Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Pregled najzanimivejših podatkov za sezono<br />
1975/76:<br />
Odstrelilnih<br />
Država Zasutih Mrtvih žičnic<br />
Avstrija 71 16 39<br />
CSSR 2 1 —<br />
Francija 68 40 3<br />
Italija/J. Tirolska 33 11 2<br />
Jugoslavija 10 1 3<br />
Kanada 4<br />
Liechtenstein — — —<br />
Norveška 4 3 —<br />
Poljska — — —<br />
Španija 1 5<br />
švica 15 5<br />
ZR Nemčija 14 7 40<br />
Skupaj 202 99 92<br />
Podatki niso točni, ker nekatere države niso predložile<br />
pismenega poročila in si predstavniki niso<br />
bili na jasnem o dejanskem stanju. To velja tudi<br />
za Švico, ki po odstopu Schilda nima nobenega<br />
zastopnika v podkomisiji za plazove I KAR.<br />
GAŠERBRUM I. ALI HIDDEN PEAK<br />
(8070 m), ENKRATNO DEJANJE<br />
ALI NOVA DOBA HIMALAIZMA<br />
Messner in Habeler sta julija in avgusta<br />
1975 opravila doslej edinstveno dejanje —<br />
brez kisikovih aparatov, brez pritrjenih<br />
vrvi, brez višinskih nosačev in brez višinskih<br />
taborov sta stopila na teme osemtisočaka.<br />
Čeprav smo o tem že pisali, navedimo<br />
še nekaj misli iz razgovora, ki ga<br />
je imel R. Messner 10. okt. 1975 z urednikom<br />
»Bergsteigerja«. Ideja o takem vzponu<br />
je bila »v zraku« dalj časa: Veliki<br />
skromni Hermann Buhl je na Broad Peaku<br />
odklonil višinske nosače. Tudi VValter Bonatti<br />
v svoji najnovejši knjigi »Veliki dnevi«<br />
zagovarja tako obliko alpinizma v Himalaji.<br />
Messner se za idejo ni takoj ogrel,<br />
ker ji ni zaupal, saj je Nepal dovoljeval<br />
le velike ekspedicije, ki prinašajo veliko<br />
deviz. Leta 1974 je v Pakistanu osebno<br />
stopil k ministru za turizem in ga prepričeval,<br />
da se splačajo tudi male ekspedicije<br />
po starem načelu »male ribice dobre<br />
ribice«. Vendar zoper male ekspedicije govori<br />
to, da bi uspevale le dovršenim plezalcem<br />
z velikimi izkušnjami. V navezi bi<br />
morali biti samo taki, ki bi se popolnoma<br />
skladali — po Messnerju bi morali biti<br />
»sinhroni«. »Najhitrejša«, najmanjša in najcenejša<br />
ekspedicija na 8000 m visoki vrh<br />
je uspela zato, ker sta Messner in Habeler<br />
oba zelo nagla plezalca, ker sta oba<br />
lahka in sta bila obenem prepričana o<br />
zmagi, saj sta se na ekspedicijo skrbno<br />
pripravila: »Hitrica naju je rešila neugodnih<br />
okoliščin, strmo in nevarno steno sva<br />
plezala samo dvakrat, medtem ko bi velika<br />
ekspedicija ne imela teh prednosti.« Plezala<br />
sta tako, kakor velike stene v zapadnih<br />
Alpah s to razliko, da sta na Gasherbrumu<br />
I vendarle rabila nekaj časa za<br />
aklimatizacijo, ki sta ga porabila tudi za<br />
dobro orientacijo in razpoznavanje v gori.<br />
Tudi stroški niso bili večji od onih v velikih<br />
stenah v Zapadnih Alpah, seveda<br />
vožnja z avionom in taksa (1000 dolarjev)<br />
nista všteti. To je bila prva Messnerjeva<br />
pot na osemtisočak, na kateri je samo<br />
plezal in nič »delal«. Stena je višja za<br />
1000 m od severne stene Eigerja in težja<br />
od severne stene Matterhorna. »Ponosen<br />
sem«, je izjavil Messner, »da sva prišla<br />
čez v prvem poskusu na alpski način in<br />
to v težki steni. Vsako pionirsko — alpinistično<br />
dejanje je nevaren zgled, vendar<br />
že mora tako biti. Danes nobeden več ne<br />
kritizira Balmata in dr. Paccarda«. Čez<br />
deset let, meni Messner, se bo ta način<br />
uveljavil. Če je naveza izkušena in res<br />
pripravljena, potem je tak vzpon v Himalaji<br />
manj nevaren kot ekspedicija velikega<br />
stila v podobni steni. Vsaj ducat alpinistov<br />
na svetu bi zmoglo nekaj takega, na<br />
stotine alpinistov pa bi zmoglo v Himalaji<br />
kaj lažjega, a vendarle v podobnem slogu.<br />
Messner je šel v Hidden Peak zaradi<br />
športne ideje, o kateri je dolga leta sanjal.<br />
Njega očarajo, tako pravi, samo težave<br />
in športni dosežek.<br />
T. O.<br />
4000 m VISOKA STENA<br />
V DHAULAGIRIJU — »BREZ KISIKA«<br />
Poleti 1977 naj bi človek v Himalaji zmogel<br />
to, kar komaj komu pride na misel.<br />
Dhaulagiri — Bela gora (8167 m) se je<br />
razmeroma dolgo upiral, da bi mu človek<br />
stopil na teme, 13. 5. 1960 pa se je posrečilo<br />
priti na vrh Švicarju Maxu Eiselinu<br />
in Avstrijcu Diembergerju. Francoz Rebuffat<br />
je z Annapurne leta 1950 prvi zagledal<br />
steno Dhaulagirija in cenil njeno višino<br />
na 5000 m; Diemberger jo je znižal na<br />
4000 m. To steno si je za I. 1977 izbral<br />
Messner. 3000 m vrvi in 120 klinov bo<br />
vzel s seboj, kajti spodnji del stene —<br />
kakih 1600 m — bo opremil z vrvmi. Ne<br />
bo pa vzel s seboj kisikovih bomb. (V letu<br />
1978 planira vzpon na Everest čez jugozahodno<br />
steno prav tako brez kisika). Pač<br />
pa bo imel ekspedicijski zdravnik s seboj<br />
čisti kisik, če bi prišlo do višinskega pljučnega<br />
edema.<br />
Poleg Habelerja (34) bosta Messnerja (32)<br />
spremljala še dva izjemna alpinista: Amerikanec<br />
Michael Covington (29), gorski<br />
vodnik iz Colorada, prvak športnega plezanja,<br />
in Otto VViedemann (26), Nemec,<br />
ki je menda najhitrejši plezalec na svetu.<br />
Zdravnik dr. Berghold (29) ima za seboj<br />
prakso v Andih, Sahari, Afganistanu in na<br />
Spitzbergih. Pravi, da bodo morali plezalci<br />
v steni dnevno popiti 10 1 tekočine na<br />
dan.<br />
Ekspedicijo bo spremljala tudi filmska skupina.<br />
Stroški: ca. 120 000 DM.
Change language