1. PDF dokument (3766 kB) - dLib.si

Sabina Podjed
SODOBNE TEHNOLOGIJE
OD HKRATNEGA IZKORIŠČANJA
VETRA IZ VSEH SMERI
DO LETEČIH VETRNIH FARM
Raziskovalci po vsem svetu se v čedalje večjem obsegu
posvečajo razvoju novih tehnologij na področju
obnovljivih virov energije. Kar nekaj zanimivih
zamisli napoveduje zanimiv razvoj pri izrabljanju
vetrne energije. Čeprav se je proizvodnja električne
energije z izrabljanjem vetra v zadnjih treh letih
podvojila, po navedbah letnega poročila World Wind
Energy Associations znaša le dva odstotka svetovne
celotne proizvodnje električne energije. Upajmo, da
bodo tehnologije, predstavljene v članku, neposredno
prispevale k povečanju tega odstotka oziroma navdihnile
razvoj novih tehnologij.
Japonsko podjetje Zena Systems je zasnovalo sistem vetrne
elektrarne, ki se zelo razlikuje od običajnih. Gre za 50-metrski
šesterokotni vetrni stolp, ki lahko izkorišča veter iz katere
koli smeri, ne glede na višino in hitrost. Stolp spremeni veter,
ki prihaja iz različnih smeri, v zračno maso, pospeši njeno
hitrost v tunelu in jo usmeri proti izhodu. Izhod iz stolpa, ki je
opremljen z regulatorjem zračnega pritiska, proizvaja silovito
vetrno maso in v končni fazi v večje količine električne
energije.
Celotna proizvodnja naj bi zasedala 13.000 kvadratnih
metrov. Kot navajajo v podjetju, je vetrni stolp mogoče postaviti
kjer koli, kjer piha veter tri metre nad zemeljskim površjem.
Žal na njihovi spletni strani ni zaslediti več podatkov.
Professor Yuji Ohya z japonske univerze Kyushu je razvil
tako imenovano turbino z vetrno lečo. Gre za satovju podobno
strukturo, na katerih so nameščene posebne »leče«, ki delujejo
podobno kot leče za sončno svetlobo – okrepijo tok vetra.
Plavajoče farme z nameščenimi lečami naj bi podvojile ali celo
potrojile količino proizvedene električne energije v primerjavi
s klasičnimi vetrnimi turbinami. Vsaka leča s premerom
112 metrov naj bi ustvarila dovolj energije za povprečno
gospodinjstvo. Delovanje vetrne leče naj bi povzročalo manj
hrupa, sam sistem pa je zasnovan tako, da proizvaja električno
energijo tudi pri počasnejših hitrostih vetra.
Britanski, ameriški in norveški inženirji tekmujejo, kdo bo
prvi razvil največjo 10 MW vetrno turbino za odprto morje,
po velikosti in moči dvakrat večjo od obstoječih. Britansko
podjetje Arup, ki sodeluje z akademskim konzorcijem in ima
finančno podporo podjetij, kot so E.ON, EDF, Rolls Royce,
Shell in BP, je že predstavilo model Aerogenerator X. Aerogenerator
je za polovico nižji od obstoječih vetrnih turbin, dve
vetrnici, nagnjeni vsaka na svojo stran, sta pritrjeni na temelj,
fiksiran na morsko dno, in rotirata okoli njega v premeru 275
metrov. Po dveletnem testiranju naj bi leta 2013-2014 sledila
proizvodnja, napovedujejo v Arupu. Ena takšna turbina naj bi z
elektriko oskrbovala od 5.000 do 10.000 gospodinjstev.
Norveško podjetje Sway načrtuje masivne 8-10 MW plavajoče
vetrne turbine, na plavajočih »stebrih«, ki bi bili zasidrani v
morsko dno. Gre za projekt, ki ga financira EU. O načrtih
ameriškega in danskega podjetja, ki razvijata 9 MW vetrne
turbine, za zdaj še ni nič znanega. Napoveduje pa se, da bodo
prototipi dokončani v roku treh let.
V VIŠJIH PLASTEH ATMOSFERE
DOVOLJ VETRA ZA VES PLANET
Leteči električni generator, ki ga je razvilo podjetje Sky
WindPower iz San Diega, naj bi obratoval na višini do devet
kilometrov. Štiri rotorji na ogrodju v obliki črke H naj bi omogočili,
da se 500-kilogramska naprava dvigne na omenjeno višino,
kjer naj bi lebdela kot nekakšen zmaj na vrvi. Elektriko, ki bi jo
proizvajali rotorji, naj bi prenašali na zemljo prek aluminijastih
kablov, pritrjenih na okvir. Z višino bi dosegli, da rotorji ne bi
pomenili nevarnosti za ptice. Pri Sky WindPower ocenjujejo,
da bodo lahko proizvajali električno energijo po ceni 0,02 USD
(0,015 EUR) za KWh.
Kite Gen.
44 naš stik
Zena System.