Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Operaterki pri predaji izmene v kontrolni sobi NEK.<br />
bili najbolj všeč zadnji fazi, ki sta bili <strong>si</strong>cer najbolj zahtevni, a sta<br />
v smiselno celoto povezali vse pridobljeno znanje. Barbari je bila<br />
zaradi načina poučevanja in predhodnega znanja najbolj všeč<br />
faza Teorija jedrske fizike in tehnologije, ki so jo opravljali na<br />
Izobraževalnem centru za jedrsko fiziko v okviru Instituta Jožef<br />
Stefan. »Področje spoznavanja <strong>si</strong>stemov mi je bilo precej težje, ker<br />
nisem imela natančne/prave predstave o delih črpalk in ventilov.<br />
V otroštvu mi niso pustili razstavljati stvari,« se nasmeji in konča,<br />
da je bila fakulteta precej težja, ni pa zahtevala vsrkavanja in<br />
podajanja tolikšne količine podatkov v dokaj kratkem času.Za<br />
konec smo ju vprašali po prvih vti<strong>si</strong>h o delu v kontrolni sobi in<br />
pričakovanjih oziroma načrtih za prihodnost. »Prvi vtis je odličen,«<br />
pravi Barbara, »delovno vzdušje in predvsem ekipa v kontrolni sobi<br />
<strong>si</strong> zaslužita petico. Le delo v izmenah oziroma hitro krožeči <strong>si</strong>stem<br />
menjavanja delovnega časa še povzroča težave mojemu bioritmu,<br />
vendar ne vpliva na delovno sposobnost.« Pravi, da ne dela rada<br />
dolgoročnih načrtov, a verjame, da bo tudi v prihodnosti njeno delo<br />
povezano s fiziko, bodi<strong>si</strong> na področju goriva bodi<strong>si</strong> kje drugje.<br />
Vedrani je bilo že med usposabljanjem všeč delo v kontrolni<br />
sobi in ji je pomenilo pravi izziv. »Tudi zdaj je delo zanimivo. Lepo<br />
je delati v timu in sodelovati v konstruktivnih razpravah. Tudi<br />
izmensko delo dobro prenašam. Upam, da bom dobra operaterka<br />
reaktorja in da bom delala še na kakšnem drugem delovnem<br />
mestu v kontrolni sobi,« sklene. Verjamemo, da bosta v delovnem<br />
okolju, ki stalno skrbi za strokovno rast, izpolnili svoje načrte.<br />
Barabara in Vedrana sta dve izmed 84 zaposlenih v NEK, ki<br />
sta uspešno opravili usposabljanje in pridobili dovoljenje za delo<br />
operaterja. Tudi večina vodstvenega osebja ima tovrstno usposabljanje.<br />
Konec lanskega leta je bilo v NEK 591 zaposlenih, od tega<br />
85 odstotkov moških in 15 odstotkov žensk. Izobrazbena struktura<br />
zaposlenih ostaja visoka. Delež višje, visoko in univerzitetno<br />
izobraženih se je v zadnjem letu povišal na 49 odstotkov. Med<br />
zaposlenimi so štirje doktorji in štirinajst magistrov znanosti.<br />
PROIZVODNI REZULTATI EPS NAD NAČRTOVANIMI<br />
Javno podjetje Elektrogospodarstvo Srbije (EPS) je leta 2010<br />
s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi proizvedlo 36 milijard<br />
kilovatnih ur električne energije, kar je za 340 milijonov<br />
kilovatnih ur oziroma odstotek nad proizvodnjo, predvideno<br />
z elektroenergetsko bilanco. EPS že deseto leto zapored<br />
dosega višje rezultate, kot so bili načrtovani. Načrt je vsako<br />
leto zastavljen višje zaradi naraščajočih potreb po električni<br />
energiji, še zlasti zaradi večje porabe v gospodinjstvih (lani<br />
za 2,2 odstotka). Pomembno je, da jim je tudi lani v zadostnih<br />
količinah uspelo zagotoviti električno energijo za vse njihove<br />
odjemalce. Po besedah Zorana Mana<strong>si</strong>jevića, pomočnika<br />
generalnega direktorja EPS za tehnično področje, je ta uspeh<br />
še toliko večji, ker je bilo vse prejšnje leto v revitalizaciji 900<br />
megavatov proizvodnih zmogljivosti, to je dvanajst odstotkov<br />
skupne moči. Srbske hidroelektrarne so lani zaradi ugodnih<br />
hidroloških razmer na Drini in Donavi ter zaradi dobre obratovalne<br />
usposobljenosti proizvedle 12,5 milijarde kilovatnih<br />
ur električne energije. S tem so v EPS na hidroenergetskem<br />
področju dosegli največji letni proizvodni rezultat v zgodovini<br />
srbskega elektrogospodarstva. |eps.rs|<br />
CILJI GLEDE OVE BODO NAJBRŽ URESNIČENI<br />
Evropska komi<strong>si</strong>ja je ob koncu januarja predstavila sporočilo<br />
o napredku na področju energije iz obnovljivih virov energije<br />
v EU. Kot je ugotovljeno, bodo cilji politike glede energije iz<br />
OVE za leto 2020 verjetno doseženi in celo preseženi, če bodo<br />
države članice v celoti izvajale svoje nacionalne akcijske načrte<br />
za energijo iz OVE in če bodo izboljšani finančni instrumenti.<br />
V sporočilu je poudarjena tudi potreba po dodatnem sodelovanju<br />
med državami članicami in boljšem vključevanju energije<br />
iz OVE na enotni evropski trg. Po ocenah bi lahko s takšnimi<br />
ukrepi na leto prihranili deset milijard evrov. |ec.europa.eu|<br />
POTREBA PO UČINKOVITEJŠI UPORABI VIROV<br />
Evropska komi<strong>si</strong>ja je januarja predstavila strateški okvir, ki<br />
bo omogočil bolj trajnostno uporabo naravnih virov in prehod<br />
na rast v EU, ki bo temeljila na učinkoviti rabi virov in nizkih<br />
izpustih ogljikovega diok<strong>si</strong>da. Gre za sedmo in hkrati zadnjo<br />
od vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020, usmerjenih<br />
v vzpostavitev pametne, trajnostne in vključujoče rasti za<br />
Evropo. Učinkovitost virov se postavlja za vodilno načelo pri<br />
razvoju in izvajanju politik EU na področju energije, prometa,<br />
podnebnih sprememb, industrije, blaga, kmetijstva, ribištva,<br />
biotske raznovrstnosti in regionalnega razvoja. V strategiji<br />
je navedena vrsta konkretnih predlogov in ukrepov za ta<br />
področja. Naravni viri (surovine, hrana, voda, zrak, eko<strong>si</strong>stemi)<br />
so bistveni za delovanje gospodarstva in kakovost<br />
življenja. Ker se po vsem svetu stopnjujejo pritiski nanje, je<br />
za gospodarsko in ekološko varnost EU ključno, da jih začne<br />
Evropa uporabljati bolj učinkovito. |ec.europa.eu|<br />
ZANIMIVOSTI<br />
49 naš stik