br />
bo mogoča tudi nadgradnja sanacije z ukrepi učinkovite rabe in<br />
obnovljivih virov energije. Da bi porabili še preostala sredstva, ki<br />
so na voljo (sedem milijonov evrov), na ministrstvu za gospodarstvo<br />
razmišljajo o sklenitvi podobnega dogovora z ministrstvom za<br />
visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za energetsko sanacijo stavb<br />
visokega šolstva in študentskih domov. S tem bi bilo izčrpanih vseh<br />
95 milijonov evrov kohezijskih sredstev.<br />
INDUSTRIJA SE ČEDALJE BOLJ ZAVEDA<br />
POMENA UČINKOVITE RABE ENERGIJE<br />
Lani decembra je bil objavljen prvi razpis iz druge prednostne<br />
usmeritve – razpis za učinkovito rabo energije v industriji in storitvenem<br />
sektorju. Za projekte, ki so usmerjeni predvsem v ukrepe za<br />
zmanjševanje porabe električne energije, je namenjenih 6,5 milijona<br />
evrov. Razpis je triletni, kar pomeni, da se bodo sredstva dodeljevala<br />
za projekte, ki bodo izvedeni v letih 2011, 2012 in 2013. Z razpisom<br />
so pohiteli in odpiranje opravili že januarja, da bi lahko denar iz<br />
kohezijskega sklada črpali še letos. Prejeli so šest vlog, povprečna<br />
spodbuda za projekt pa znaša 50 tisoč evrov. V pripravi je tudi razpis<br />
za energetsko sanacijo javne razsvetljave, ki je namenjen lokalnim<br />
skupnostim oziroma konzorcijem lokalnih skupnosti. Na voljo bo 14<br />
milijonov evrov za obdobje 2011, 2012, 2013.<br />
Medtem ko je pričakovati kar nekaj izpeljanih projektov s<br />
področja učinkovite rabe energije v industriji še letos, pa je za<br />
projekte sanacije javne razsvetljave to težko pričakovati.<br />
KLJUB ZAMUDI PRI IZVAJANJU SLOVENIJA<br />
USPEŠNA PRI ČRPANJU EVROPSKEGA DENARJA<br />
Glede na finančno perspektivo v okviru Operativnega<br />
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje<br />
2007 do 2013 oziroma do 2015, morda na prvi pogled ni videti,<br />
da smo uspešni pri črpanju sredstev, pravi mag. Turk. Sklenjenih<br />
imamo namreč le za nekaj več kot 60 milijonov evrov pogodb za<br />
izvedbo projektov, kar je le tretjina. Vendar moramo upoštevati,<br />
da mora Slovenija nadoknaditi dveletno zamudo pri izvajanju<br />
ukrepov trajnostne rabe energije, saj je z njimi začela šele sredi leta<br />
2009. Po njegovih napovedih kaže, da nam bo kljub temu uspelo<br />
finančno perspektivo skleniti stoodstotno. Kot pa opozarja, o<br />
črpanju govorimo takrat, ko govorimo o sklenjenih pogodbah, na<br />
podlagi katerih se ti projekti uresničijo. Ko so projekti končani,<br />
lahko tudi le posamezne faze projekta, se izstavijo zahtevki za<br />
pridobitev kohezijskih sredstev. Ti so nato v deležu, ki je naveden<br />
v pogodbi, izplačani. Dejansko torej o črpanju evropskih sredstev<br />
govorimo šele takrat, ko so ta sredstva državi, ki jih je do tedaj<br />
založila, povrnjena iz bruseljskega proračuna.
Change language