Junij - Planinski Vestnik

obnovljen »Triglavski smuk«, Staničevo kočo je bilo treba za to pripraviti. Prvi »zrelostni
izpit« je vsekakor uspel. Takoj 1. aprila, najbolj neresen dan v letu, je društvo
organiziralo zelo resen in delaven izlet. V nočnih urah, visokem snegu in k sreči
v mesečini je 32 članov preneslo na svojih hrbtih iz Krme na Staničevo kočo 480 kg
tovora. Edino plačilo za ta podvig je bil neskončno lep pogled na zasnežene vrhove
Julijcev, ožarjene z mesečino, in zavest, da je opravljeno veliko delo. Namesto počitka
nas je tudi v koči čakalo delo. Urejevanju in iščenju ni bilo ne konca ne kraja. Nazadnje
nam je zagodlo še vreme. Namesto v napovedanih dneh je bil Triglavski smuk
šele 26. aprila. Skoraj ves mesec negotovosti, kako se bo vse skupaj izteklo! Službo
oskrbnika so v teh dneh opravljali kar sami člani. K sreči se je vse skupaj dobro
končalo in ker ni bilo večjih pripomb, sodimo, da smo s prvim izpitom uspeli. Gospodarski
odbor je še pred glavno sezono poskrbel za popravilo strehe in pleskanje oken.
Prvo oskrbniško službo pa je prevzela naša požrtvovalna članica Iskra-šilar Kati, ob
sobotah in nedeljah pa so ji priskočili na pomoč tudi drugi člani. Rekordno število
obiskovalcev (3964 vpisanih), pohvalne izjave v knjigi gostov in počutje večine planincev,
ki so se v prvem letu našega oskrbovanja mudili na Staničevi, vse to dokazuje,
da se je društvo uspešno vključilo v naš visokogorski turizem. V sodelovanju z organizacijo
AFŽ smo organizirali 29 maja izlet pionirjev v Krmo. V tem letu je bilo markiranih
okrog 70 km gorskih poti, v Ambroževi koči v Krmi pa smo spodnji prostor
preuredili v skladišče. Napravljanje drv za Krmo je bilo zvezano kar z društvenim
izletom, koči pa sta popravila dva »poklicna« planinca tj. klepar Jaka Gričar in mizar
Jože Sušnik. Število članov je naraslo na 525. V letu 1950 je bilo opravljenih kar
3529 prostovoljnih — neplačanih ur.
V letu 1951 so bile spomladi 15. februarja v Krmi propagandne smučarske tekme, takoj
naslednji dan pa so člani nosili »Titovo štafeto« od Črnega vrha do Drage. Z udarniškim
delom smo prekrili kočo v Krmi, popravili pot od Staničeve koče prek Rži na
Kredarico, obnovili markacije in nekaj žičnih vrvi. September je prinesel bistveno
spremembo v načinu gospodarjenja. Odpravljena je bila preskrba z živilskimi kartami.
Če smo za leto prej ugotavljali rekorden obisk v Staničevi koči, je bilo v sezoni 1951
le 2867 obiskovalcev z 985 nočitvami, vendar z vrsto vpisanih pohval in lepih misli.
Občni zbor, ki je bil 2. 12. 1951 je bila prava manifestacija planinstva. Rekordna udeležba
prek 400 članov, vpisanih članov je že 632. Žal se je spremenila gospodarska
situacija. Sprememba v preskrbi, občutna podražitev železniških tarif, zakasnitev letne
sezone zaradi visokega snega, vse to je bilo krivo, da je bil denarni promet za več kot
polovico manjši od prejšnjega leta.
Zima na prehodu iz leta 1951 na 1952 je vplivalo tudi na delovanje planincev, saj je
že v dolini zapadlo čez poldrugi meter snega. V Krmi je bila koča zaprta od 15. 12. 1951
do 1. 5. 1952. Na Staničevi koči je zima odkrila precejšen del strehe, kar so člani
za silo popravili 1. 5. 1952. Peto obletnico društva smo praznovali 18. maja 1952
z izletom na Stol in proslavo v prostorih fizkulturnega društva, združeno s slavnostnim
govorom, promenadnim koncertom, srečolovom in družabnim večerom. V tem letu je
bila uspešno opravljena do tedaj največja delovna akcija. Društvo se je lotilo gradnje
poti iz Krme na Debelo peč, ki pomeni obenem tudi najkrajšo zvezo med Krmo, Lipanjsko
planino in Pokljuko. Več nedelj zaporedoma je na tej poti teklo udarniško delo
in nič kolikokrat so prizadevni člani pritekli v Kovinarsko kočo premočeni od dežja,
ki nas je stalno preganjal. Ker nas je priganjal tudi čas, udarniškega dela pa ni bilo