You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
in učinkovite oskrbe z električno energijo. To dosega z ustreznim<br />
načrtovanjem razvoja omrežja, njegovo graditvijo, vodenjem in<br />
vzdrževanjem. Preteklo leto je SODO namenil številnim posvetom,<br />
raziskavam, pripravam in načrtovanju ter postavljanju temeljev<br />
za prihajajoče desetletno obdobje, rezultati tega pa so priprava<br />
Razvojnega načrta elektrodistribucijskega omrežja v Sloveniji<br />
za obdobje 2011–2020, priprava aktivnosti za pametna omrežja,<br />
aktivno spodbujanje učinkovite in varčne rabe energije ter<br />
priprava platforme za uvedbo naprednih <strong>si</strong>stemov merjenja (AMI).<br />
Po besedah mag. Vižintina bo razvojni načrt distribucijskega<br />
omrežja, ki mora seveda zasledovati cilje energetske politike<br />
države in usmeritev EU, izdelan do konca letošnjega leta.<br />
Definiral bo nujno potrebno nadgradnjo obstoječih konceptov<br />
obratovanja, vodenja in načrtovanja elektrodistribucijskega<br />
<strong>si</strong>stema, pa tudi koristi za odjemalce. Opredelil bo ekonomsko,<br />
časovno in funkcionalno uvajanje pametnih omrežij na nacionalni<br />
ravni, s tem pa bodo postavljeni glavni temelji za uvedbo pametnih<br />
omrežij, kar bo omogočalo učinkovito rabo energije in vključevanje<br />
razpršenih obnovljivih virov energije v omrežje. Kot so ocenili<br />
na SODO, bi za uspešno izvedbo razvojnega načrta (brez AMI in<br />
pametnih omrežij) v obdobju 2011–2020 potrebovali milijardo<br />
735 milijonov evrov. Na podlagi izvedene študije o naprednih<br />
<strong>si</strong>stemih merjenja (AMI) se SODO pripravlja tudi na njihovo<br />
množično uvajanje, ki naj bi se začelo leta 2012 in končalo v petih<br />
letih. Analiza je namreč pokazala, da bi se tako bistveno izboljšala<br />
kakovost oskrbe odjemalcev oziroma uporabnikov omrežja,<br />
»Pametna omrežja kot inovativna<br />
energetska infrastruktura 2<strong>1.</strong> stoletja<br />
ponujajo številne rešitve in priložnosti,<br />
zato bi bil skrajni čas, da na tem področju<br />
tudi v Sloveniji nekaj naredimo.«<br />
zagotovila učinkovitejša raba energije, delovanje konkurenčnih<br />
in transparentnih trgov z energijo, omogočil razvoj inovativnih<br />
energetskih storitev in izvedba pametnih omrežij na nizkonapetostnem<br />
nivoju ter vzpostavila priložnost za priključitev merilnikov<br />
in prenos podatkov o uporabi drugih energentov.<br />
PAMETNA OMREŽJA NAREKUJEJO<br />
STANDARDIZIRANO IZMENJAVO PODATKOV<br />
Po besedah Davida Batiča z Javne agencije za energijo, je eden<br />
ključnih pogojev, da bodo pametna omrežja zaživela, standardizirana<br />
izmenjava podatkov. Zaradi povečanega obsega izmenjave<br />
informacij, zagotavljanja interoperatibilnosti informacijskih<br />
<strong>si</strong>stemov in varnega, ekonomičnega in okoljsko sprejemljivega<br />
delovanja pametnih omrežij bo obvladovanje informacijskih in<br />
telekomunikacijskih tehnologij za vse udeležence trga ključno<br />
in neogibno. Učinkovito izmenjavo podatkov velikega obsega pa<br />
4 naš stik<br />
lahko zagotovimo izključno z uporabo standardiziranih in odprtih<br />
informacijskih modelov ter varnih komunikacijskih storitev v<br />
celotni verigi proizvodnje in dobave električne energije. Nekateri<br />
standardi, ki urejajo omenjena področja, so že na voljo, drugi pa se<br />
intenzivno pripravljajo. Kot je še povedal Batič, v Sloveniji danes<br />
poteka načrtovanje obsežnega investicijsko-stimulativnega cikla,<br />
ki naj bi zagotovil potrebna sredstva za sodelovanje operaterjev<br />
<strong>si</strong>stema pri razvoju in uporabi novih tehnologij za podporo konceptov<br />
pametnih omrežij. Poudarja, da bomo potrebovali predvsem<br />
učinkovite in varne naložbe v IKT. Z vpeljavo inovativnega <strong>si</strong>stema<br />
spodbud, ki bo stimuliral investicije v standardizirane rešitve,<br />
<strong>si</strong>steme in storitve, pa bo treba ustrezno prilagoditi tudi načine<br />
reguliranja operaterjev <strong>si</strong>stema. Le to je pogoj za varno, učinkovito<br />
in zanesljivo delovanje omrežij prihodnosti ter za inovativne<br />
storitve na trgu z električno energijo prihodnosti, ki bodo prinašale<br />
koristi celotnemu <strong>si</strong>stemu in upravičile rentabilnost investicij.<br />
SEDANJE DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE V<br />
PRIHODNOSTI NE BO VEČ ZADOVOLJIVO<br />
Forum Pilotno uvajanje rešitev na področju pametnih omrežij je<br />
odprl predsednik uprave Elektra Maribor mag. Andrej Kosmačin,<br />
ki je predstavil izzive podjetja za prihodnost. V družbi se zavedajo<br />
pomembnosti nenehnega izboljševanja in razvoja storitev za<br />
njihove odjemalce, zato razvijajo storitve na različnih segmentih.<br />
Med rešitve pametnih omrežij štejejo tudi pilotne projekte na<br />
področju električnega avtomobila in polnilnih postaj. S temi<br />
projekti pripravljajo razvoj energetike v prihodnje, ki bo omogočalo<br />
dodano vrednost in nove zaposlitve. Pripravljajo projekte, ki<br />
so v korist tudi odjemalcem in so vezani na področje pametnega<br />
merjenja dnevne, mesečne in letne porabe ter še vrsto drugih<br />
rešitev. Kosmačin je izjavil, da distribucijsko omrežje, kot ga<br />
imajo sedaj, v prihodnosti ne bo več zadovoljivo, pač pa bo moralo<br />
opravljati več funkcij, bo bolj napredno, prilagodljivo, dostopno,<br />
zanesljivo in tudi ekonomsko učinkovito. Predstavil je tudi konkreten<br />
projekt nadzora in vodenja razpršenih virov in porabnikov na<br />
nizkonapetostnem omrežju, ki ga izvajajo z zunanjimi partnerji.<br />
SLOVENSKA TEHNOLOŠKA PLATFORMA<br />
IN KOMPETENČNI CENTER SURE<br />
Splošno pomanjkanje energije v Evropi, težave pri umeščanju<br />
energetskih objektov v prostor in zagotavljanje tehničnih pogojev<br />
za delovanje energetskega trga so po mnenju dr. Igorja Papiča<br />
s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani glavni dejavniki, ki<br />
narekujejo potrebne spremembe v elektroenergetskem <strong>si</strong>stemu.<br />
Tradicionalno elektroenergetsko omrežje, za katerega so značilne<br />
velike proizvodne enote, centralno vodenje in relativno pa<strong>si</strong>vna<br />
vloga odjemalcev, bo po besedah Papiča evolucijsko prešlo v<br />
aktivno omrežje, ki bo poleg centralne proizvodnje vključevalo<br />
veliko število majhnih proizvodnih enot - razpršene vire. Aktivna<br />
omrežja predvsem pomenijo, da bodo imeli uporabniki pomembnejšo<br />
vlogo, aktivno bodo prilagajali svojo porabo razmeram v