You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ANALIZA NESREČ AAO<br />
STANE<br />
JURCA<br />
Ko smo decembra 1969. leta ob dvajsetletnici obstoja Akademskega planinskega društva In njegovega alpinističnega<br />
odseka naredili bilanco alpinističnih dosežkov, smo lahko ugotovili, da smemo biti ponosni na<br />
svoje delo. Ponosni zaradi številnih, tudi zelo težkih, preplezanih smeri doma in na tujem; hkrati pa<br />
veseli zaradi vsega, kar smo lepega doživeli v gorah.<br />
Tega gotovo nI bilo malo, toda žal. izgubili smo v teh dvajsetih letih tudi kar 12 svojih tovarišev. Ni pa<br />
minilo niti leto. ko so se tem dvanajstim, zaradi nesreče v Mojstrovki, pridružili še trije. Torej 15 mrtvih<br />
v manj kot 21 letih življenja v odseku. Nedvomno je ta krvni davek izredno visok; še bolj pa poveča<br />
tragiko dejstvo, da ga plačujejo mladi ljudje, ki bi skoraj morali začeti ali ki so šele pričeli vračati<br />
svojcem, družinam In družbi to, kar so ti vanje Investirali, da ne omenim ljubezni in upanja, ki so Jih<br />
vezala s starši in družinami.<br />
Razumljivo je, da sproži vsaka planinska in posebno še alpinistična nesreča najrazličnejše komentarje, saj<br />
je alpinizem razmeroma nevarna dejavnost. Toda nevarnost je združena z vsakim našim udejstvovanjem; zato<br />
si najprej oglejmo, koliko je alpinizem nevarnejši od drugih človeških dejavnosti, katere hote ali nehote<br />
sprejemamo z njihovimi posledicami vred. Ustrezne sklepe omogočajo podatki s tabele 1, ki povedo, kolikšna<br />
je relativna smrtnost za posamezne vrste tveganja.<br />
Tveganja v alpinizmu torej ne moremo zanikati; toda prav ista statistika, ki to dokazuje, pa nam omogoča<br />
tudi naslednji izračun:<br />
vzemimo, da so člani AAO preplezali v poprečju po 400 vzponov na leto In da so porabili 5 ur za poprečni<br />
vzpon. V 21 letih so tako prebili vsteni<br />
21 X 400 X 5 = 42 000 ur<br />
TABELA 1: Tveganje v vsakodnevnem življenju In relativna smrtnost za 10« ur<br />
60 let) trajanja'<br />
Vrsta tveganja<br />
Smrtnost<br />
vožnja z osebnim avtom (ZDA) 0,95<br />
vožnja z avtobusom ali železnico 0,08<br />
vožnja z avionom 2,40<br />
vožnja z motorjem 6,6<br />
smrt zaradi bolezni In starosti 1,0<br />
kajenje 1,2<br />
alpinizem 40,0<br />
Iz naše tabele pa dobimo, da moramo pričakovati 40 smrtnih žrtev na milijon plezalnih ur, oziroma<br />
1 nesrečo na 25 000 ur prebitih v steni. To pomeni, da bi smeli Imeti v vseh teh letih kvečjemu dve<br />
nesreči s smrtnim izidom. Imamo pa Jih kar petnajsti<br />
Prav ta razlika med našo in tujo prakso me je pripravila do tega, da sem se lotil te analize. Gotovo<br />
Je, da nisem hotel ugotavljati, kdo Je zakrivil nesrečo, saj tak rezultat ne more koristiti nikomur. Lotil<br />
pa sem se analize, da bi ugotovil, zakaj smo Izgubili petnajst tovarišev, kar naj bi prispevalo k temu,<br />
da bi se nesreče v prihodnje ne dogajale bolj pogosto, kot zahtevajo to zakoni naključja.<br />
Nesreče članov AAO, urejene kronološko, so zbrane na tabeli 2:<br />
TABELA 2: Smrtne nesreče članov AAO<br />
Zap. Kraj Vzrok<br />
št. Leto Ponesrečenci nesreče smrti<br />
1. 1950 Vavpotlč, Tomlnec, Kovačič Jalovec mraz<br />
2. 1954 2ivanovlč Tičarica padec<br />
3. 1957 Zupan, Dular* Ojstrica padec<br />
4. 1959 Klaslnčeva Ojstrica padec<br />
5. 1960 Kamenjev Kokrsko sedlo plaz<br />
6. 1961 Zaje, šolar Kogel padec<br />
7. 1962 Hribernlk Kotllčl plaz<br />
8. 1969 Tršan, Pretnar* Travnik padec<br />
9. 1969 Potočnik Planja padec<br />
10. 1970 Košir, Kovač, Pipan Mojstrovka padec<br />
• Dular In Pretnar sta bila člana AO Ljubljana-Matica.<br />
Smotrno je, da razdelimo nesreče po njihovih vzrokih, to Je v nesreče zaradi mraza, nesreče zaradi<br />
365 plazu In padcev.
Change language