1. PDF dokument (3766 kB) - dLib.si

Miro Jakomin
PO KROŽNI POTI PREK VAČ
Tokrat se napotimo na pohod po označeni krožni poti
GEOSS, ki nas vodi po območju geometričnega središča
Slovenije. Pot je dolga okrog deset kilometrov, s skupno
višinsko razliko 330 metrov, z največjo višinsko razliko
okrog 150 metrov, čas hoje pa je približno tri do štiri ure.
Speljana je mimo največjih znamenitosti ožjega območja
Vač. Vključuje Vače, Klenik s povečano kopijo situle z
Vač, arheološka najdišča na Kroni s prazgodovinsko
naselbino, Slemšek, Mačkovec in GEOSS.
Poleg geometričnega središča Slovenije nas na krožno pot
GEOSS vabijo številne znamenitosti, med katerimi omenimo
nekatere pomembnejše. Nad pokopališčem na Vačah je lepo ohranjena
fosilna morska obala. V steni se vidijo luknjice kamenovrtih
školjk, ki so živele tukaj pred trinajst milijoni let. Ostanek fosilne
morske obale je najlepši v Sloveniji in eden najlepših na svetu.
Na Vačah je v cerkvi Sv. Andreja božji grob, eden izmed najlepših
v Evropi. Obiskovalci, ki prihajajo od blizu in daleč, se čudijo
umetelno položenim koščkom stekla. Ti se bleščijo v različnih
barvah in dajejo opazovalcu občutek trodimenzionalnosti. V
osrednji slovenski vasi se na spodnji strani trga nahaja tudi dom
GEOSS, kjer so zbrane najpomembnejše informacije o tamkajšnjih
znamenitostih ter o delu društva GEOSS. V vasi Klenik pa je
postavljena povečana poustvaritev situle z Vač. Nahaja se le dober
streljaj od hiše, v kateri je živel njen najditelj Janez Grilc.
Sicer pa pojdimo po vrsti. Krožna pot GEOSS se začenja v
manjši strnjeni vasi Slivna, ki jo obdajajo polja in sadovnjaki,
bolj strmi predeli pa so poraščeni z mešanim gozdom. Sredi
vasi stoji Škundrova kašča, na domačiji Kimovec je razstavljeno
staro kmečko orodje, vas pa slovi tudi po lesenih skulpturah, ki
jih je ustvaril domačin Tone Vrtačnik. Iz središča vasi Slivna se
napotimo proti GEOSS-u. Projekt je leta 1981 zasnoval Peter
Svetik in je s svojimi pomniki, prireditvami in drugimi dogodki
simbolno središče slovenstva.
Po dvesto metrih, pri Rožančevem hlevu, zavijemo levo in po
kolovozu mimo zanimivega starega opornega zidu kmalu pridemo
v Rove. Kamniti zid, pod katerim je steza, je v davni preteklosti
rabil kot oporni zid za vinograd, ki je bil nad njim. Preden
pridemo v Rove, je kratek odcep navkreber, ki vodi do votline,
v kateri so Nemci zajeli dvanajst domačinov in jih nad Vačami
postrelili kot talce. V Rovah je na levi strani ceste 220 let stara
hiša, zidana iz kamenja, v značilnem slogu, ki so ga uporabljali v
teh krajih.
Od tu nadaljujemo pot po cesti skozi Klanec in pred križiščem
cest Kandrše-Vače-Slivna pri gospodarskem poslopju zavijemo
desno. Nato skozi gozd nadaljujemo po označeni poti do šole in
gasilskega doma na Vačah. Na Vačah si poleg že omenjenih znamenitosti
lahko ogledamo tudi vodnjak na trgu, tovorno tehtnico
in perišče. Od tu se napotimo proti vzhodu mimo fosilne obale
proti Kleniku. Ob poti si ogledamo alejo ustvarjalnosti, sušilnico
lanu, rojstno hišo najditelja že omenjene situle z Vač. Le nekaj
55 naš stik
korakov naprej lahko občudujemo tudi povečano poustvaritev
znamenite najdbe.
Zatem nadaljujemo po arheološki poti navkreber do vodnega
rezervoarja, nato pa zavijemo levo proti Slemšku. Oznake nas
opozarjajo na pomembne arheološke znamenitosti. Še posebej
smo pozorni na kraj, kjer je bila najdena situla z Vač. Nadaljujemo
proti zahodu, prečkamo večji travnik, nad katerim je še vedno
dobro viden južni obrambni nasip Krone, kjer je bila nekdanja
naselbina. Sledimo poti ob robu večjega travnika in dospemo
do cerkvice Sv. Križa na hribu Slemšek. Tu je verjetno bilo že
prastaro svetišče, pozneje kapela iz 18. stoletja, cerkev pa je bila
postavljena v drugi polovici 19. stoletja.
S Slemška se spuščamo po dobro uhojeni stezi in pridemo do
prevala, kjer stoji kapelica. Ta preval je najnižja točka na grebenu,
severno nad Vačami. Tu je potekala jantarska pot s severa proti
jugu v dolino Save. Po razmeroma položni poti pridemo do
planote Mačkovec. V gozdu nas oznaka opozori, da je na desni
strani koča lovske družine z Vač.
Ob poti nas dve tablici opozarjata na še komaj vidne razvaline
gradu Ketzenberg na levi strani in na ostanke fužine na desni
strani. V Mačkovcu si ogledamo kamnito mizo, ki naj bi izvirala
iz omenjenega gradu. Čez Mačkovec pa se usmerimo po cesti do
križišča cest Kandrše-Slivna-Vače in nadaljujemo po levi cesti
proti Slivni, do kraja, kjer smo pohod začeli.
Prirejeno po: drustvo-geoss.si
Povečana kopija situle z Vač.
Z NAMI V NARAVO