Å tevilka 15, julij 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.si 

I Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije I julij 2009 I številka 15 I 

Zimske športne igre 

Prenovljeni intranet – intervju z Janijem Ponikvarjem 

Varnostna uredba in kontrole 

Informacijska varnost 

Kakšno gorivo točimo?

[UVODNIK] > > > > 

Mravlja in kaplja soka 

Opazila sem jo na mizi 

po nedeljskem kosilu. 

Čisto običajno črno 

mravljico. Ne vem, od 

kod se je vzela. Bila je 

sama. Drobila je po 

mizi sem ter tja. Zdelo 

se mi je, da brezglavo 

in brezciljno. Za hip 

je postala ob kapljici 

solatnega kisa, ki je 

čakala, da jo pobrišem. 

Mravljica se je medtem podala na rob mize in begala zdaj 

gor, zdaj dol po robu. Pomočila sem kazalec v kozarec s 

sokom in ji kanila kapljico tik ob rob. Da jo bo zagotovo 

našla. Takoj je ugotovila, da je užitna. S svojimi drobcenimi 

čeljustmi se je komajda dotaknila površine kapljice 

in jo malček použila. Njene prej nemirne in zvedave 

tipalke so se umirile. Najbrž ji je prijalo in je uživala. 

Našla je morda edini zaklad v svojem, v primerjavi s 

človeškim, kratkem življenju. Kako dolgo pa sploh živijo 

mravlje? Nekaj mesecev? Šla sem pomit posodo in vmes 

kukala k mravlji. Še vedno se je smukala okrog kapljice. 

Posodo sem pomila in pospravila. Mravlja je še vedno 

skrbno čuvala svojo dragocenost. Postala sem ob njej in 

jo opazovala čisto od blizu. S tipalkami je spet migala 

po zraku. Morda skuša priklicati svoje prijateljice in jim 

sporočiti, kaj je našla. Potem si je začela čistiti tipalke. S 

sprednjo nožico je prijela tipalko, jo ponesla do čeljusti 

in jo očistila z enim potegom prek njih. Glej, glej, sem si 

rekla, tako kot mačka. Še malo je popila, pa spet pomigala 

in se osnažila. 

Ena mravljica in ena kapljica. To bi bil dovolj velik 

zaklad za vse njene kolegice. Vendar je bila moja 

črna mravlja sama. Z nikomer ni mogla deliti sladkosti. 

Škoda, sem pomislila. Imeti tako dragocenost in ostati 

sam ... Lahko se je še tako iskreno veseliš, od sreče 

skačeš do neba, ampak nikoli ni tako sladko, kot če 

se s tabo smejejo in norijo še vsi tvoji dragi. Zaklad 

izgubi svoj čar in svojo bleščavo, če ga ne moremo ali 

ne znamo dati še drugim. Kajti šele takrat dobi svojo 

pravo vrednost; če je bil prej dragocen, postane potem 

neprecenljiv. Kar je za mravljo sladka kapljica, je za nas 

lahko prisrčen stisk roke, topel nasmeh, veder jutranji 

pozdrav ali nagajiv pomežik. Če ga le hočemo dati, deliti 

in sprejeti. 

Čez eno uro sem šla preverit, kaj je z mojo mravljo. Ni 

je bilo, kaplja na mizi pa se že skoraj posušila. Je bil 

to morda njen zadnji dan v nekajmesečnem življenju 

in sama leži v kakem kotu ali je le odšla iskat svoje 

domače? Navijam za slednje in hkrati upam, da jutri 

ne bom imela polne kuhinje njenih prijateljic, ki bodo 

prišle iskat svojo kapljico soka. 

Sabina Langus Boc, glavna urednica glasila Carina.si 

Carina.si │ Interno glasilo Carinske uprave RS 

Izdaja: Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, Ljubljana 

Glavna urednica: Sabina Langus Boc │ Fotografija na naslovnici: Odkritje 128 kilogramov marihuane na Obrežju (foto: arhiv CU Brežice) 

Grafična priprava in tisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica 

Naklada: 2000 izvodov 

Ponatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le z navedbo vira. 

ISSN 1581-8829 

2 │ CARINA.SI

[INTERVJU] 

Prvi v državni upravi z intranetom in internetom 

v enem spletu 

Jani Ponikvar je gonilna sila prenove intraneta Carinske uprave RS. Zgodba se je začela leta 

2003 in svoj vrhunec dosegla s preklopom s starega na novi intranet oktobra 2008 

Ali si zadovoljen s prenovljenim intranetom? 

»Zaenkrat sem. Sistem je stabilen, vendar je ogromno 

stvari, ki jih moramo še narediti. Čakajo me še ureditev 

arhiva, iskalnika po njej, področnih informacij, ureditev 

omejitve dostopa na domači strani, statistika, integracija 

spletov Infonet, bela knjiga, lokalni intraneti, intrastat 

… mislim, da mi še leto ali dve ne bo zmanjkalo 

dela.« 

To je bil velik preobrat, ne samo tehnično, ampak tudi 

v naših glavah, se ti ne zdi? 

»Seveda, vsaka zamenjava sistema zahteva spremembo 

koncepta v glavi. Uporabniki morajo pač sami prevzeti 

nov vzorec, se navaditi novega načina, kar pa traja vsaj 

pol leta in več. Začetno obdobje je najbolj kritično, saj 

ne veš, kako bo sistem deloval in kako se bodo nanj 

Ta prenova je »never ending story«. 

odzvali uporabniki. Mislim, da je ta kritična doba že 

mimo.« 

Na začetku je bilo nemalo pripomb uporabnikov, češ, 

dajte nam nazaj stari intranet. 

»To je normalno, to je inercija starega sistema in 

miselnosti. Vsaka sprememba naleti na določen odpor, 

ampak sčasoma uporabniki odkrijejo prednosti in 

dodano vrednost. Pomembno je, da vodstvo verjame v 

to, kar delamo, da je kljub kritikam podpiralo to idejo. 

Če bi že po prvih kritikah vrgli puško v koruzo, bi se 

vse skupaj izjalovilo.« 

Katere so največje prednosti prenovljenega 

intraneta? 

»V ozadju celotne prenove je ideja enega okna. V 

praksi bi to pomenilo, da ko pridemo zjutraj v službo, 

odpremo eno okno na računalniku, v katerem so 

zbrane vse informacije. Danes so podatki raztreseni v 

številnih spletih, od intrastata, bele knjige do lokalnih 

intranetov. Čez nekaj let naj bi imeli vse informacije 

zgolj na enem mestu. Prenova intraneta je prvi korak. 

Daleč največja prednost je torej, da ne bo treba brskati 

po različnih sistemih in iskati informacij, ampak 

pogledaš v eno okno, dvakrat ali trikrat klikneš in 

dobiš želene informacije. Prej so bili meniji celo v 

pet nivojih, v zadnji analizi sem naštel skoraj 400 

menijev!« 

Običajni uporabniki spleta ne vidimo, kaj se dogaja 

v ozadju. Je bilo veliko dogovarjanja, notranjega 

usklajevanja? 

»Ogromno! Ta prenova je »never ending story«. 

Začeli smo oktobra 2003, vendar zaradi sklepa Vlade 

RS potem nismo smeli sklepati novih pogodb za 

prenovo intraneta in smo se leto ali dve pogovarjali z 

CARINA.SI │

[INTERVJU] > > > > 

Ministrstvom za javno upravo in nazadnje le prišli do 

javnega razpisa za prenovo intraneta. Na našo srečo ali 

nesrečo je šlo izbrano podjetje sredi prenove, februarja 

2007, v stečaj in smo morali ponoviti razpis. Potem je 

končno prenova stekla, tako kot je treba. Uporabniki 

dejansko vidijo samo vrh ledene gore, to je spletno 

stran. Sistem v ozadju je velik, tako organizacijsko kot 

tudi infrastrukturno. Organizacijsko mislim predvsem 

pripravo koncepta, njegovo realizacijo in operativno 

izvajanje vseh postopkov, ki so potrebni, da se 

informacija pripravi za objavo, nato vnese in nazadnje 

prenese na internet. Kar pa zadeva infrastrukturo, je 

treba omeniti, da zadeve vnašamo na strežnik pri nas 

v GCU. Ob objavi na internetu se prožijo postopki, 

ki prenesejo informacije na strežnik Ministrstva za 

javno upravo in zunanji internetni strežnik.« 

Kdo je glavni krivec za prenovo? 

»Krivec? Če imaš v mislih glavnega protagonista, 

priznam krivdo. Šlo je za sodelovanje med nami, 

Ministrstvom za javno upravo in pogodbenim 

zunanjim izvajalcem. Seveda v hiši nisem bil sam, 

ampak sokrivdo delijo z menoj tudi sodelavci, katerih 

konstruktivna kritika in pripombe so pripomogle k 

današnji obliki in funkcionalnosti spleta. Izpostavil bi 

rad gospe Moniko Logar, Jelko Strgar, Sabino Langus 

Boc in gospode Alojza Ovna, Darka Berčiča in Davida 

Guština. Seveda so sodelovali tudi ostali, vendar 

vseh ne morem našteti, vsakemu pa se zahvaljujem 

za konstruktivno kritiko, kajti to je edini način, da se 

zadeve spreminjajo na bolje.« 

mi pa stvari radi predalčkamo. To je očitna razlika 

v pristopu in zelo težko je uravnotežiti vse interese 

in želje. Vseskozi si prizadevam za uravnoteženo 

obravnavo. V igri je več dejavnikov, kot so uporabniki, 

administratorji, tehnologija, vzdrževanje … Vse je 

treba vzeti v zakup in najti kompromis.« 

Kakšna je struktura urednikov in administratorjev? 

»Carina ima veliko področij, ki jih je treba pokriti 

v informacijskem smislu, in nemogoče je, da bi za 

pripravo in vnos informacij skrbela le en ali dva 

človeka. Zato smo postavili organizacijsko strukturo, v 

kateri avtorji, uredniki in administratorji vsebine sami 

pripravljajo, kontrolirajo, vnašajo in vzdržujejo. To je 

bil zahtevnejši del prenove, saj se je bilo treba domisliti 

koncepta organizacije in usposobiti večje število 

administratorjev TYPO3. Uvedba takšnega načina 

je bila nujna, če smo želeli doseči, da sta priprava in 

objava informacij nadzorovani in pregledni. Vsakdo 

v verigi mora opraviti svoj del naloge in uspeh je 

zagotovljen. V nekaterih sektorjih so privzeli tovrstni 

način objave informacij in zadeva deluje. Na začetku 

dobi človek občutek, da gre še za dodatno nepotrebno 

pisarijo, vendar ko to preide v navado, posameznik 

ve, kaj mora storiti, da bo informacija dosegla intranet 

in internet.« 

Kdaj se bodo v to strukturo vključili carinski uradi? 

»To je predvideno v akcijskem načrtu. Žal se je 

Kako je potekal preklop s starega na novi splet? 

»To je bilo 1. oktobra 2008 ob 4. uri zjutraj. Pred 

preklopom smo v ožji skupini večkrat preigrali čim več 

scenarijev, skušali predvideti, kaj bi lahko šlo narobe. 

Kljub temu se je zgodilo, da je strežnik dobesedno 

počepnil. V informatiki je pač tako, da lahko predvidiš 

večji del stvari, ki bi lahko šle narobe, a vedno ostane 

kaj, na kar nisi pomislil. Bistveno je, da se čim prej 

odzoveš in popraviš napake. V dveh, treh tednih smo 

intranet nekako utirili na pravo pot.« 

Se ti zdi, da smo v Generalnem carinskem uradu v 

prednosti pred uradi, da so morda malce prezrti? 

»Prezrti niso, ampak sem že na začetku prenove 

ugotovil, da sta Generalni carinski urad in operativa 

dva različna svetova, koncepta. Zato sem vseskozi 

iskal kompromise. Mi pač stvari vidimo drugače 

kot operativa. Slednja temelji bolj na beli knjigi, 

Strežnik za TYPO3 zavzema zelo malo prostora v 

strežniški omari v sistemski sobi Generalnega carinskega 

urada. 

│ CARINA.SI

[INTERVJU] 

zaradi zamika pri prenovi intraneta ta vključitev 

malce odložila. Carinske urade bomo postopno začeli 

vključevati prihodnje leto. Nekateri uradi pa so zaradi 

svojih posebnih nalog že v sistemu. Dostop imata na 

primer Center Taric na Jesenicah, Oddelek za centralno 

pomoč uporabnikom v Novi Gorici. Pred vključitvijo 

uradov bo treba narediti temeljito analizo obstoječih 

intranetnih spletov carinskih uradov, da bomo videli, 

katere vsebine so lokalne narave in katere so že zajete 

v novem intranetu. Sem velik nasprotnik vrtičkarstva 

pri objavi informacij. Intranet je carinski, torej skupni 

izdelek nas vseh, zatorej bodo uradi dobrodošli, da 

bodo prispevali informacije po svojih najboljših 

močeh.« 

S čim se trenutno ubadaš? 

»S prenosom arhiva.« 

Spet? 

»Ja, še vedno. Trenutno že petič uvažamo arhiv. Težava 

je v tem, da sem pri uvozu vsakič našel nove napake, 

ki jih je treba seveda odpraviti. Podatkov je ogromno – 

prek 7.500 informacij ali drugače povedano: približno 

11.000 datotek oziroma 3,5 GB podatkov. Uvoz je 

treba izvesti tako, da se kar v največji meri približamo 

100 %. Upam, da bo tokrat v redu in da bomo končno 

ugasnili stari intranetni strežnik.« 

Si lahko zamisliš, da bi spet začel uporabljati stari 

intranet? 

»Nikakor. Novega uporabljamo že toliko časa in 

vnesli smo že toliko informacij, da si ta trenutek 

ne predstavljam povratka na staro. Poleg tega nova 

tehnologija prinaša toliko prednosti, da bi bila uporaba 

starega intraneta precejšen korak nazaj. Integriran 

internet in intranet, objava multimedijskih vsebin, 

naprednejši iskalnik … skratka, kup prednosti, ki 

jih ne gre kar tako zanemariti. Smo prvi in edini v 

državni upravi, ki smo združili intranet in internet 

znotraj istega spleta. Dejansko smo naredili korenite 

spremembe in konkretne korake naprej. Pravi rezultati 

bodo vidni šele, ko bodo zaživele vse nove funkcije 

in ko bomo vse službene intranete pospravili pod eno 

streho.« 

Sabina Langus Boc, GCU 

Foto: Sabina Langus Boc 

Kakšne vrste je gorivo, ki ga točimo v svoje 

avtomobile? 

Preprosto vprašanje, na katero sem odgovor poznala, 

že ko sem bila še čisto majhna. Bencin vendar! Kasneje 

sem izvedela, da gre avtomobil lahko tudi na nafto, in 

ko so me v šoli poučili o delovanju dizelskega motorja, 

je izraz nafta nadomestil dizel. Po vstopu v carinsko 

službo in soočenju s carinsko tarifo pa sem izvedela, da 

se dizlu strokovno reče plinsko olje. Kako sem pametna, 

sem si takrat mislila, zdaj mi je končno vse jasno. Če 

odmislim tiste redke avtomobile, ki so predelani na 

plin, se uporablja za pogon avtomobilov bencin ali 

plinsko olje. Skoraj sem pozabila na najpomembnejše 

– »kurilc!« Le kako mi je lahko ušel iz glave. Ta je 

zagotovo najpomembnejši, saj šefi nenehno opozarjajo 

»pazi na kurilca«! 

Pred leti me je pot zanesla med trošarince. Prepričana 

sem bila, da o gorivu že vse vem. Vendar globlje, kot 

sem spoznavala trošarinsko zakonodajo, pogosteje sem 

si zastavljala vprašanje o vrsti goriva, ki ga točimo v 

svoje avtomobile. 

Kaj pa vi? Ali veste, kakšno gorivo ste nazadnje točili? 

Pojdimo lepo od začetka. 

CARINA.SI │

[IZ STROKE] > > > > 

Fosilna goriva 

Gorivom, ki vsebujejo ogljikove hidrate, rečemo 

fosilna goriva oziroma mineralna goriva. Med takšna 

goriva spadajo premog, nafta in zemeljski plin. 

Vsa ta goriva so organskega izvora in so nastala v 

prejšnjih geoloških obdobjih iz rastlinskih in živalskih 

organizmov. 

Iz različnih krajev v zemeljski skorji, iz globin morja 

ali tam, kjer je bilo včasih morje, se z vrtanjem in 

črpanjem pridobiva črna tekočina, ki ji rečemo nafta. 

Nafta je izraz za bolj ali manj težko, tekoče oziroma 

surovo zemeljsko olje, ki ga je treba prečistiti in nato 

v rafinerijah še predelati v različne naftne proizvode: 

bencin, plin, plinsko olje, maziva, kurilno olje, parafin, 

bitumen … 

Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, dobljenih 

z destilacijo surove nafte. Uporablja se ga za pogon 

motorjev z notranjim zgorevanjem. Pomembna 

lastnost pri uporabi bencina je oktansko število; to 

nam pove odpornost proti klenkanju, ki nastane zaradi 

samovžiga goriva. 

Bencin z nižjim oktanskim številom prenese manjšo 

količino kompresije, kot tisti z višjim oktanskim 

številom. Zmogljivejši motorji imajo večjo kompresijo 

in zato potrebujejo bencin z višjim oktanskim številom. 

Poraba bencina z oktanskim številom 95 je največja. 

Nekoč so temu bencinu dodajali svinec, danes pa mu 

dodajajo 5-odstotni heptan. V današnjih avtomobilih 

s katalizatorjem se uporablja izključno neosvinčeni 

bencin. 

Plinsko olje, v pogovornem jeziku imenovano tudi 

D2, dizel, dizelsko gorivo ali celo nafta, je srednji 

destilat surove nafte, ki se uporablja za pogon dizelskih 

motorjev. V primerjavi z bencinskim motorjem ima 

dizelski motor večjo kompresijo. Pomembne lastnosti 

plinskega olja so cetanski indeks, ki pove, kakšna je 

vnetljivost goriva, potem vsebnost žvepla, odpornost 

proti zmrzovanju in toplotna (kurilna) moč. 

Utekočinjen naftni plin oziroma avtoplin (UNP ali 

LPG) nastaja kot stranski produkt pri rafiniranju 

nafte in pri ločevanju zemeljskega plina. Prilagojen 

se uporablja za pogon vozil, predvsem na bencinski 

pogon, ki imajo vgrajeno dodatno napravo za uporabo 

avtoplina. 

Biogoriva 

Ker so zaloge fosilnih goriv omejene, se znanstveniki 

trudijo poiskati nove vire. Alternativna pogonska 

goriva oziroma obnovljiv vir energije, ki nadomešča 

navadna pogonska goriva fosilnega izvora, so 

biogoriva. Biogoriva so tekoča in plinasta goriva, 

pridobljena iz sorazmerno nedavno odmrle biološke 

snovi. Teoretično jih je mogoče pridobivati iz vsakega 

vira ogljika, vendar so najpogostejši vir rastline, v 

katerih poteka fotosinteza. Najpogosteje uporabljeni 

vrsti biogoriva za pogon avtomobilov sta biodizel in 

bioetanol. 

Kemijsko je biodizel metilni ester maščobnih kislin, 

ki nastaja pri estrifikaciji trigliceridov rastlinskih olj z 

metanolom (FAMAE). Pridobiva se iz surovega ali že 

uporabljenega rastlinskega olja ali živalskih maščob. 

Najvažnejše surovine za pridobivanje biodizla so oljna 

repica, sončnica, ogrščica, soja, veliko se uporabljajo 

tudi odpadne maščobe iz prehrambene industrije. Kot 

nadomestek dizelskega goriva se lahko uporablja v 

vsakem avtomobilu na dizelski pogon. 

Za pogonsko gorivo avtomobilov z dizelskim 

motorjem se lahko uporablja tudi čisto rastlinsko 

olje, proizvedeno iz rastlin s stiskanjem, ekstrakcijo 

ali primerljivimi procesi, surovo ali rafinirano, vendar 

kemijsko nespremenjeno (če je rastlinsko olje kemično 

obdelano, je že biodizel). 

V naše avtomobile največkrat točimo 95-oktanski 

bencin ali dizel D2. 

Bioetanol je etanol, ki se izdeluje iz biomase ali 

biološko razgradljivih frakcij odpadkov, ki vsebujejo 

│ CARINA.SI

[IZ STROKE] 

sladkor, škrob ali celulozo (sladkorni trs, sladkorna 

pesa, koruza, slama, les …). Na osnovi bioetanola 

se proizvaja etil terciarni butil eter (ETBE), ki se 

uporablja kot mešanica s čistim bencinom. Podobno 

kot ETBE se za mešanico s čistim bencinom lahko 

uporablja tudi metil terciarni butil eter (MTBE), ki pa 

je proizveden na osnovi biometanola (metanol, ki je 

ravno tako proizveden iz biomase oziroma biološko 

razgradljivih odpadkov). 

Biogoriva najpogosteje proizvajajo iz rastlin, v katerih 

poteka fotosinteza. 

Med alternativnimi pogonskimi gorivi je veliko 

govora tudi o elektriki in vodiku. Vozila na elektriko 

oziroma električni pogon poganjajo električni motorji, 

ki uporabljajo energijo, shranjeno v akumulatorskih 

baterijah. Elektrika je alternativno pogonsko gorivo 

le v primeru, če je njen vir na primer sončna, 

vetrna, jedrska elektrarna ali hidroelektrarna. Če je 

proizvedena v termoelektrarni, to ne drži, saj so vir 

fosilna goriva. 

Kot resna možnost za pogon električnih vozil se kaže 

uporaba vodika za pridobivanje elektrike v gorivnih 

celicah. Vodikova gorivna celica namreč deluje 

podobno kot baterija, vendar poteka njeno polnjenje 

občutno hitreje, pa tudi čas obratovanja in s tem 

doseg vozila ob enem polnjenju sta dosti večja kot 

pri bateriji. Ker vodikova celica ne deluje na osnovi 

izgorevanja, ampak temelji na čisti kemični reakciji, 

kjer emisije tako rekoč ni, stranska produkta pa sta 

le toplota in čista voda, ima vse prednosti tudi z 

ekološkega vidika. 

Danes je veliko govora tudi o hibridnih vozilih, ki 

pa ne uporabljajo nobenega novega vira. Hibridni 

pogon je pogon, ki uporablja dve vrsti motorjev, 

motor z notranjim zgorevanjem in elektromotor, ki 

omogoča uporabo energije zaviranja s shranjevanjem 

v baterije. 

Kakšno gorivo torej točimo v svoje avtomobile? V 

osnovi so to bencin, plinsko olje ali utekočinjen naftni 

plin. Te vrste goriv so v čisti obliki ali mešanice z 

biogorivom. Distributerje v Sloveniji zavezuje 

k dajanju biogoriv na trg uredba o pospeševanju 

uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za 

pogon motornih vozil Ta določa ciljno količino 

biogoriva, ki jih mora posamezen distributer dati 

na trg. Spodbudo za uporabo biogoriv najdemo tudi 

v trošarinski zakonodaji, saj omogoča pravico do 

vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila 

trošarine za sorazmeren delež dodanega biogoriva, 

vendar do največ 5 %. Bencin in plinsko olje, ki 

ju na slovenskih bencinskih črpalkah točimo v 

svoje avtomobile, tako običajno vsebujeta do 5 % 

biogoriva. Bencinu je primešan bioetanol, plinskemu 

olju pa biodizel. Na nekaterih bencinskih črpalkah 

že lahko kupimo tudi čisti biodizel, ki ga uporabljajo 

vozila, prilagojena za uporabo čistega biodizla. To so 

predvsem stari avtomobili z dizelskim motorjem. Čisti 

biodizel uporablja tudi kar nekaj mestnih avtobusov 

na območju mestne občine Ljubljana. V Sloveniji 

uporabljani biodizel je najpogosteje proizveden iz 

oljne repice ali sončnic. 

Drugi alternativni viri pogonskih goriv se v Sloveniji 

le redko uporabljajo. Po naših cestah vozi le nekaj 

avtomobilov na čisto ali že rabljeno rastlinsko olje. Če 

bi te voznike označili za naravovarstvenike, pa slednje 

zagotovo ne velja za tiste, ki v svoje avtomobile točijo 

plinsko olje za ogrevanje. To gorivo ima za razliko od 

plinskega olja, namenjenega za pogon, večjo vsebnost 

žvepla, kar pomeni večje onesnaževanje okolja. Tej 

vrsti plinskega olja v pogovornem jeziku rečemo 

»kurilc«. In tukaj se začne že druga zgodba z novimi 

vprašanji. Kako ločimo plinsko olje za pogon od 

plinskega olja za ogrevanje, kako se odkrivajo zlorabe 

in kakšne so sankcije zanje …? 

Mag. Neva Uršič, GCU 

Foto: Evropska komisija 

CARINA.SI │


Varnostne kontrole v prehodnem obdobju 

Pri pregledu pripravljenosti posameznih držav članic in 

gospodarskih subjektov na uvedbo elektronske vstopne 

in izstopne skupne deklaracije je bilo ugotovljeno, da 

1. julija 2009 zaradi zahtevnosti postopkov ne bodo 

vsi pripravljeni na izmenjavo podatkov med carinskimi 

organi z uporabo informacijske tehnologije in 

računalniških mrež. Uredba Komisije (ES) št. 273/2009 

zato vzpostavlja prehodno obdobje od 1. julija 2009 

do 31. decembra 2010, ko vložitev vstopne skupne 

deklaracije ne bo obvezna, gospodarski subjekti pa bodo 

v tem času prilagodili svoje poslovanje novi carinski 

zakonodaji Skupnosti. Carinske uprave bodo kljub 

temu dolžne na prvi vstopni točki v Skupnost izvajati 

oceno tveganja, osredotočeno na varstvena in varnostna 

tveganja za celotno pošiljko blaga na prevoznem 

sredstvu, ne glede na končno destinacijo blaga. Če 

vstopna skupna deklaracija ne bo vložena, bo treba 

izvesti oceno tveganja najkasneje po predložitvi blaga 

na meji Skupnosti, če je primerno, na podlagi deklaracije 

za začasno hrambo ali carinske deklaracije za navedeno 

blago ali katere koli druge razpoložljive informacije o 

blagu. V prehodnem obdobju bo prav tako treba oceniti 

tveganje za vse blago, ki zapušča območje Skupnosti, 

v uradu izvoza ali napozneje v uradu izstopa predvsem 

zaradi varstvene in varnostne analize tveganja na podlagi 

razpoložljivih podatkov (npr. izvozne deklaracije, 

tranzitne deklaracije). 

V navedenem tranzicijskem obdobju bo treba v primeru 

nepredložitve vstopne skupne deklaracije na prvi vstopni 

točki opraviti varstveno in varnostno analizo tveganja 

ob največji možni uporabi sprejetih varnostnih profilov 

tveganja (v nadaljevanju CRC). Imetnika statusa AEO 

bo prav tako treba obravnavati v skladu s CRC. 

Analiza tveganja 

Analizo tveganja je treba izvajati v skladu z varnostno 

uredbo v vstopni skupni deklaraciji še pred prihodom 

blaga na carinsko območje Skupnosti. Da bi vzpostavili 

enako raven carinskih kontrol v vsej Skupnosti, se morajo 

pri odločitvah za carinsko kontrolo v skladu z varnostno 

uredbo uporabljati skupna merila in standardi tveganja. 

Za zagotovitev enotnejšega izvajanja varnostnih kontrol 

v državah članicah se bodo uporabljale smernice o načinu 

uvajanja odločbe Komisije o vzpostavitvi skupnih meril 

in standardov tveganja za izvajanje varnostne in varstvene 

analize tveganja. Vsaka država članica bo morala 

zagotoviti uvedbo CRC v svoje nacionalne sisteme 

za analizo tveganja in izvajanje ročne dodatne analize 

tveganja po aktiviranju posameznega CRC. Zato morajo 

pri izdelavi elektronskih sistemov ICS, ECS in NCTS/ 

varnost omogočiti možnost izvajanja dodatne ročne 

analize tveganja in prikaz njihovih rezultatov še pred 

prihodom blaga na mejo Skupnosti. Lokalni analitik v 

carinski izpostavi bo moral vsakič po aktiviranju CRC še 

pred prispetjem blaga na mejo Skupnosti opraviti dodatno 

ročno analizo tveganja in vnesti rezultate analize v 

omenjene sisteme, ki bodo služili kot smernice za carinsko 

kontrolo. V posameznih primerih bo lahko spremenil 

odločitev o izvedbi carinske kontrole. Vendar bodo zaradi 

uporabe različnih sistemov in postopkov v tranzicijskem 

obdobju tudi tukaj veljale nekatere posebnosti, dokler 

gospodarski subjekti ne bodo prilagodili svojih postopkov 

in sistemov novi zakonodaji. 

V primeru vložitve vstopne skupne deklaracije prek ICS 

ali NCTS/varnost bo prvi urad vstopa opravil analizo 

tveganja za celotno pošiljko na prevoznem sredstvu, v 

primeru nevložitve vstopne skupne deklaracije pa le za 

blago, za katero bo imel podatke. Za blago, ki bo ostalo na 

ladji ali letalu, se bo opravila analiza tveganja z uporabo 

CRC v uradu, kjer bo blago raztovorjeno. 

Za zagotovitev skupnega okvirja obvladovanja tveganja 

med tranzicijskim obdobjem se bodo obstoječe pilotske 

naloge združile z vključitvijo vseh vstopnih carinskih 

uradov. Osnutek smernic (dokument Taxud/1923/2008) 

za uporabo CRC se bo uporabljal v največji možni meri. 

Izmenjava informacij 

Za izmenjavo informacij med prvo vstopno točko in 

državo članico se bo uporabljal CRMS (Community 

Customs Risk Management System). Prvi urad vstopa 

│ CARINA.SI

[IZ STROKE] 

mesecu, ki sledi koncu zadnjega trimesečnega obdobja, 

bo treba poslati eno poročilo za vsako vrsto prevoza 

posebej. 

Komisijo bo treba obveščati tudi o vseh novosti v zvezi 

z izdelavo in uporabo sistemov ICS, NCTS in ECS ter 

v CRMS sprotno vnašati vse razpoložljive informacije 

o ugotovljenih ali možnih tveganjih. 

Vodje pilotskih skupin Triglav, Mike in Lara v Felixstowu 

pri pripravi tranzicijskega dokumenta za izvajanje varnostnih 

kontrol. 

potrebuje za dokončanje varstvene in varnostne 

analize tveganja dostop do posameznih informacij o 

možnem tveganju pošiljke, namenjene v drugo državo 

članico. Pri tem lahko uporabi obstoječe razpoložljive 

informacije iz CRMS ali pošlje prek CRMS zahtevek 

za dodatne informacije ostalim državam članicam. Da 

bo izmenjava informacij mogoča tudi, če sistem CRMS 

ne bo deloval ali bo treba hitro ukrepati, bo na voljo 

seznam kontaktnih točk, ki bodo v vsaki državi članici 

24 ur na dan in vse dni v tednu zadolžene za izmenjavo 

in pošiljanje odgovorov. Države članice bodo morale 

Komisiji sporočiti ime organizacijske enote in oseb, ki 

bodo zadolžene za posredovanje ustreznih odgovorov 

prvim vstopnim točkam v zakonsko določenih rokih 

glede na vrsto transporta (184. a člen izvedbene uredbe). 

Prva vstopna točka bo v primeru zahtevka za dodatne 

informacije morala navesti tudi rok za odgovor. Vsaka 

država članica mora zato vsem vstopnim uradom 

zagotoviti dostop do CRMS. 

Pošiljanje rezultatov analize tveganja s prve vstopne 

točke naslednjim pristaniščem in letališčem bo v 

primeru, ko imata obe državi članici v uporabi sistem 

ICS, potekalo prek tega sistema, sicer pa prek sistema 

CRMS. 

Obveznost poročanja 

Države članice bodo morale vsake tri mesece na 

posebnem obrazcu poročati o rezultatih izvajanja 

varnostnih in varstvenih pravil tveganja. Do 15. dne v 

Diagram poteka carinskih kontrol v skladu z varnostno 

uredbo. 

Potek varnostnih preverjanj 

Države članice bodo, kjer je to mogoče, uvedle CRC 

v svoje nacionalne sisteme za analizo tveganja. V 

primeru aktiviranja CRC bo moral lokalni analitik na 

podlagi ročne analize tveganja določiti način in vrsto 

carinske kontrole. Če se bo aktiviral CRC s srednjim 

tveganjem in dodatna ročna analiza tveganja ne bo 

potrdila prisotnosti tveganja, bo carinsko kontrolo lahko 

obšel. Če podatki ne bodo posredovani v elektronski 

obliki, bodo carinske izpostave v prehodnem obdobju 

lahko opravile le ročno analizo tveganja prek vpogleda 

v prevozniško dokumentacijo in tej priložene listine. 

Pri carinskih kontrolah bo treba nameniti posebno 

pozornost njihovi kakovosti in obveščanju o vseh 

pomembnih ugotovitvah. Zmanjšan nabor podatkov 

v prehodnem obdobju bo vsekakor zelo oteževal 

učinkovitost analize tveganja, zato bo treba nenehno 

skrbeti, da bodo podatki, ki jih bodo poslali gospodarski 

subjekti, kakovostni in sprejemljivi oziroma popolni. 

Jože Kavčič, GCU 

Foto: arhiv GCU 

CARINA.SI │ 9


Pilotska naloga Triglav 

Spomladi 2007 je bil prvi sestanek projektne skupine 

za varnostna pravila tveganja. Rezultati dela skupine 

so bili prvič predstavljeni vsem državam članicam EU 

na seminarju v Ljubljani, kjer smo se dogovorili o vseh 

najpomembnejših smernicah in standardih izvajanja 

varnostnih kontrol v sklopu varnostne uredbe. Slovenija 

je tako postala pomemben mejnik pri vzpostavitvi 

enotnih pravil in standardov izvajanja carinskih kontrol 

na zunanjih mejah Skupnosti. Na našo pobudo je bila 

takrat sprejeta odločitev o izvedbi pilotske naloge 

izvajanja varnostnih kontrol na kopenski meji, s katero 

bi preverili možnosti predlaganega načina izvajanja 

varnostnih kontrol in zaradi učinkovitejšega izvajanja 

kontrol prikazali potrebne organizacijske in postopkovne 

spremembe v državah članicah. Vse države članice so 

bile enotne, da bo največ težav pri izvajanju varnostnih 

kontrol povzročala kopenska meja Skupnosti. Komisija 

je dolgo iskala državo članico, ki bi lahko pripravila 

dokumentacijo o pilotski nalogi ter vodila in skrbela 

za vse ostale aktivnosti, povezane z njo. Sam sem na 

predlog Komisije sprejel ta izziv, čeprav sem se zavedal, 

da bom moral delati zunaj svojega delovnega časa. Tako 

je nastal dokument z smernicami za izvajanje varstvenih 

in varnostnih kontrol na kopenski meji. Na koncu se 

je bilo treba še odločiti o imenu. Vsi dobro poznamo 

naš najvišji vrh, ki Slovencem predstavlja izziv, saj 

marsikdo pravi, da nisi pravi Slovenec, če še nisi bil na 

vrhu Triglava. Zaradi posebnosti prometa na kopenski 

meji s kolonami tovornih vozil, z malo razpoložljivega 

časa za analizo tveganja (v kopenskem prometu 1 ura) in 

s skopimi informacijami v tranzitnih deklaracijah se mi 

je zdelo to ime idealno. 

K pilotski nalogi je bilo treba poleg mejnih izpostav 

pritegniti tudi nacionalne centre držav članic za 

analizo tveganja, ki bi lahko nudili podporo mejnim 

izpostavam s posredovanjem informacij. Treba je 

bilo pripraviti seznam kontaktnih oseb in lokalnih 

analitikov v sodelujočih državah članicah, nuditi 

posameznim državam članicam dodatne informacije o 

poteku naloge in organizirati izobraževanje o uporabi 

aplikacije RIF za lokalne analitike, ki bodo sodelovali 

v pilotski nalogi. 

Prvi del 

Izvajanje pilotske naloge je bilo razdeljeno na tri dele. V 

prvem je sodelovalo 8 držav članic s skupaj 16 mejnimi 

izpostavami. Pri nas se je prve faze pilotske naloge 

udeležila Izpostava Gruškovje. Na prvem usklajevalnem 

sestanku v Bruslju so bile v celoti sprejete predlagane 

smernice iz osnutka dokumenta. Dogovorjen operativni 

del je potekal med delovnim časom v treh ločenih tednih, 

od ponedeljka do petka. Glavna namena izvajanja prvega 

dela pilotske naloge sta bila testirati način izmenjave 

informacij o možnem pojavu tveganja med državami 

članicami in preveriti možnost umestitve varnostnih 

profilov tveganja v elektronske sisteme. Za učinkovito 

enotno obvladovanje tveganj v vsej Skupnosti pri vnosu 

blaga na območje Skupnosti je izredno pomembna 

hitra komunikacija med državami članicami. Če je 

mejna izpostava zahtevala dodatne informacije, so ji vsi 

sodelujoči nacionalni centri za analizo tveganja morali 

odgovoriti prek varne aplikacije RIF v manj kot eni uri 

od prejema zahtevka. Rezultat je bil več kot zadovoljiv. 

Med celotnim prvim delom je bilo na 325 zahtevkov po 

dodatnih informacijah kar 85 % vseh odgovorov poslanih 

v času ene ure. Največ težav je seveda povzročal jezik, 

saj so na mejah nekaterih državah članic tudi delavci 

s slabim znanjem angleščine. Za lažjo izmenjavo in 

komunikacijo smo zato raje uporabljali kode, ki so 

predstavljale posamezne zahtevane podatke. Slovenija je 

med pilotsko nalogo pomagala finskim kolegom izdajati 

tudi časopis »Triglav«, ki je v prvi fazi izšel 3-krat, do 

konca pilotske naloge pa je izšlo skupaj 8 številk. Njegov 

namen je bil opozoriti sodelujoče na pomembne roke pri 

izvedbi naloge in jih spodbuditi k aktivnejšemu pristopu. 

Po koncu prvega dela je sledilo še najtežji opravilo – 

priprava poročila. Vsakdo, ki je kdaj vodil mednarodno 

akcijo, ve, da je največja težava dobiti uporabne 

podatke. V 8 dneh je bilo treba iz prejetih informacij 

pripraviti kakovostno poročilo. Kljub jasnim navodilom 

in priloženim primerom pravilno izpolnjenega obrazca 

so bile informacije žal zelo pomanjkljive. Vendar nam je 

ob dodatnih naporih in poizvedovanjih uspelo pridobiti 

najpomembnejše podatke. Iz prvega poročila so razvidne 

naslednje ugotovitve: 

10 │ CARINA.SI

[IZ STROKE] 

1. Za zelo dobro se je izkazala delitev nalog, tako da 

se izpostava ukvarja le z lokalno analizo in kontrolo, 

nalogo izmenjave in pošiljanja potrebnih informacij 

pa prevzamejo nacionalni centri za analizo tveganja. 

Zato bomo tudi v nadaljevanju pilotskega projekta 

prosili nacionalne centre držav članic, ki ne sodelujejo 

v projektu, da poskusijo sodelovati pri posredovanju 

informacij za svojo državo članico. 

2. Podatki v elektronski tranzitni deklaraciji NCTS 

in zvezku TIR so pomanjkljivi in ne omogočajo 

učinkovitega izbora tranzitnih deklaracij za kontrolo. 

3. V vsaki izmeni mora biti vsaj en posameznik z znanjem 

angleškega jezika. 

4. K sodelovanju je treba privabiti tudi nacionalne centre 

za analizo tveganja v vseh ostalih državah članicah. 

5. Kontaktna oseba v vsaki državi članici mora biti na 

razpolago 24 ur na dan in 7 dni v tednu. 

6. Profili tveganja se morajo vnašati centralno prek 

ene točke v državi članici, ki je odgovorna tudi za 

izmenjavo povratnih informacij, povezanih z izvedenimi 

kontrolami. 

7. Med pilotsko nalogo je bilo nekaj večjih zasegov, 

med njimi zaseg 20 kilogramov heroina in 3 milijonov 

cigaret. 

Nasmejani kolegi skupine Triglav po sestanku v 

Bruslju. 


Drugi del 

Čas drugega dela pilotske naloge je bil določen na 

sestanku skupine za kopensko mejo na Dunaju. Izvajal 

se je v dveh ločenih terminih po 24 ur skupaj. Namen 

je bil preveriti pripravljenost držav članic na 24-urno 

izvajanje varnostnih kontrol, kot je načrtovano po 

1. 7. 2009, in izmenjavo informacij. V drugem delu 

je sodelovalo 20 držav članic s skupaj 44 mejnimi 

izpostavami. To so bile vse države članice z zunanjo 

kopensko mejo Skupnosti, razen Nemčije. Že drugi 

dan se je pojavila tehnična napaka aplikacije RIF, kar 

je pomenilo, da mora tudi Komisija zagotoviti 24-urno 

vzdrževanje svojih informacijskih sistemov. Kljub 

tehničnim težavam v prvem delu pilotske naloge so 

si v drugem delu sodelujoče države članice izmenjale 

več kot 1600 informacij. Samo v 39 primerih NRAC 

iz države članice, kamor je bila pošiljka namenjena, ni 

poslal odgovora mejni izpostavi tranzita. Povprečni čas 

za odgovor je bil 9 minut in 39 sekund. Med pilotsko 

nalogo se je pokazala dodatna potreba po vzpostavitvi 

varne pošte ali foruma, prek katerega bi si lahko 

enostavneje izmenjevali posamezne informacije. V 

drugem delu smo ugotovili, kako so posamezne države 

pripravljene na 24-urno izvajanje varnostne uredbe. 

Kar 33 pošiljk, pri katerih so se zahtevale dodatne 

informacije, je bilo namenjenih v Nemčijo. Ker pa 

Nemčija v pilotski nalogi ni sodelovala, ni bilo mogoče 

dobiti vseh potrebnih informacij za lokalno analizo. 

Tretji del 

Tretji del pilotske naloge je bil v maju letos med 

dnevnim delovnim časom. Sodelovalo je 23 držav 

članic. Namen je bil pridobiti uporabne informacije 

za varnostne kontrole v tranzicijskem obdobju od 

julija letos do začetka leta 2011, predvsem v zvezi 

z izboljšanjem kakovosti podatkov v tranzitnih 

deklaracijah. Vsaka država članica je poslala število 

tranzitnih deklaracij s pomanjkljivimi podatki na 

poljubno izbran dan v trajanju projekta. Pilotska 

naloga je posnela dejansko trenutno stanje v 

posameznih državah članicah in jim tudi nakazala 

potrebne organizacijske in sistemske spremembe do 

popolne uvedbe varnostne uredbe. 

Rad bi se še posebej zahvalil vsem sodelujočim pri 

pilotski nalogi, saj so vsak po malem prispevali k 

uspešni izvedbi. Triglav zdaj poznajo številni kolegi 

v državah članicah, ki ne samo vedo, kje je, temveč 

poznajo tudi njegovo višino, kar me včasih preseneti. 

Na koncu še povzemam besede vodje oddelka C6 za 

obvladovanje tveganja v Komisiji Paula Brennana, ki 

je na enem izmed sestankov predstavnikom iz skupin 

za pomorski in letalski promet dejal: Triglav ni samo 

najvišja gora v Sloveniji, temveč vas po uspešnosti 

izvedbe sodelujoči tudi gledajo z njenega vrha. 

Jože Kavčič, GCU 

CARINA.SI │ 11


Sistem za samodejno prepoznavo registrskih 

oznak tovornih vozil in zabojnikov na mejnih 

prehodih s Hrvaško 

Decembra 2006 je Carinska uprava Republike Slovenije 

na podlagi javnega razpisa z izbranim izvajalcem Asist, d. 

o. o., sklenila pogodbo za razvoj in namestitev sistemov za 

samodejno prepoznavo registrskih oznak tovornih vozil 

in zabojnikov (SRT) na cestnih mejnih prehodih Obrežje, 

Gruškovje, Jelšane, Starod, Središče ob Dravi, Zavrč in 

Dobovec, na železniškem mejnem prehodu Dobova pa 

za samodejno prepoznavo oznak zabojnikov na tovornih 

vlakih. Za sofinanciranje projekta je Evropska komisija v 

okviru predhodnega vira 2004 izdala odločbo, s katero je 

carinski službi odobrila finančna sredstva v višini 75 % 

vrednosti celotnega projekta Okrepitev sistemov za boj 

proti goljufijam v nadzoru prometa na zunanjih mejah 

EU. Projekt razvoja in namestitve sistemov je bil končan 

decembra 2008, vključno z enoletno garancijsko dobo. 

Od takrat teče triletno pogodbeno vzdrževanje sistemov 

na mejnih prehodih. 

Prvi sistem je bil nameščen na Obrežju julija 2007. Od 

takrat so se v skladu z načrtom in izgradnjo posameznih 

mejnih prehodov vrstile namestitve sistemov tudi na 

drugih lokacijah. 

Sistem SRT deluje na vstopni in izstopni strani mejnih 

prehodov in je postavljen na vseh stezah za tovorna 

vozila. S sistemi SRT upravljajo cariniki, na vstopni 

strani pa v zadnjem času policisti. 

Naloga sistema je, da od spredaj, od zadaj in z obeh 

strani vozila samodejno prepozna oznako tovornega 

vozila in morebitnega zabojnika na njem. Samodejno 

prepoznavo oznak omogoča sistem kamer, induktivnih 

zank in fotocelic v zahtevanem prometnem režimu 

na stezi. Zajeta slika se na pripadajočem strežniku 

pretvori v ustrezno oznako, ki jo carinik ali policist v 

aplikaciji SRT lahko nadzoruje in morebiti popravi. Na 

koncu postopka se opravi zapis v podatkovno zbirko na 

lokalnem strežniku. Na vseh cestnih mejnih prehodih je 

dosežena in presežena zahtevana 95-odstotna uspešnost 

samodejne prepoznave oznak. 

Zaslonska maska aplikacije SRT za delo carinika ali 

policista . 

V aplikaciji se lahko sprožijo ustrezni alarmi, ki so vezani 

na registrske oznake tovornih vozil ali zabojnikov. V tem 

primeru mora odgovorna oseba ustrezno ukrepati. 

Za pregledovanje posameznih dogodkov na lokaciji ali v 

Generalnem carinskem uradu je v aplikaciji SRT urejen 

pregledovalnik po različnih kriterijih. Vsi dogodki po 

lokacijah se v realnem času prenesejo v podatkovno 

zbirko v Generalnem carinskem uradu. Na vseh lokacijah 

je zagotovljeno arhiviranje podatkov. 

Podatki o registrskih oznakah se v realnem času prenesejo 

v carinski informacijski sistem. Cariniku na izstopni strani 

praktično ni več treba ročno vnašati registrskih oznak 

tovornega vozila v modul izstop. V skladu s tekočimi 

12 │ CARINA.SI

[IZ STROKE] 

projekti v carini je v fazi razvoja tudi modul vstop, ki 

bo vključeval tudi samodejni prevzem registrske oznake 

tovornega vozila. 

sistem je v veliki meri poenostavil in pohitril delo pri nadzoru 

vozil in blaga. 

Sistem se stalno samostojno izboljšuje – »samouči«, 

saj se z ustreznimi pravili dopolnjuje zbirka prebranih 

registrskih oznak. Uspešnost prepoznave oznak se tako 

povečuje in dejansko približuje samodejni prepoznavi 

oznak. Vendar brez sodelovanja carinikov ali policistov 

na lokacijah tega ne bi bilo mogoče doseči. 

Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem sodelavcem na 

mejnih prehodih, ki so svojim delom pripomogli k 

izpeljavi projekta. 

Zaslonska maska aplikacije SRT za delo carinika ali 

policista v primeru alarma. 

Začetek postopka je samodejni zajem sprednje oznake 

tovornega vozila. 

Zaslonska maska aplikacije SRT – pregledovalnik v 

GCU. 

Sistem SRT je bil izdelan v skladu z zahtevami Urada za 

boj proti goljufijam (OLAF). Carinikom ali policistom, ki 

skrbijo za preprečevanje tihotapljenja blaga, vozil, zabojnikov 

in registrskih tablic ter drugih prekrškov, je v veliko 

pomoč pri nadzoru tovornih vozil in zabojnikov. Zaradi 

samodejnega prenosa podatkov v carinski informacijski 

Kamera za samodejni zajem sprednje oznake tovornega 

vozila na Obrežju. 

Milanko Borić in Matjaž Murovec, GCU 


CARINA.SI │ 13


Vnos blaga v tranzitni postopek na osnovi 

obrazca 302 

Zaradi terorizma, organiziranega kriminala in nestrpnosti 

po svetu nastajajo vedno nova krizna območja. Prihaja 

tudi do spopadov zaradi etničnih trenj, nepremišljenih 

odločitev politikov ter boja za ozemlja in naravne vire, 

ki se na koncu sprevržejo v vojno. Taki krizni žarišči sta 

Kosovo ter Bosna in Hercegovina. Na teh območjih zaradi 

zagotavljanja miru in stabilnosti večkrat poteka gibanje 

vojaškega blaga Organizacije Severnoatlantskega pakta 

(v nadaljevanju »sile NATO«). 

Gibanje blaga »sil NATO« omogoča mednarodno 

pravo 1 , ki opredeljuje tudi carinski nadzor nad tem 

blagom. To pomeni, da mora biti takšno blago skupaj 

s spremljajočimi dokumenti predloženo carini tam, kjer 

začasno zapusti carinsko območje Skupnosti, in tam, 

kjer ponovno vstopi na to območje. Vlada Republike 

Slovenije mora na podlagi mednarodnih pogodb 

zagotavljati prost in neoviran tranzit blaga »sil NATO« 

čez slovensko ozemlje, medtem ko se carina sooča z 

vnosom tega blaga v različne carinske postopke (tranzit, 

izvoz, sprostitev v prost promet, sprostitev v prost promet 

na podlagi prednostne obravnave). 

Carinski zakonik in njegove izvedbene določbe ne 

opredeljujejo načina izvajanja tranzitnega postopka 

za to blago. Iz tega sledi, da je treba upoštevati samo 

določbe mednarodnega prava. To pomeni, da morajo 

biti listine, ki spremljajo blago »sil NATO«, pravilno 

izpolnjene. Pravilno izpolnjene listine so po določbah 

mednarodnega prava listine s podpisom osebe, ki jo je 

»sila NATO« pooblastila za podpisovanje, in ustreznim 

pečatom. Seznam s primerki podpisov pooblaščenih 

oseb in pečatov se pošlje carinski upravi tiste države 

pogodbenice, na ozemlju katere se blago »sil NATO« 

giblje. Ti seznami so pogoj za učinkovito analizo tveganja. 

Carinski organi namreč ugotavljajo verodostojnost listin, 

ki spremljajo blago. 

Obrazec 302 je primer listine, ki pogosto spremlja blago 

»sil NATO«. Če ta ni pravilno izpolnjen, lahko pride do 

nezakonitega vnosa blaga, za katero veljajo prepovedi 

in omejitve, v Skupnost, do utaje davkov, deklariranja 

komercialnega blaga brez ustrezne carinske kontrole 

itd. Slovenija spada med države, na ozemlju katerih se 

giblje blago »sil NATO«, vendar se analiza tveganja 

na osnovi seznamov s primerki podpisov pooblaščenih 

oseb in pečatov ne izvaja. Slovenska carina zato že 

zaznava primere, ko bi lahko šlo za zlorabo listin, 

ki spremljajo blago. Za vsak izvoz, uvoz ali tranzit 

vojaškega orožja in opreme »sil NATO« čez ozemlje 

Republike Slovenije je poleg pravilno izpolnjenega 

obrazca 302 potrebno predložiti tudi predhodno 

dovoljenje Ministrstva za obrambo. Carinska služba 

opaža tudi, da pri izstopu in ponovnem vstopu tega 

blaga na območje Skupnosti deklaranti ne predložijo 

dovoljenja Ministrstva za obrambo. 

Evropska komisija je pripravila predlog izvedbenih 

določb carinskega zakonika za izvajanje tranzitnega 

postopka na osnovi obrazca 302, s katerim naj bi 

1 

Sporazum med pogodbenicami severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil in Sporazum med Vlado Republike Slovenije 

in Organizacijo Severnoatlantskega pakta o tranzitu. 

14 │ CARINA.SI

[IZ STROKE] 

zmanjšala morebitne zlorabe. Postopek, ki ga predlaga 

Evropska komisija, v praksi ni novost, saj so se tranzitni 

postopki izvajali na način, kot ga predlagajo v Bruslju, 

že prej. Carinska uprava RS je takrat imela težave pri 

zaključevanju tranzitnih postopkov, saj jih je mnogo 

ostajalo odprtih, ker se je sled za blagom izgubila, 

poizvedovalni postopki pa so bili neuspešni. 

Gre za problem, ki ga morajo reševati države članice 

skupaj s Evropsko komisijo, zato mora slovenska carina 

v Odboru za carinski zakonik, Sekciji za tranzit, izraziti 

dvom o učinkovitosti in smiselnosti predlaganih določb 

za izvajanje tranzitnega postopka na osnovi obrazca 

302. Predlog izvedbenih določb carinskega zakonika 

za izvajanje tranzitnega postopka na osnovi obrazca 

302 bo obravnavan na naslednjih sestankih omenjenega 

odbora, zato se bodo nadaljevali pogovori o tranzitnem 

postopku blaga »sil NATO« med Evropsko komisijo in 

posameznimi državami članicami. Slovenija je v Bruslju 

že opozorila na možne zlorabe obrazca 302 in pozvala 

Evropsko komisijo, naj razjasni nekatera vprašanja. 

Nadaljnji razplet dogodkov sledi v naslednji številki 

glasila. 

Jan Leš, GCU 

Monitoring ali spremljanje izvajanja skupnostne 

zakonodaje 

Monitoring je nova oblika nadzora nad izvajanjem 

skupnostne zakonodaje. Program vodi Evropska 

komisija, nadzorni organ pa je Skupina za carinsko 

politiko, ki daje strateške usmeritve in oceni rezultate. 

V monitoring so aktivno vključene države članice, 

vzpostavljena je posebna mreža nacionalnih kontaktnih 

točk. Posamezne države članice lahko tako prek svojega 

predstavnika vplivajo na odločitev, katera področja se 

bodo nadzirala, sodelujejo pri izvajanju nadzora in 

spremljanju uvajanja rezultatov nadzora. Prvi nadzor v 

takšni obliki se je poskusno začel izvajati v letu 2008. 

Kako poteka izbira področja za monitoring 

Monitoring se izvaja na tistih področjih skupnostne 

zakonodaje, na katerih obstaja večja verjetnost 

nepravilnosti. Področja se določijo na podlagi kriterijev 

tveganja s finančnega, ekonomskega, administrativnega, 

pravnega in varnostnega vidika. Pri izbiri področij 

sodelujejo države članice, ki lahko podajo svoj predlog, 

ki se obravnava na sestanku nacionalnih kontaktnih točk, 

potrdi pa ga Skupina za carinsko politiko. V letošnjem 

letu se je tako končal nadzor nad izdajo potrdil AEO, v 

teku pa je nadzor nad izdajanjem zavezujočih tarifnih 

informacij. V predlog za leto 2010 so vključeni REM REC 

(povračilu in odpust carinskega dolga), poenostavljeni 

postopki in upravljanje s tarifnimi kvotami. 

Rezultati 

Rezultati takšnega nadzora naj bi vodili do pravilne 

in enotne uporabe carinske zakonodaje na celotnem 

območju Skupnosti. Rezultati in odkritja vsakega 

opravljenega nadzora so povzeti v poročilu o obisku 

posamezne države članice in zbrani v zaključnem 

poročilu. Poročilo vključuje predloge in priporočila 

carinskim upravam na eni strani ter Generalnemu 

direktoratu za davke in carinsko unijo (TAXUD) na 

drugi strani. Za državo članico gostiteljico pomenijo 

priporočila napotek za izboljšanje dobre prakse, 

za povečanje učinkovitosti izvajanja nacionalne 

zakonodaje, za spremembe nacionalne zakonodaje in 

navodil. TAXUD-u prinaša poročilo nadaljnje napotke 

za spremembe skupnostne zakonodaje in služi pripravi 

smernic. Pri tem se monitoring loči od drugih vrst 

nadzora, saj je njegov glavni namen izboljšanje in 

poenotenje izvajanja zakonodaje, ne pa odkrivanje in 

kaznovanje kršitev. Če se te odkrijejo oziroma če pride 

do nesoglasij med TAXUD-om in posamezno državo 

CARINA.SI │ 15


v zvezi z njenimi nacionalnimi ukrepi ali prakso, se ti 

spori rešujejo dvostransko, neodvisno od monitoringa. 

in priporočil iz tega nadzora vnesli v svojo prakso in 

postopke tudi nekatere prilagoditve in izboljšave. 

Monitoring AEO 

Glede na to, da je zakonodaja o pooblaščenem 

gospodarskem subjektu začela veljati 1. januarja 2007, 

je bilo to področje izbrano kot eno prvih poskusnih 

za monitoring. Izvajale so ga skupine, sestavljene iz 

predstavnika Komisije in dveh predstavnikov carinskih 

uprav iz dveh držav članic. Skupine so obiskale vse 

države članice, Slovenija pa je bila dejavno vključena v 

nadzor v Franciji in na Cipru. 

Obisk skupine v Generalnem carinskem uradu. 

Monitoring ZTI – nadzor nad izdajanjem 

zavezujočih tarifnih informacij 

Sistem EBTI-3 (European Binding Tariff Information) je 

bil vzpostavljen 19. aprila 2004 in je sovpadal z vstopom 

desetih novih držav v Evropsko unijo, ki se je zgodil le 

dva tedna zatem. 

Obisk skupine v carinskem uradu Nantes v 

Franciji. 

Tridnevni nadzor pri nas je potekal novembra 2008 v 

Generalnem carinskem uradu in v Carinskem uradu 

Ljubljana. Poleg Komisije so sodelovali predstavniki 

Francije in Bolgarije. V Generalnem carinskem 

uradu so preverjali organizacijski vidik uvajanja 

pooblaščenega gospodarskega subjekta v Sloveniji: 

organizacijo postopka sprejema, preverjanje pogojev za 

izdajo in postopek izdaje potrdil, nacionalna navodila, 

izobraževalni proces … V Carinskem uradu Ljubljana 

pa so pregledali dejanski postopek preverjanja vložnika 

zahtevka za potrdilo AEO. 

Na zaključnem sestanku je predstavnica Komisije 

povedala, da smo status pooblaščenega gospodarskega 

subjekta uspešno uvedli v svojo prakso. Pri preverjanju 

našega postopka so bili ugotovljeni primeri dobre prakse, 

ki so navedeni tudi v skupnem zaključnem poročilu. 

Zdaj že lahko ocenimo, da smo na podlagi ugotovitev 

Sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij je bil 

uveden z namenom, da bi zagotovili učinkovito zaščito 

gospodarskih subjektov v EU, da bi olajšali pretok blaga, 

delo carinskih služb in zagotovili enotnejše izvajanje 

skupne carinske tarife oziroma enotno uvrščanje blaga. 

EBTI-3 ima pravno podlago v 6. do 12. členu uredbe 

Sveta (EGS) št. 2913/92 in v 5. do 14. členu uredbe 

Komisije (EGS) št. 2454/93. Gre za zbirko podatkov, ki 

jo upravlja Komisija in ki zajema vse izdane zavezujoče 

tarifne informacije (ZTI) v državah članicah, poleg teh 

pa še razveljavljene in preklicane ZTI. 

S pridružitvijo Bolgarije in Romunije EU se je pojavila 

težnja po oceni sistema EBTI-3: kako deluje in kako ga 

države članice uporabljajo. Evropska komisija je povabila 

predstavnike carinskih uprav držav članic, naj sodelujejo 

v programu nadzora nad izdajanjem ZTI. Glede na veliko 

število držav članic je bil program nadzora razdeljen v dve 

fazi, od katerih se je prva, pri kateri se je nadzor opravil v 

12 državah članicah, končala že decembra 2008. V drugi 

fazi, ki naj bi bila končana konec leta 2010, sledi nadzor 

v preostalih 15 državah članicah. 

16 │ CARINA.SI

[IZ STROKE] 

Pri nadzoru naj bi se osredotočili na tista področja 

sistema EBTI-3, kjer se pojavljajo napake pri izvajanju 

oziroma kjer bi bilo potrebno nadaljnje izobraževanje 

ali izboljšanje sistema, ki naj bi bil čim bolj prijazen 

uporabniku. Slabosti sistema se namreč lahko 

najlažje ugotovijo v praktični uporabi pri konkretnih 

uporabnikih. 

Evropska komisija je izdala tudi upravne smernice za 

sistem EBTI-3 in njegovo delovanje, ki ponujajo celovit 

pregled postopka izdajanja ZTI v okviru sistema EBTI- 

3. Smernice so carinskim upravam v pomoč pri tem, 

kako obravnavati zahtevke za ZTI, kako ZTI pravilno 

pripraviti in izdati, kako uporabljati informacije v zbirki 

podatkov EBTI-3, kako preprečiti kupovanje ZTI, 

kako jih razveljaviti ali odobriti podaljšano uporabo in 

nenazadnje, kako ravnati v primeru različnih pogledov 

na uvrščanje in v primeru pritožbe. Smernice tako 

prispevajo k usklajevanju nacionalnih praks pri ZTI 

in glavni kriteriji za oceno delovanja sistema EBTI-3 

izhajajo ravno iz teh smernic. Namen nadzora je tudi, 

da se pri teh obiskih izmenjajo med različnimi državami 

članicami koristne informacije oziroma najboljša 

praksa pri reševanju problemov in pravilnemu izvajanje 

zakonodaje Skupnosti. 

V Sloveniji je nadzor na izdajanjem ZTI potekal 24. in 25. 

novembra 2008 v Generalnem carinskem uradu, skupino 

pa so sestavljali trije predstavniki Evropske komisije 

(TAXUD) in trije predstavniki iz Nemčije, Madžarske 

in Poljske. Približno tri mesece pred obiskom omenjene 

skupine je Oddelek za tarifo v Sektorju za tarifo, vrednost 

in poreklo prejel podroben vprašalnik o uporabi sistema 

EBTI-3, ki smo ga izpolnili in vrnili Komisiji. Med 

obiskom so odgovori na ta vprašalnik služili za vodilo 

nadzora, predstavniki nadzorne skupine pa so naključno 

izbrali tudi 22 primerov izdanih ZTI ter zahtevkov za 

ZTI, ki smo jih podrobno pregledali in obrazložili. 

Nadzorna skupina je pohvalila odlično izpolnjen 

vprašalnik, izčrpne predstavitve Sektorja za tarifo, 

vrednost in poreklo ter odlično organiziran potek dela 

in našo gostoljubnost med obiskom. K dobri praksi, ki 

jo pri ZTI izvajamo v Sloveniji, je prav gotovo v veliki 

meri pripomogel seminar o ZTI, ki ga je Slovenija 

pod okriljem Evropske komisije organizirala že v letu 

2003 ter tako že pri vzpostavitvi sistema ZTI uporabila 

dodatna znanja in vpeljala najboljšo evropsko prakso na 

podlagi izmenjave informacij, izkušenj in sodelovanja 

med državami članicami na področju uvrščanja blaga in 

sistema izdajanja ZTI. 

Na podlagi tega smo tudi mi med obiskom nadzorne 

skupine predlagali izboljšave v sistemu EBTI-3, ker se 

v pričakovanju širitve EU pričakuje dodatno povečanje 

števila uporabnikov sistema EBTI-3. Enotna načela 

pravilnega uvrščanja blaga, izdajanja ZTI in pravilnega 

izvajanja zakonodaje Skupnosti so zelo pomembna, saj 

vodijo v učinkovito izvajanje instrumentov zaščite tako 

velikega trga, kot je notranji trg EU. 

Selena Rauter Razboršek, Barbara Balaban, 

Štefka Božiček, GCU 


Informacijska varnost in ocenjevanje tveganj 

v informacijskih sistemih 

Kot skrbnik informacijskega varovanja v CURS sem se 

pred kratkim udeležil krajšega seminarja o ocenjevanju 

tveganj v informacijskih sistemih po standardu ISO/IEC 

27005 in zagotavljanja skladnosti z novim standardom 

za upravljanje varnosti informacijskih sistemov ISO/ 

IEC 27001. 

Podatki in informacije CURS dandanes predstavljajo 

enega stebrov poslovanja naše organizacije, ki jo poleg 

ostalega obvladujemo tudi z vodenjem informacijskih 

tehnologij (IT-vodenje). To je usmerjeno k doseganju 

opredeljenih ciljev organizacije in upravljanju z 

informacijskimi sistemi, kar pa ni mogoče brez strateške 

usklajenosti med poslovno strategijo in strategijo 

informatike. 

CARINA.SI │ 17


Informacijska varnost, tveganja in uporabljani 

standardi 

Pri vodenju IT, upravljanju z informacijsko varnostjo, 

ocenjevanju in obvladovanju tveganj so v veliko pomoč 

standardi in dobre prakse s tega področja, kot so ISO/ 

IEC 17799 in BS 7799, ki smo jih v CURS privzeli v 

Izjavi vodstva, Krovni politiki sistema informacijskega 

varovanja, Informacijski varnostni politiki (IVP) ter v 

Terminskem planu IVP. Poleg navedenih standardov 

pa služijo za vodenje IT še druge metodologije in iz 

njih izvedena orodja IT, med katerimi je treba omeniti 

ITIL (Information Technology Infrastructure Library) 

in COBiT (Control Objectives for Information and 

related Technology). Seveda metodologije in standardi 

niso dovolj, saj so osnovno gonilo vedno zaposleni v 

organizaciji (in seveda hkrati tudi v informatiki), njihova 

znanja, izbrani način upravljanja informacijskih sistemov 

itd. Za uspešno vodenje informatike, upravljanje z 

informacijsko varnostjo ter obvladovanje informacijskih 

tveganj so potrebni dobro izdelani poslovni in strateški 

načrti informatike, njihova usklajenost, ustrezna 

organizacijska struktura, kakovostni kadri in znanje. 

Glavna področja upravljanja informacijskih 

sistemov 

Ko so navedeni pogoji izpolnjeni in uravnoteženi, lahko 

kot glavna področja pri upravljanju z informacijskimi 

sistemi izpostavimo: 

~ upravljanje z informacijskimi viri, 

~ ocenjevanje in obvladovanje informacijskih (tudi 

projektnih) tveganj, 

~ merjenje učinkov informatike – vrednotenje. 

Področja možnih informacijskih tveganj v organizaciji. 

Če si pogledamo vsako področje malo pobližje, 

ugotovimo, da zajema upravljanje z informacijskimi viri 

sklop različnih nalog, vlog, odgovornosti, ciljev, kontrol, 

ki informatiki in organizaciji omogočajo celovito in 

učinkovito identifikacijo potrebnih virov, informacij in 

poslovnih podatkov. 

Nadalje lahko ovrednotimo pomen tveganj skozi njihov 

vpliv na CURS in verjetnost, da se neko tveganje 

pojavi. Potreba po ocenjevanju informacijskih tveganj 

v informatiki izhaja iz ugotovitve, da je organizacija, 

v kateri informatika deluje, nenehno izpostavljena 

številnim spreminjajočim se tveganjem, ki lahko 

negativno vplivajo na poslovanje ter s tem na doseganje 

opredeljenih ciljev. 

Identifikacija, analiziranje in vrednotenje tveganj so 

aktivnosti, s pomočjo katerih informatika opredeli 

ter meri vpliv tveganj in s tem lažje določi ustrezne 

kontrole za upravljanje z ugotovljenimi tveganji. Proces 

ocenjevanja tveganj je dostikrat nezadosten, saj je 

zanj predvsem potrebno zagotoviti ustrezno okolje ter 

opredeliti primerno strategijo za upravljanje z njimi 

ter si s tem zagotoviti kontrolno ogrodje za njihovo 

obvladovanje. 

Vrste informacijskih tveganj in njihovo obvladovanje 

Tveganja opredelimo s pomočjo različnih skupin 

tveganj: 

~ investicijska, oziroma stroškovna tveganja; 

~ tveganja, ki se navezujejo na investicije v informatiko 

(in ki ne bi izboljšale obstoječega stanja, ciljev); 

~ tveganja varnosti oziroma dostopa (tveganja, 

da bi bile poslovne informacije objavljene, to je 

dostopne osebam, ki nimajo ustreznih pravic); 

~ integritetna tveganja (tveganja, da podatki in 

informacije ne bi bili zanesljivi, celoviti zaradi 

nepopolnosti, neažurnosti, nezakonitosti itd.); 

~ tveganja ustreznosti (tveganja, povezana z 

nedostopnostjo pravih, ažurnih informacij, oziroma 

onemogočanje izvajanja nekaterih aktivnosti); 

~ tveganja razpoložljivosti (tveganja za izgubo 

sistemov oziroma storitev, ki morajo biti razpoložljivi 

za opravljanje osnovnih procesov organizacije); 

~ tveganja infrastrukture (tveganja, da organizacija 

nima ustrezne infrastrukture, informacijskih 

sistemov, ki bi ustrezno podpirali poslovanje); 

18 │ CARINA.SI

[IZ STROKE] 

~ projektna tveganja (tveganja, ki se navezujejo na / 

ne/uspešnost projektov, /ne/doseganje opredeljenih 

vrednosti, ciljev zaradi pomanjkanja odgovornosti in 

neustreznega izvajanja opredeljenih obveznosti). 

Obvladovanje informacijskih tveganj. 

Glede na razvoj informatike je obvladovanje 

tveganj praviloma vpeljano kot stalen proces v vsaki 

organizaciji, ki sestoji iz načrtovanja, vpeljave, 

spremljanja in kontroliranja uvedenih dimenzij/kontrol, 

opredeljenih v varnostni politiki. Ocenjevanje tveganj 

v informatiki je lahko del širšega procesa celotne 

organizacije ali samostojen proces, ki se izvaja v točno 

določenih obdobjih (npr. enkrat na leto oz. na zahtevo) 

in omogoča prikaz trenutno ugotovljenih tveganj. 

Obvladovanje informacijskih tveganj je sestavljeno 

iz treh aktivnosti: identifikacije tveganj, analiziranja 

tveganj in vrednotenja tveganj. 

V fazi identifikacije tveganj se identificirajo tveganja, 

kritične točke, oziroma njihovi deli. Identifikacija 

tveganj se mora izvajati sistematično, obsežno in 

kakovostno, tako da lahko identificiramo čim večje 

število potencialnih tveganj oziroma nevarnosti. 

Kakovostne informacije, dobro poznavanje organizacije, 

njenega notranjega in zunanjega okolja ter sodelovanje 

strokovnjakov z različnih poslovnih področij so zelo 

pomembni dejavniki, ki lahko pozitivno vplivajo na 

proces identifikacije tveganj. 

Analiziranje tveganj je faza, v kateri se doseže 

razumevanje identificiranih tveganj, med drugim tudi 

vrste in stopnje tveganj. Te informacije pripomorejo k 

lažji odločitvi, kako obravnavati posamezna tveganja. 

Njihovo stopnjo je mogoče opredeliti s pomočjo 

različnih statističnih analiz ter izračunov v kombinaciji 

z vplivi in verjetnostmi posameznih tveganj. Poznamo 

kvalitativno in kvantitativno analizo. Prva izkazuje 

tveganja s finančnim vrednotenjem na letni ravni, 

druga pa je bolj subjektivna in obravnava tveganja na 

posameznem področju – segmentu virov in sredstev. 

Pri analiziranju tveganj so nam lahko v veliko pomoč 

pretekle izkušnje, zgodovinski podatki in poročila, 

standardi, analize, prototipne rešitve in eksperimenti, 

različni modeli, specialistična in strokovna znanja 

oziroma nasveti. 

Vrednotenje tveganj je faza, v kateri se opredelijo 

tveganja, ki jih moramo ustrezno obravnavati glede na 

prioriteto tveganj. . Pri vrednotenju tveganj je poleg 

stopnje tveganja treba upoštevati še druge dejavnike, kot 

so posledice, verjetnost dogodkov, vpliv posameznih 

tveganj itd. 

Obvladovanje informacijskih tveganj 

Obvladovanje tveganj zajema navedene faze, 

procese, s katerimi se omogočijo prikaz, vrednotenje, 

analiziranje in identifikacija tveganj, vključno z 

ustreznimi informacijami o različnih tveganjih. 

Predstavlja podporo sprejemanju odločitev o vodenju 

informacijskih sistemov, zagotavljanju informacijske 

varnosti in zmanjševanju informacijskih tveganj. Če se 

torej opredeljevanju tveganj v informatiki ne posveča 

dovolj pozornosti ali je v organizaciji obvladovanje 

tveganj neustrezno opredeljeno, se lahko to odrazi v 

visokih stroških, neuspešnih projektih, operativnih 

težavah in incidentih, zmanjšanju informacijske 

varnosti oziroma neustrezni zaščiti pred tveganji ter 

neuspešnem zagotavljanju opredeljenih vrednosti. 

Na poti do želenega rezultata je pomembno, da se 

informatika in organizacija zavedata, da zahteva 

uvajanje na omenjenih področjih velikokrat tudi 

organizacijske in tehnološke spremembe, izvedba pa 

je pogostokrat povezana s številnimi dolgoročnimi 

projekti. 

Rastko Škaljak, GCU 

CARINA.SI │ 19

DOGODKI] > > > > 

Prenovljen mejni prehod Petrina 

Mejni prehod Petrina, ki povezuje Slovenijo s hrvaškim 

Brodom na Kolpi, je dobil novo podobo. Na prehodu, ki 

ga je v letu 2008 prečkalo 251.000 vozil, smo se cariniki 

6. marca 2009 preselili v nove prostore. Vsi, ki delate 

ali pa ste kdaj delali na mejnih prehodih z Republiko 

Hrvaško, poznate delovne razmere v zabojnikih. Na 

mejnem prehodu Petrina smo zato z nestrpnostjo 

pričakovali dan, ko smo dotrajane in pretesne zabojnike 

zamenjali z novimi prostori. Nekateri cariniki smo se 

razveselili predvsem garderobe. Prej namreč zaradi 

prostorske stiske nismo imeli prostora, kamor bi lahko 

shranili vsaj rezervno srajco. 

na otokih ob voznih pasovih in zgradili konstrukcijo nad 

njimi, naše delo teče optimalno in nemoteno. 

… med gradnjo … 

Mejni prehod na začetku del … 

Dela na mejnem prehodu so se začela novembra 2008, 

ko so prvič zahrumeli delovni stroji. Pozimi, med 

gradnjo smo se s policisti ves čas prilagajali razmeram 

na gradbišču, saj je bil promet nenehno moten, enkrat 

na vstopnem in drugič na izstopnem voznem pasu. Med 

turistično sezono, ko je pri nas največ prometa, bi bilo tako 

prilagajanje skoraj nemogoče. Na delovnih sestankih, 

ki so bili med gradnjo enkrat na teden, je bil vseskozi 

prisoten tudi vodja izpostave in je zastopal interese 

carinske službe. Od maja 2009, ko so postavili kabine 

… in danes. 

Ludvik Štritof, CU Ljubljana 

Foto: arhiv Izpostave Petrina 

20 │ CARINA.SI

[DOGODKI] 

Kako je nastal slovenski avtomatiziran uvozni 

sistem 

Ob iztekajočem se letu 2007 je v okviru poslovnega 

razvoja in strategije CURS o brezpapirnem poslovanju 

nastala pobuda za izvedbo projekta prenove uvoznega 

deklaracijskega modula. Po analogiji z že uvedenim 

izvoznim modulom SIAES smo predlagali ime 

SIAIS. Projekt je bil odobren in potrjen na kolegiju 

generalnega direktorja. 

Ko se ozrem, dvomim, da se je projektna skupina v 

prvem trenutku kljub izkušnjam zavedala obsežnosti 

in zahtevnosti naloge. Skupina, v kateri so sodelovali 

Selena Rauter Razboršek, Andrejka Kostelec, Gorazd 

Kotnik, Barbara Balaban, Aleš Pečnik, Valerija 

Kunštek, Danica Draklser, Jože Kavčič, Irena Jakomin, 

Dušan Šafarič, Tomaž Kolšek, Peter Jerič, Igor 

Tričkovič Rifelj, Stojan Boštjančič ter Milan Kušer 

kot vodja projekta in Alojzij Zupančič kot projektni 

predstojnik, se je vestno lotila svoje naloge in kmalu 

ugotovila, da je zahtev veliko. 

Skupno usklajevanje in priprava zahtev sta trajala 

skoraj pol leta. Želeli smo aplikativno rešitev, ki 

bo carinskim delavcem, ki se srečujejo z uvoznim 

carinjenjem, omogočala izvedbo vseh potrebnih 

postopkov do prepustitve blaga, hkrati pa tudi prenovo 

poslovanja pri uvoznih postopkih, avtomatizacijo 

postopkov in opravil, brezpapirno poslovanje, 

pripravo na uvedbo varnostnih in varstvenih zahtev 

(uvedba ICS), uporabo uvozne deklaracije za namene 

vstopne skupne deklaracije in uvod v bodoče projekte 

centraliziranega carinjenja. Po dokončni uskladitvi 

smo spoznali, da se bo treba zaradi pomanjkanja časa 

in denarja nekaterim zahtevam odreči. Tako so ostali 

vsi šifranti in registri v okolju, kjer so še danes, medtem 

ko so kolegi iz Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo 

prevzeli del projekta, ki je bil vezan na strokovna 

mnenja. Tudi nekaterim naprednim funkcijam smo se 

začasno odrekli, poskušali pa jih bomo udejanjiti ob 

naslednjih dopolnitvah in posodobitvah sistema. 

Julija 2008 smo uporabniške in funkcijske zahteve 

prenesli na zunanjega izvajalca. Sledil je hiter razvoj, 

porodila pa se je množica vprašanj in dilem. Sproti smo 

skušali poiskati najboljše možne rešitve. Malo časa za 

razvoj, ki je bil pogojen z ostalimi projekti e-carine, 

je narekovalo uvedbo SIAIS kmalu po novem letu. 

Predhodno je bilo treba zagotoviti vso dokumentacijo 

za zunanje okolje, posebna pozornost pa je bila 

usmerjena tudi k zunanjim razvijalcem programske 

opreme za podjetja. Tako smo jih 15. januarja 2009 

seznanili z načrti uvedbe, možnostjo testiranja, ob tem 

nas je zanimalo tudi njihovo mnenje o pripravljenosti 

programske opreme za podjetja. Strinjali smo se, da 

bo najprimernejši datum za uvedbo 1. marec 2009. 

V januarju in februarju smo delovna skupina, naš 

zunanji izvajalec in ostali izvajalci, ki podpirajo delo 

naših strank, vložili ogromno truda v dokončanje 

projekta. Zavedali smo se, da je usposobljen carinski 

delavec osnova za uspešno delo, zato smo februarja 

pripravili 10 računalniških delavnic, na katerih smo 

usposobili prek 170 carinskih delavcev. Prošnje za 

dodatno usposabljanje so kar deževale, vendar smo 

bili primorani del dodatnega usposabljanja prenesti na 

obdobje po 1. marcu 2009, in to predvsem za tiste, ki 

uporabljajo SIAIS bolj posredno. Med usposabljanjem 

smo poskušali upoštevati vse predloge za izboljšanje 

SIAIS, tako da smo dosedanje praktične izkušnje 

prepletli s smernicami bodočega razvoja. Carinska 

urada Maribor in Ljubljana sta priskočila na pomoč v 

obliki pilotskega testiranja SIAIS s strankami. Izkušnje 

so veliko prispevale k praktičnim rešitvam, ki so se po 

uvedbi SIAIS izkazale za koristne. 

Napočil je trenutek, ko ni bilo več vrnitve. Modul je bil 

predhodno uspešno nameščen in preskušen v testnem in 

produkcijskem okolju Ministrstva za javno upravo. Z 

delovanjem modula smo bili zadovoljni, čakali pa smo 

trenutek resnice, ponedeljek 2. marca 2009. Prve ure 

delovanja v poslovnem času izpostav so minile skoraj 

CARINA.SI │ 21


pretiho. Sledil je hladen tuš, ko smo ugotovili, da je 

nekaj narobe s centralnim računalnikom na Ministrstvu 

za javno upravo. Težave so bile čedalje večje zaradi 

dodatne obremenitve. Kljub predhodnim zagotovilom, 

da je računalnik zadosti zmogljiv, se je izkazalo, 

da stanje ni rožnato. Kolegi informatiki iz GCU so 

usklajevali delovanje z ministrstvom ter zagotovili 

nujno stabilnost sistema, tudi z izklopom podsistemov, 

ki za delovanje carinskega informacijskega sistema 

niso nujno potrebni. 

je na področju uvoznih carinskih deklaracij omogočilo 

brezpapirno poslovanje v skoraj 99,9 % primerov. 

Carinski uradi ne hranijo več ton papirja, temveč so 

stranke dolžne arhivirati vse priloge k deklaracijam. 

Tudi postopki z uvozno deklaracijo v okviru rednih 

ali poenostavljenih postopkov se skoraj ne razlikujejo 

več, kar prinaša enotnejše delo z izjemo samodejnega 

zaključevanja poenostavljenih postopkov. Hkrati je 

SIAIS pripravljen na uvedbo varnostnih in varstvenih 

zahtev, kadar bi se namesto vstopne skupne deklaracije 

uporabila kombinirana uvozna deklaracija, ki pa bi 

vsebovala nabor varnostnih in varstvenih podatkov. 

Ob hkratni spremembi zakonodaje (uredba Komisije št. 

1192/08) so se dodatno vzpostavili pogoji za povečanje 

števila podjetij, ki uporabljajo poenostavljene 

postopke, in sicer tistih, ki jih špediterji neposredno 

zastopajo. Predvsem za manjša podjetja to pomeni, da 

se ne ukvarjajo sama z vsemi zahtevanimi postopki, 

temveč jim špediter zagotavlja bistvo poenostavitve 

– predložitev na kraju, ki ga izbere stranka in 

odobri carinski organ, špediter pa izpolni vse ostale 

predpisane postopke, kot so obveščanje, vložitev 

carinske deklaracije in vodenje evidenc. 

Februarja 2009 je bilo organiziranih 10 računalniških 

delavnic za SIAIS. 

Kljub težavam so izpostave in carinski delavci uspešno 

opravljali uvozno carinjenje. Izkazalo se je, da so bile 

naše izobraževalne delavnice še kako na mestu. Z 

veliko požrtvovalnega dela carinikov po izpostavah 

je delo steklo. 

No, vsaka slaba stran ima ponavadi tudi dobro. Vodstvu 

CURS je uspelo zagotoviti nov centralni računalniški 

sistem, ki bo nedvomno bolje podpiral delo carinske 

službe. 1. julij 2009 se hitro bliža in takrat bo že napočil 

čas za nove sisteme, kot so prenovljeni SIAES, ECS 

II, SINCTS, EOS, ICS in še kaj bi se našlo. 

In kakšen je rezultat uvedbe SIAIS ? Ob zagotovljenih 

pogojih za elektronsko brezpapirno poslovanje so 

stranke dolžne prinesti priloge k carinskim deklaracijam 

zgolj v primeru kontrole ali v izjemnih primerih. Tako se 

Sistem obdela povprečno 25.000 uvoznih deklaracij 

na mesec, za kar je potrebnih približno 150.000 

elektronskih sporočil, če ne upoštevamo deklaracij, 

ki so bile zavrnjene. Prve analize tudi kažejo, da 

je mogoče dosedanji postopek carinjenja časovno 

skrajšati vsaj za 20–30 %. Prepričan sem, da se bo 

marsikatera pozitivna lastnost še pokazala in da bo 

gospodarstvo še posebno v času recesije imelo od 

SIAIS veliko koristi. 

Na koncu bi se želel zahvaliti vsem članom delovne 

skupine, predstojniku projekta, vodstvu CURS, 

ostalim sodelujočim in seveda vsem operativnim 

delavcem, brez katerih SIAIS ne bi zaživel. V času vse 

hitrejšega tehnološkega razvoja se namreč velikokrat 

premalo zavedamo pomembnosti človeka in njegovih 

izkušenj v delovnem procesu. 

Milan Kušer, GCU 

Foto: Mateja Logar 

22 │ CARINA.SI

[DOGODKI] 

Predstavitev testne verzije aplikacije SI 

EMCS 

Predvideni datum začetka uporabe računalniškega 

sistema EMCS (Excise Movement and Control System) 

se nezadržno približuje. 1. aprila 2010 naj bi prva 

podjetja v prvih državah Skupnosti začela poslovati z 

elektronskim trošarinskim dokumentom. Trošarinski 

dokument v papirni obliki bo tako do 1. januarja 2011 

v celoti nadomeščen z elektronskim zapisom v vseh 

članicah Skupnosti. 

Med 4. in 6. majem 2009 je v okviru programa Fiscalis 

na Portugalskem potekal seminar, v celoti posvečen 

EMCS. Države članice in Komisijo so zastopali 

najodgovornejši za uvedbo projekta na ravni Skupnosti 

in v posamezni državi. Prvi dan so bili prisotni še 

predstavniki evropskih gospodarskih interesnih 

združenj, ki se ukvarjajo s trošarinskimi izdelki. 

Delegacija slovenske carine je na plenarnem delu 

seminarja predstavila trenutno testno različico 

slovenske računalniške aplikacije EMCS. Predstavitev 

je potekala v živo s prenosnega računalnika, na 

katerem je bilo ustvarjeno posebno tehnološko okolje 

za delovanje testne aplikacije. Odziv udeležencev je 

bil zelo pozitiven. Največja dodana vrednost je bila, 

da je nekdo prvič strokovni javnosti prikazal delovanje 

testne aplikacije. Do sedaj smo bili deležni samo zelo 

splošnih opisnih in teoretičnih predstavitev. 

Predstavitev SI EMCS na Portugalskem. 

V neuradnih pogovorih s predstavniki ostalih držav 

smo izvedeli, da je stopnja razvoja nacionalnih EMCS 

aplikacij zelo različna. V nekaterih državah so že v 

fazi, primerljivi s stanjem v Sloveniji. Ponekod pa šele 

izbirajo razvijalca nacionalne računalniške aplikacije 

in neuradno že razmišljajo, da bo zanje načrtovani rok 

uvedbe, 1. januar 2011, težko dosegljiv. 

Miran Kvenderc, GCU 

Foto: Miran Kvenderc 

Srečanje inšpektorjev carinske in davčne 

službe 

V Davčnem uradu Maribor so 23. aprila 2009 drugič 

srečali davčni in carinski inšpektorji. 

Srečanje sta koordinirali Manja Kralj, vodja Sektorja 

za davčno inšpiciranje in preiskave v Davčnem uradu 

CARINA.SI │ 23


Maribor, in mag. Mojca Kosi, pomočnica Oddelka 

za nadzor v Carinskem uradu Maribor. Udeležila sta 

se ga tudi mag. Marjan Špilar, direktor Davčnega 

urada Maribor, in Dušan Šafarič, pomočnik direktorja 

Carinskega urada Maribor. 

Namen srečanja je bil predstaviti različne informacijske 

sisteme in zbirke podatkov, ki jih službi uporabljata 

pri svojem delu, ter možnost dostopa obeh služb do 

aplikacij. 

Davčnim inšpektorjem smo predstavili trošarinski 

informacijski sistem, ki zajema podatke o trošarinskih 

zavezancih in o okoljskih dajatvah ter aplikacijo za e- 

izvoz in e-uvoz. Pokazali smo jim še dokumente in 

oblike podatkov, s katerimi podjetje razpolaga v skladu 

s spremembami v carinskih postopkih. 

Carinski inšpektorji so spoznali register davčnih 

zavezancev z vpogledom v poslovni register subjektov 

in centralni register prebivalcev, aplikacijo o e-davkih, 

potniški promet in sistem VIES, ki vsebuje informacije 

o dobavah znotraj držav članic, kar je pomembno 

predvsem na trošarinskem področju. 

Carinski in davčni inšpektorji na drugem srečanju v 

Davčnem uradu Maribor. 

Inšpektorji obeh služb so bili enotni, da je izmenjava 

informacij zelo koristna za učinkovito delo. Nujen pa 

je tudi dostop do različnih zbirk podatkov, ki jih sedaj 

ima le ena ali druga služba. Takšna srečanja se bodo v 

prihodnje zagotovo nadaljevala. 

Hermina Ropoša, CU Maribor 

Foto: Bojan Sahornik 

Prvo leto delovanja Oddelka za centralno 

pomoč uporabnikom 

Maj je za delavca nacionalnega »helpdeska« pomemben 

mesec, saj v tem mesecu mineva pet let od ustanovitve 

Oddelka za tranzit, katerega del smo bili, mineva pa 

tudi leto dni, odkar smo samostojen oddelek v okviru 

Carinskega urada Nova Gorica. 

Ko se ozrem v to kratko preteklost, si ne morem kaj, 

da ne nanizam par pomembnih mejnikov v razvoju 

oddelka. V začetku smo trije delavci skrbeli za delovanje 

tranzitne aplikacije MCC, pokrivali smo prvi in drugi 

nivo reševanja tehničnih in vsebinskih težav z aplikacijo. 

Sodelovali smo pri izobraževanju delavcev, pri uvajanju 

novih faz v razvoju NCTS in se spopadali s težavami. 

Po solidno vpeljanem tranzitnem sistemu je sledil 

izvozni, tako imenovani SIAES/ECS. Podobna logika 

in zahteva po 24-urni razpoložljivosti so bili naši aduti 

tudi pri prevzemu izvoznega sistema, ki nam je podobno 

kot tranzitni priskrbel prvi in drugi nivo reševanja. 

Spet smo bili polno vključeni v izobraževanje delavcev 

in odpravljanje porodnih krčev drugega v vrsti tako 

imenovanih evropskih projektov. 

Zaradi velikega števila projektov, ki so nas čakali v 

prihodnosti, so se začele pojavljati želje po enotni 

vstopni točki – tehnični pomoči uporabnikom. Tako je 

nastal Oddelek za centralno pomoč uporabnikom. Danes 

ima pet delavcev in nudi tehnično pomoč za vse carinske 

aplikacije, ki jih je, ne boste verjeli, kar 65. 

V zadnjem letu, odkar smo samostojen oddelek, 

se vsakodnevno srečujemo z velikimi težavami 

24 │ CARINA.SI

[DOGODKI] 

informacijskega sistema, predvsem zaradi nedelovanja 

in pogostih izpadov. S pomočjo nadzornih orodij in z 

informacijami s terena se trudimo kar najhitreje zaznati 

težave pri delovanju in obvestiti zunanje vzdrževalce 

o motnjah. Istočasno obveščamo vse uporabnike naših 

sistemov o nedelovanju in o ponovni vzpostavitvi 

delovanja. Zavedamo se, da je tovrstnih nedelovanj 

preveč, zato se s stalnim obveščanjem vseh vpletenih 

trudimo zmanjšati delež nedostopnosti. 

Upamo, da nam je z našim delom in sodelovanjem 

z vsemi zunanjimi izvajalci, predvsem pa z vsemi 

uporabniki uspelo upravičiti vzpostavitev oddelka. 

Med pomembne pridobitve za službo štejem predvsem 

možnost takojšnje informacije o stanju informacijskega 

sistema, o odobritvi pomožnega postopka, statistiki 

delovanja posamezne aplikacije oziroma sistema ter 

pomoči strankam pri vključevanju v e-poslovanje. 

Na koncu bi se vam rad zahvalil za zaupanje z željo po 

stabilnejšem sistemu v prihodnosti. 

Jordan Bevčar, CU Nova Gorica 

9. maj – dan Evrope 

Robert Schuman, francoski zunanji minister, je 9. 

maja 1950 za mednarodni tisk prebral deklaracijo, v 

kateri je predlagal oblikovanje nadnacionalne evropske 

institucije, ki bi bila pristojna za upravljanje industrije 

premoga in jekla. Ta predlog, znan kot Schumanova 

deklaracija, pomeni začetek nastajanja skupnosti, ki jo 

danes poznamo kot Evropsko unijo. 

Danes je 9. maj priložnost za dejavnosti in dogodke, 

ki skupnost približajo njenim državljanom oziroma 

zbližujejo njene narode in države. 

Ob dnevu Evrope odprejo evropske ustanove vrata 

vsem državljanom. Evropska komisija obiskovalce 

povabi na svoj sedež, v palačo Berlaymont. Svojo 

stojnico je pripravil tudi OALF, Evropski urad za boj 

proti goljufijam, skupaj z državami članicami EU. 

Članice sodelujejo z OLAF-om prek organov, kot so 

carina, policija, davčna uprava, tožilstvo. Predstavniki 

teh organov, pretežno za odnose z javnostmi, pa skupaj 

tvorijo Mrežo komunikatorjev OLAF, imenovano 

OAFCN. Člani mreže so na stojnici predstavljali svojo 

organizacijo, sodelovanje z OLAF-om, se pogovarjali 

z obiskovalci in jim delili promocijsko gradivo. Pred 

stojnico z nagradno igro »Ujemite goljufa« se je vila 

daleč najdaljša vrsta. Obiskovalci so vztrajali tudi po 

šesti uri zvečer, ko je bilo dneva odprtih vrat že uradno 

konec, saj so si hoteli prislužiti majico ali vrečko z 

napisom OLAF. 

V Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso 

se je ustavil tudi pred OLAF-ovo stojnico. 

Bdilo pod fotografijo: 

Avtorica prispevka za OLAF-ovo stojnico. 

CARINA.SI │ 25


Za igrico »Ujemite goljufa« je bila najdaljša vrsta. 

Dan odprtih vrat je obiskalo več 10 tisoč ljudi. 

Stojnice z različnimi igrami, predvsem za otroke, in kvizi 

z vprašanji o EU so bile v pritličju, obiskovalci so se 

lahko povzpeli v 13. nadstropje in si ogledali znamenito 

sejno sobo, pred vhodom v palačo pa so jim za spomin 

skovali posebni kovanec ob 10-letnici evra. 


Foto: arhiv GCU in OLAF 

Študijski obisk predstavnikov uzbekistanske 

carine 

V okviru projekta EU TACIS (Technical Assistance to 

the State Customs Committee of Uzbekistan) so bili 

od 31. marca do 4. aprila 2009 na študijskem obisku v 

Sloveniji predstavniki carinske službe iz Uzbekistana. 

Člani delegacije so bili: Shukhrat Dekhkonboev, glavni 

inšpektor v oddelku za kadre, Dilshod Parpiev, vodja 

regionalnega oddelka za kadre, Nuritdin Ikramov, vodja 

izobraževalnega centra ter Gyulfiya Habieva iz oddelka 

za mednarodne zadeve. 

Tema študijskega obiska je bila upravljanje s kadri in 

usposabljanje. Na začetku smo jim predstavili naš 

sistem zaposlovanja, omejitve, povezane s kadrovskim 

načrtom, ter postopke javnih natečajev in posledično 

zaposlitve. Udeleženci so z zanimanjem spremljali 

predstavitve in nenehno postavljali dodatna vprašanja. 

Spoznali so tudi sistem letnih razgovorov ter sistem 

ocenjevanja in napredovanja v naši službi. Izrednega 

zanimanja je bil deležen naš program MFERAC, ki jim 

ga je podrobno predstavila Joža Kraljič, vodja Oddelka 

za kadre. V nadaljevanju obiska jim je Irena Morel, 

Predstavniki uzbekistanske carine v Carinskem uradu 

Nova Gorica … 

vodja Oddelka za izobraževanje, predstavila sistem 

usposabljanja v Carinski upravi RS. Spoznali so 

organizacijo usposabljanja, strategijo izobraževanja ter 

26 │ CARINA.SI

[DOGODKI] 

način letnega načrtovanja in spremljanja usposabljanja v 

carinski službi. Udeleženci so z zanimanjem poslušali o 

sistemu e-učenja, ki smo ga uspešno uveljavili v zadnjih 

letih. 

Predstavniki uzbekistanske carine so obiskali še 

Carinski urad Nova Gorica, kjer so jim tamkajšnji 

sodelavci razložili, kako je urad organiziran in katere 

naloge opravljajo posamezni oddelki. Veliko so izvedeli 

o intrastatu pa tudi o našem »helpdesku« in ostalih 

posebnostih v organizaciji tega urada. 

Gostje so bili s potekom obiska zelo zadovoljni. Ob 

naših predstavitvah so namreč dobili veliko idej, kako 

bodo svoj sistem upravljanja s kadri še izboljšali. 

Seveda so bili navdušeni tudi nad lepotami Slovenije, 

predvsem pa nad prijaznostjo in gostoljubnostjo naših 

sodelavcev, za kar so se nam vsem na koncu še posebej 

toplo zahvalili. 

Natalija Radelj Mehle, GCU 


… in v Generalnem carinskem uradu v Ljubljani. 

Usposabljanje izterjevalcev za uporabo prisilnih 

sredstev 

Usposabljanje je bilo organizirano 28. maja 2009 v 

Centru za izpopolnjevanje in usposabljanje v Gotenici. 

Udeležili smo se ga carinski izterjevalci iz vseh 

uradov, izvajalec pa je bil Franc Boncelj iz policije. 

Na predavanju smo med drugim spoznali vrste in 

lastnosti plinskih razpršilcev, taktiko in metodiko 

uporabe plinskega razpršilca v različnih okoliščinah, 

pravno podlago za njegovo uporabo ter navodila 

za varno delo, za uporabo, vzdrževanje in hrambo 

plinskih razpršilcev. 

Na vadbišču smo teorijo poskušali spremeniti v prakso. 

Razdelili so nam plinske razpršilce na vodni osnovi. 

Naučili smo se, kako se razpršilec nosi, aktivira, 

kakšno je proženje, ukazovanje in obvladovanje 

osebe. 

Vadili smo ukaz, aktiviranje in poteg plinskega 

razpršilca. 

CARINA.SI │ 27


Razdelili smo se v dve skupini in ugotovili smo, da nam 

gre praktično delo kar hitro od rok. Kmalu smo bili vsi 

mokri. Poleg »špricanja« je bilo tudi veliko smeha. 

V učilnici smo si ogledali nekaj izredno dobrih posnetkov, 

kako se aktivira plinski razpršilec in kakšne so posledice 

na psih in ljudeh. 

Ugotovili smo, da lahko nestrokovno ravnanje s plinskim 

razpršilcem povzroči tudi telesne poškodbe. Zato ga 

bomo uporabljali skrajno previdno. 

Etui in plinski razpršilec, ki je romal z nami v urad. 

Na koncu usposabljanja smo malce pokramljali. Nismo 

mogli iz svoje kože, tako da je bila debata večinoma 

strokovna. Soglasno smo se odločili, da se septembra 

srečamo. 

Doris Kosar, CU Brežice 

Foto: Doris Kosar 

Zdrava prehrana na delovnem mestu 

15. maja 2009 sem se v vlogi delavskega zaupnika za 

varnost in zdravje pri delu Carinskega urada Ljubljana 

udeležil posveta, ki ga je organiziral CINDI (Countrywide 

Integrated Noncommunicable Disease Intervention), z 

naslovom Promocija zdravega prehranjevanja in zdravja 

za delavce v delovnih organizacijah. Njegov namen je 

bil javnost čim širše seznaniti z omenjeno problematiko 

ter možnostmi spodbujanja zdravega prehranjevanja in 

zdravega življenjskega sloga v delovnih okoljih. 

potem glavni dnevni obrok ter lahko večerjo. Če bi se 

držali teh pravil prehranjevanja, bi nam to zagotavljalo 

več zdravja in odpornosti in s tem tudi večjo varnost 

pri delu. 

Predstavljenih je bilo več različnih tem, med katerimi 

bom na kratko predstavil tiste, ki se mi zdijo pomembne 

tudi za zaposlene v naši organizaciji. 

Na prvem mestu je pomembnost zajtrka (jutranjega 

obroka) in nato malice, ki naj jo zaposleni zaužije v času 

delovnega odmora. Izhajajoč iz znanstvenih dognanj, je 

za človeški organizem redni jutranji obrok bistvenega 

pomena, saj človeka krepi fiziološko in umsko ter ga 

hkrati oskrbi s potrebno energijo za začetek delovnega 

dne. Človeško telo po preteku 4 do 5 ur od jutranjega 

obroka potrebuje lahko malico, ki naj bi zadostila 

približno četrtini dnevnih energijskih potreb človeka 

(odvisno seveda od narave dela, ki ga opravlja), in 

Dostava zdrave hrane na malce drugačen način. 

28 │ CARINA.SI

[DOGODKI] 

Kot primer dobre prakse je bil predstavljen model 

prehranjevanja zaposlenih v družbi Lek, d. d., kjer na 

željo zaposlenih zagotavljajo že jutranji obrok in nato 

malico, pripravljeno v skladu s smernicami zdravega 

prehranjevanja in s petimi različnimi meniji – od 

mesnega do vegetarijanskega. 

Družbe, ki nimajo možnosti, da bi same pripravljale 

malice za svoje zaposlene, lahko to prepustijo enemu 

izmed mnogih podjetji, ki so se za to specializirala. 

Kot eden pripravljavcev toplih obrokov (malic) se nam 

je predstavila družba Slorest, ki je največje gostinsko 

podjetje v slovenski lasti. Družba pri svojem delu 

upošteva potrebe in zahteve strank, njihove želje, 

pričakovanja in stroške ter zagotavlja pestrost ponudbe 

in zagovarja načela zdravega prehranjevanja. 

Na koncu posveta smo spoznali računalniški program za 

načrtovanje delavskih obrokov, ki je nastal na podlagi 

dolgoletnih strokovnih opažanj, raziskav in tudi anket 

med ponudniki in prejemniki prehrambenih storitev. 

Rezultat vseh teh dognanj je spletna aplikacija Optijed, 

ki je za vsakogar dosegljiva na spletnem naslovu 

http://optijed.ijs.si/optijed (treba se je samo brezplačno 

registrirati). 

Rad bi še enkrat poudaril, da sta redni zajtrk in malica 

med delovnim časom eden izmed kriterijev zdravega 

in varnega dela na delovnem mestu, kajti zdrav in 

zadovoljen delojemalec je učinkovitejši pri opravljanju 

svojih del in nalog. 

Dardo Topolovec, CU Ljubljana 

Foto: Evropska komisija 

< < < < [IZMENJAVE] 

Delovni obisk na Nizozemskem 

Objava programa Carina 2013 na naših intranetnih 

straneh v aprilu 2008 in pozitivni vtisi kolegov so me 

vzpodbudili, da sem tudi sama postala del skupine 

osemnajstih carinskih uradnikov iz Finske, Grčije, 

Estonije, Hrvaške, Španije, Slovenije in s Kanarskih 

otokov, ki je bila med 6. in 8. aprilom 2009 gostja 

nizozemske carinske službe v Rotterdamu. 

Namen mojega delovnega obiska je bil spoznati 

nizozemsko carinsko upravo, kontrolno službo in 

predvsem njihov pristop k načrtovanju ter izvajanju 

naknadnih kontrol in inšpekcijskega nadzora. 

Nizozemska carinska služba je organizirana v okviru 

ministrstva za finance. Sestavljajo jo štirje regijski 

carinski uradi, med katerimi je najbolj prepoznaven 

carinski urad regije Rotterdam z luko Rotterdam – 

sodobnim logističnim in distribucijskim središčem, ki je z 

10 milijoni zabojnikov in 400 milijoni ton raznovrstnega 

blaga tudi največji evropski zabojniški terminal. Z 

elektronskim poslovanjem, učinkovitim sistemom 

analize tveganja, najav, selektivnih kontrol v fazi 

carinjenja in s sistematskim načrtovanjem naknadnega 

preverjanja se je nizozemska carinska služba uspešno 

prilagodila zahtevam hitre in učinkovite dobave, ki jo 

narekuje sodobna trgovina. 

Ob predstavitvi carinske izpostave Maasvlakte je vodja 

Piet de Bruin poudaril, da jim večletni načrtovani 

pristop k analizi tveganja prek računalniških sistemov 

Prizma in Sagitta, delovni pripomočki, kot so rentgenske 

naprave in portalni detektorji, predvsem pa zavzeto delo 

vseh carinskih delavcev omogočajo, da obvladujejo 

tveganja in obenem zagotavljajo učinkovit carinski 

nadzor brez nepotrebnih zamud ali zadrževanja blaga. V 

carinskih postopkih pred prepustitvijo postavljajo za eno 

prednostnih nalog službe skrb za kakovost, zaščito in 

varnost celotne družbe. Koordinator nizozemske carinske 

službe za področje najav je ob koncu predstavitve izrekel 

posebno pohvalo napredku slovenske carinske službe v 

luki Koper. 

CARINA.SI │ 29

[IZMENJAVE] > > > > 

Nizozemska carinska služba obvladuje tveganja pri 

pobiranju carinskih in drugih dajatev v postopkih 

naknadne kontrole in inšpekcijskega nadzora. 

Predstavniki carinskega informacijskega centra 

(DIC), regijskega informacijskega oddelka (DIA) 

in regijskega kontrolnega oddelka Laan op Zuid so 

skupini petih inšpektorjev iz različnih držav, v kateri 

sem v nadaljevanju sodelovala, izčrpno predstavili 

svoje delo. Sistem načrtovanja kontrol in inšpekcij 

v fazah ugotavljanja in analiziranja tveganj je v 

celoti ločen od njihovega izvajanja. Oddelka DIC 

in DIA na podlagi različnih kazalnikov tveganja in 

obdelave udeležencev v carinskih postopkih prek 

računalniških sistemov Prizma in Sagitta pripravita 

načrt kontrol in inšpekcij. Ta načrt dopolnita z dosjeji 

zavezancev, ki vsebujejo potrebne podatke in izpise 

za izvedbo preverjanja. Inšpektorji v kontrolnem 

oddelku nadaljujejo načrtovane kontrole in inšpekcije 

v fazah priprave, ugotovitve in zaključevanja. Fazo 

evalvacije pripravi inšpektor, dokonča pa jo oddelek 

DIA z ovrednotenjem kazalnikov tveganja. Izmenjava 

podatkov in dokumentov med oddelki pa tudi med 

inšpektorji in zavezanci v postopkih preverjanja 

oziroma predstavniki drugih služb poteka izključno 

v elektronski obliki. Tako tudi hranijo in arhivirajo 

zadeve s področja naknadnih kontrol in inšpekcij. 

jim omogoča tudi delo od doma, ki se šteje v delovni čas. 

Navdušeni smo bili nad programom RB Pro, ki ga kolegi 

uporabljajo pri svojem delu in jim omogoča, da določene 

podatke s klikom prenašajo znotraj sistema različnih 

pripravljenih obrazcev (najav, pozivov, zapisnikov, 

odločb …). 

Delovna mesta v nizozemskem kontrolnem oddelku. 

Delovna skupina inšpektorjev z nizozemskimi gostitelji. 

Kontrolni oddelek Laan op Zuid domuje v središču 

mesta Rotterdam v moderni stavbi ministrstva za finance 

skupaj z davčno službo. Gostujoči inšpektorji smo si 

z zanimanjem ogledali delovno okolje nizozemskih 

kolegov, ki se precej razlikuje od naših pisarn. Inšpektorji 

nimajo svojih delovnih mest. Ob prihodu v oddelek 

zasedejo s svojim prenosnim računalnikom eno od 

prostih delovnih mest. Sistem elektronske povezave pa 

Obsežno območje mesta Rotterdam postaja središče 

številnih logističnih in distribucijskih centrov, pa 

tudi evropsko križišče svetovne trgovine. Stroškovno 

učinkovite, visokokakovostne in uporabnikom 

prilagojene storitve, povezane z visoko zmogljivostjo 

pristanišča Rotterdam, narekujejo nizozemski 

carinski službi številne nove projekte. Eden takih 

je razvoj sistema hitrih in učinkovitih naknadnih 

kontrol s področja kvalitete, zaščite in varnosti 

družbe. Zanimiv je tudi nacionalni projekt »Pogodba 

zaupanja«, ki jo carinska služba podpiše s predhodno 

preverjeno družbo in ji s tem podeli status zaupanja 

vredne družbe. 

Delovni obisk v Rotterdamu je udeležencem 

ponudil izziv, da primerjamo različne koncepte dela, 

potrdimo dobro prakso in sprejemamo novo znanje. 

Prizadevnemu delu obeh koordinatork programa 

Carina 2013 Jani Vahčič in Anastasi Kondrashovi 

velja zahvala, da so bili načrtovani cilji delovnega 

obiska uresničeni. 

Nataša Batista Maljevac, CU Sežana 

Foto: Nataša Batista Maljevac 

30 │ CARINA.SI

[IZMENJAVE] 

Delovni obisk Fiscalis v Sloveniji 

Leto je hitro naokoli in maja 2009 smo ponovno 

organizirali delovni obisk s področja trošarin v Sloveniji. 

Letos smo lahko potrdili udeležbo vsem 11 prijavljenim 

kandidatom iz desetih držav članic. V skladu z dosedanjo 

dobro prakso smo petdnevni program izpeljali s pomočjo 

kolegov iz oddelkov za trošarine Ljubljana in Koper. Po 

uvodnih dveh dneh bolj suhoparne strokovne obravnave 

zakona o trošarinah smo si ogledali carinski laboratorij 

in trošarinsko skladišče za alkoholne izdelke Pivovarne 

Union. Naslednji dan smo potovali na Obalo, kjer smo si 

ogledali trošarinsko skladišče za mineralna olja Sermin 

in luko Koper. V Carinskem uradu Koper nam je zelo 

simpatični kolega Andrej Starc iz Oddelka za analizo in 

kontrole predstavil način dela in pokazal nekaj vzorcev 

zaplenjenega blaga. Obisk na Obali smo zaključili z 

ogledom starega mestnega jedra Pirana. 

Ker pa vemo, da si tuji uradniki želijo poleg strokovnega 

dela ogledati tudi znamenitosti naše dežele, smo jih v 

popoldanskem času odpeljali na Bled. Ob tej priliki bi 

se radi zahvalili vsem, ki ste pri izmenjavi sodelovali. 

Verjamemo, da so naši gostje pridobili veliko strokovnega 

Obiskovalci iz 10 držav članic EU so obiskali tudi CU 

Ljubljana. 

znanja s področja trošarin in hkrati tudi zelo lep vtis o 

naši deželi, predvsem pa o njenih prebivalcih. 

Melita Grilc, GCU 

Foto: Melita Grilc 

56. mednarodne zimske carinske igre 

< < [ŠPORT IN PROSTI ČAS] 

Carinska uprava RS je marca letos v Kranjski Gori in na Pokljuki gostila vrhunske športnike 

in visoke predstavnike carinskih uprav na mednarodnih zimskih carinskih igrah šestih alpskih 

držav. 

Organizacija mednarodnih zimskih carinskih iger 

šestih držav ni mačji kašelj. Za skoraj 200 ljudi je treba 

natančno vedeti, kje bodo spali, kaj in kdaj jedli, kje 

trenirali in tekmovali, kje mazali smuči, kako se bodo 

CARINA.SI │ 31

[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > > 

vozili na prizorišča in nenazadnje, kje in kako se bodo 

zabavali zadnji večer po koncu tekmovanj. 

Zgodba se začne leto prej, ko najvišji predstavnik 

carinske uprave, ki je organizatorka naslednjih iger, na 

zaključni slovesnosti povabi vse skupaj na tekmovanja 

prihodnjo zimo. Do sestanka tehničnega odbora, ki ga 

običajno julija pripravi uprava gostiteljica, je treba že 

poznati okvirne odgovore na zgornja vprašanja. Letos 

smo imeli nekaj zadrege pri organizaciji patruljnih 

tekov, saj je Pokljuka edino prizorišče v Sloveniji, kjer 

je mogoče izpeljati tako tekmovanje v skladu s pravili 

iger in zahtevami mednarodnih smučarskih organizacij. 

Skorajda do tik pred zdajci ni bilo povsem jasno, ali 

bo marca vse nared, ker je bila Pokljuka eno veliko 

gradbišče. Ugibali smo tudi, kako bo s snegom v začetku 

marca, vendar je bila snežna odeja kot nalašč lepo debela 

in temperature so bile nizke. Januarja so začele prihajati 

prijave tekmovalcev iz Avstrije, Francije, Italije, 

Nemčije, Švice in Slovenije. Vse carinske uprave imajo 

namreč, tako kot mi, v svojih vrstah zaposlene vrhunske 

športnike, ki krojijo celo sam vrh svetovnega pokala. 

Natanko 111 smo jih našteli, največ iz Italije in Nemčije. 

Naše carinske barve so zastopali: smučarke tekačice 

Maja Benedičič, Vesna Fabjan, Katja Višnar, alpski 

smučarki Ana Drev in Petra Robnik ter alpski smučarji 

Aleš Gorza, Bernard Vajdič in Mitja Dragšič. 

Ubrana organizacijska ekipa je ves čas držala vse niti 

trdno v svojih rokah in ni dovolila presenečenj. Vse je 

teklo, kot je treba, celo dobesedno. Zadnji dan je namreč 

deževalo, na večerni zaključni slovesnosti na trgu v 

Kranjski Gori je neusmiljeno lilo. Vendar so športniki in 

uradne delegacije z generalnimi direktorji carinskih uprav 

na čelu, pihalni orkester, dvigalci zastav in organizatorji 

strumno stali in se niso pustili motiti. Smo vsaj dodobra 

preskusili, ali so uniforme res nepremočljive, so se 

šalili. Francozinje so ugotovile, da njihovi klobučki z 

globokimi zavihki ob robu niso ravno praktični, saj se 

je v dobre pol ure vanje nateklo precej vode. Vsi pa smo 

si kar naprej brundali italijansko himno, saj so njihovi 

Rumeni plameni (Fiamme Gialle so športniki, zaposleni 

v italijanski Finančni policiji) pobrali v šestih kategorijah 

v ekipnem seštevku kar tri prva mesta, vključno z 

najprestižnejšim pokalom za patruljni tek. Najbolj pa 

smo bili vsi zadovoljni, ko je orkester na koncu odigral 

evropsko himno in so bile zastave spuščene (razen ene, 

ki se je nesrečno zataknila ob ulično svetilko), saj je to 

pomenilo še zadnje prijetno dejanje – zabavo. 

»Nasvidenje v Nemčiji,« je na koncu še rekel generalni 

direktor nemške carinske uprave. V slovenščini, da ne 

bo pomote. 


Utrinek s sestanka tehničnega odbora iger. 

Foto: Kostja Prinčič 

Ali bo »printal« ali ne, se je spraševal del ekipe tehnične 

pisarne. 

Naši tekačici Maja Benedičič in Katja Višnar po tekmi 

na idilični Pokljuki. 


32 │ CARINA.SI

[ŠPORT IN PROSTI ČAS] 

Italijanski tekači so se zasluženo veselili. 


Zmagali resda nismo, smo pa vseeno najboljši športniki 

v carini. 

Foto: Darko Katrašnik 

Francoska moška slalomska in veleslalomska elita v 

cilji areni pod Vitrancem. 


Med prvim in drugim tekom je bil čas za počitek, topel 

čaj in malček nagajivosti. 


Premočena neuradna zastava iger, ki smo jo lani nasledili 

od Italijanov, se je takole obesila na ulično svetilko 

in ni in ni hotela dol. Nazadnje je bilo treba prisloniti 

lestev, da smo jo lahko spustili in predali Nemcem. 


CARINA.SI │ 33


Prehodni pokali na zaključni slovesnosti čakajo zmagovalne 

ekipe. Tri so odnesli Italijani, dva Francozi in 

enega Nemci. 


Organizacijska ekipa in naši športniki. Edino odličje, 

bronasto, je slovenski carini pritekla Vesna Fabjan (na 

desni strani drži tablo). 


11. zimske carinske športne igre 

Kranjska Gora je bila v soboto, 31. januarja 2009, 

prizorišče 11. zimskih carinskih športnih iger (ZCŠI), 

ki jih je organiziralo Športno društvo CBJ Carinskega 

urada Jesenice. 

pri generalnem direktorju Rajku Skubicu, se lahko 

zahvalimo, da so carinske športne igre spet oživele. 

Najprej so nastopili veleslalomisti … 

Foto: Metod Brečko 

Zbiranje udeležencev in navijačev pred tekmo. 

Foto: Metod Brečko 

Po treh letih smo že pogrešali prijetno druženje vseh 

zaposlenih v GCU in carinskih uradih. Le velikemu 

prizadevanju Franca Kotnika, ki je našel podporo 

Več kot 250 udeležencev se je zbralo v precej mrzlem jutru 

v Kranjski Gori. Pozdravi, klepet ob majhnem okrepčilu 

in že je bil čas, da so se tekmovalci v veleslalomu spustili 

po progi, ob spodbujanju navijačev, seveda. Čeprav nas 

sonce ni pozdravilo, so mnogi lep zimski dan izkoristili 

za smučanje ali za krajši sprehod. 

34 │ CARINA.SI


Spremenjena pravila, na podlagi katerih se je odvijalo 

tekmovanje na 11. ZCŠI, so omogočila, da se nismo 

zbrali v Kranjski Gori le zaradi tekmovanja in navijanja, 

ampak predvsem zaradi druženja. Športne igre so tako 

res postale igre. Zmagovalci smo bili vsi, ki smo prišli v 

Kranjsko Goro. 

Nova pravila določajo, da priznanja za zmago prejmejo 

tisti, ki se najbolj približajo povprečnemu času vseh 

uvrščenih v posamezni kategoriji. Podelili smo posebna 

priznanja za »polža«, ki so jih prejele tekmovalke in 

tekmovalci za predzadnje mesto v svoji kategoriji. 

Razglasili smo tudi »zajca«, ki pa je bil tisti z najboljšim 

časom v svoji kategoriji. e 

… in potem tekači. 

Foto: Mile Rajković 

Zabava in ples. 


Razglasitev rezultatov. 


Tekačice in za njimi še tekači so se v skupinskem startu 

zagnali po bližnji tekaški progi. Na cilju jih je čakal topel 

čaj, upokojeni delavec CU Jesenice pa je po prihodu v 

cilj poskrbel, da smo se vsi podprli z domačim kruhom 

in klobaso. 

Prijetna glasba v šotoru nas je zvabila na plesišče, 

pokramljali smo o tem in onem, skratka, večer ob 

druženju s kolegi in kolegicami je hitro minil. Bili smo 

navdušeni in poslavljali smo se z besedami: »Drugo leto 

se spet dobimo na športnih igrah v Novi Gorici.« 

Francka Smolej, CU Jesenice 

Majski kolesarski izlet v Rakov Škocjan 

Pred dnevi je med jutranjo kavico padla ideja, da bi bilo 

dobro organizirati kakšen rekreativen kolesarski izlet, 

saj nas je kar nekaj takih, ki radi pritiskamo na pedala, 

pa tudi naši mlajši družinski člani niso padli daleč od 

drevesa. Ker nam je bila pot cilj, smo se odločili za ogled 

Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. Dobili smo 

CARINA.SI │ 35


se v nedeljo, 17. maja 2009, nasproti občine v Cerknici 

in se po glavni cesti odpravili proti Uncu, kjer smo pri 

tabli za Rakov Škocjan zavili levo z glavne ceste in 

takoj navkreber proti krajinskemu parku Rakov Škocjan. 

Prva postaja na naši poti je bil veliki naravni most s 

cerkvijo sv. Kancijana. Pot smo po daljšem postanku 

nadaljevali proti izviru Prunkovec, kjer pa je bil pretok 

vode zelo majhen, zato smo se odpravili naprej proti 

malemu naravnemu mostu in Zelškim jamam. Ker so 

bili z nami tudi naši nadebudneži, seveda nista smela 

manjkati spust do Zelških jam in njihov ogled. Ogled 

udorov od spodaj navzgor je vsekakor čudovit in je 

vreden spusta in vzpona nazaj. Po makadamski poti smo 

šli naprej proti Cerkniškemu jezeru, ga delno obkrožili 

in se vrnili na izhodiščno točko v Cerknici. 

Izleta se je udeležilo 11 kolesarjev, najstarejši je že 

srečal Abrahama, medtem ko je najmlajša udeleženka 

dopolnila šele 9 let. 

V dveh urah in dvajsetih minutah smo večinoma v 

»lady« tempu prevozili trideset kilometrov in na poti 

premagali 285 metrov višinske razlike. 

Rakov Škocjan smo si ogledali brez koles. 

Dardo Topolovec, CU Ljubljana 

Foto: Dardo Topolovec 

Izlet v Beograd 

9. maj 2009, ura 1.00. To je čas odhoda delavcev 

Carinskega urada Murska Sobota s parkirišča pred CU 

Murska Sobota z avtobusom proti cilju izleta – Beogradu. 

Pravijo: rana ura, zlata ura, pa ne vem, če to drži prav 

vedno, saj smo že takoj morali čakati na sodelavca, ki se 

nikakor ni mogel ločiti od domače postelje. 

Po pol ure čakanja je naša mala odprava končno odrinila. 

Čez dvajset minut smo prišli do prve postaje, mejnega 

prehoda Petišovci, kjer so vstopili še ostali naši sodelavci 

in zapustili smo našo lepo deželico. Pot se je nadaljevala 

brez posebnih zapletov na meji do avtoceste in naprej. 

Tudi na hrvaško-srbski meji nismo doživeli pretresov, 

tako da je naš šofer kar hitro prispel do prve ogledne 

točke po programu izleta, do Petrovaradinske trdnjave 

v Novem Sadu. Naša prijazna vodička nas je seznanila 

z vsemi dogodki in zanimivostmi o njej, vendar nam 

je bolj kot obilica zgodovinskih dejstev prijala hladna 

36 │ CARINA.SI


osvežitev na terasi poleg »pijanog sata« s prekrasnim 

pogledom na Donavo in Novi Sad. Sledila sta ogled 

mesta in težko pričakovano kosilo, ko smo končno lahko 

pokušali dobrote srbskega žara. Moram priznati, da so 

res strokovnjaki na tem področju. 

poznavanjem uradne in neuradne zgodovine mesta 

predstavila Beograd v luči, v kakršni je bil nekoč in 

v kakršni je danes. Sledil je še ogled Dedinja in vil, v 

katerih so živele oziroma še živijo največje osebnosti 

Srbije in nekdanje Jugoslavije, z bogatim opisom leteh 

ter njihovih dejanj v preteklosti in posledic, ki so še 

danes opazne v našem življenju. 

Skupinska fotografija na Kalemegdanu. 

S polnimi želodci in prešerno voljo smo se odpravili 

naprej. Vožnja do Beograda je minila, kot bi trenil, 

vzdušje na avtobusu pa se je bližalo vrhuncu. Po krajšem 

ogledu mesta sta sledila namestitev v hotelu in prost 

večer, ki smo ga izkoristili vsak po svoje. Seveda spet 

ni manjkala odlična nacionalna hrana ob spremstvu 

starogradskih melodij v izvedbi neštetih ansamblov, ki 

so za 100 ali 200 dinarjev (1–2 €) izlivali svoje glasbeno 

znanje kar na uho tistega, ki se je samo prijel za denarnico. 

Na žalost je bila noč prekratka, da bi lahko doživeli vse 

užitke nočnega življenja v prestolnici Srbije. 

Po kratkem počitku v hotelu sta nas čakala zajtrk ter 

peš ogled mesta in Kalemegdana z lokalno turistično 

vodičko, ki se je zelo potrudila in nam s svojim bogatim 

Nova cerkev sv. Save. 

Nato smo si ogledali Novi Beograd in zgradbo, v kateri je 

marsikateri sodelavec preživel precej časa in prelil dosti 

znoja, da je končno postal »ta pravi« zvezni carinik. 

Ogled Beograda smo končali na Zemunu s poznim 

kosilom ob reki Savi, kjer smo se s prekrasnimi občutki 

in židane volje poslovili od Beograda ter se predali 

svojemu zvestemu šoferju avtobusa, ki nas je pozno 

ponoči varno pripeljal domov, v našo malo, a ljubljeno 

deželico. 

Dušan Vidič, CU Murska Sobota 

Foto: Zdravko Majstorovič 

Ob 10-letnici trošarin v carinski službi 

< < < < [ZANIMIVOSTI] 

Danes izraz trošarina v našem vsakdanjem delu ne 

vzbuja nobenih posebnih občutkov. Glede na naravo 

svojega dela jo uporabljamo bolj ali manj pogosto. 

Postala je domača tako kot že mnogo prej besede 

carina, uvoz, izvoz in podobni tradicionalni izrazi v 

carinski službi. 

Pred dobrimi desetimi leti pa je bilo marsikaj, kar je 

bilo povezano s trošarinami, za večino v carinski službi 

nekaj novega in neznanega. Domnevam, da prvega 

predloga zakona o trošarinah, ki je bil objavljen leta 

1996 v Poročevalcu DZ RS št. 29, takrat ni prebralo 

veliko ljudi v carini. Za izvajanje zakona je bil prvotno 

predviden davčni organ, kar je pomenilo takratno 

organizacijsko obliko sedanje Davčne uprave RS. Na 

osnovi druge obravnave predloga zakona o trošarinah, 

katerega besedilo je bilo objavljeno leta 1998 v 

Poročevalcu DZ RS št. 30, se je naše zanimanje za 

trošarine bistveno povečalo. Za izvajanje zakona je bil 

namreč predviden carinski organ. 

CARINA.SI │ 37

[ZANIMIVOSTI] > > > > 

Iz svoje takrat žabje perspektive se spomnim, da v 

carini ni bilo velikega navdušenja. Zaradi kratkega roka 

do začetka izvajanja so si dogodki bliskovito sledili. 

2. septembra 1998 je bila v okviru carinske službe 

imenovana delovna skupina DDV99 – podprojekt 

carina, ki jo je vodil Zoran Taljat. Ta delovna skupina je 

poleg trošarin uvedla v carinsko službo tudi DDV. Marca 

1999 je potekal postopek registracije zavezancev, nato 

so se izdala dovoljenja za trošarinska skladišča, sledili 

so popisi zalog trošarinskih izdelkov in 1. julija 1999 

pobiranje trošarine. 

Carinska služba se je organizacijsko prilagodila novi 

nalogi v začetku avgusta 1999, ko je bil ustanovljen 

Sektor za trošarine, nato pa so bili ustanovljeni še 

oddelki za trošarine v carinskih uradih. Start je uspel. 

Oceno, kje smo danes na področju trošarin, prepuščam 

komu, ki lahko gleda na trošarine v carinski službi 

neobremenjeno. 

Slovenska carina je 1. julija 1999 začela pobirati 

trošarine, javnost pa je o tem obveščala že prej. 

Miran Kvenderc, GCU 

Foto: Miran Kvenderc 

»Njim vsem pripada slava« 

Vloga carine pri osamosvojitvi Slovenije 

Osamosvojitev Slovenije je bila dejanje, o katerem so sanjali rodovi pred nami. Lahko smo 

ponosni, da smo živeli v obdobju, ko se je ta sen uresničil. Dobili smo svojo državo, Republiko 

Slovenijo, svojo himno, svoj grb in svojo zastavo. In svojo carinsko službo. To se je 

zgodilo že davnega leta 1991, prav v tem času pred 18 leti je bilo še kako vroče. 

Večina delavcev, ki danes dela v carinski službi, je 

prišla po osamosvojitvi Slovenije in se teh dogodkov ne 

spominja. Pa tudi ostali, ki smo bili takrat že v carini, 

nismo poznali vseh podrobnosti. Vloga carinske službe 

v domači javnosti dolgo ni bila javno pojasnjena in 

priznana. Vendar je bila ta vloga zelo pomembna, saj so 

se kopja začela lomiti prav na carinski službi že veliko 

pred samo osamosvojitvijo. 

O dogodkih pred in med osamosvojitvijo ter po 

njej je veliko napisanega. Večinoma so to spomini 

posameznikov, pretežno iz slovenske Teritorialne 

obrambe, manj je spominov pripadnikov takratne 

milice, nobenih pa iz carine. Normalno je, da so vsi 

spomini napisani iz zornega kota pisca in organizacije, 

v kateri je bil ob osamosvajanju. Drugi smo videli 

nekatere stvari nekoliko drugače. Prihajalo je celo do 

nesporazumov med udeleženci osamosvojitve zaradi 

različnih pogledov na iste dogodke. 

Za severnoprimorsko območje sta značilna tesna 

povezanost in sodelovanje med različnimi organizacijami. 

38 │ CARINA.SI

[ZANIMIVOSTI] 

Pri osamosvajanju je sodelovalo veliko ljudi, pripadnikov 

Teritorialne obrambe, milice, carine, upravnih enot, 

občin, cestnih podjetij, bolnišnic, zdravstvenih domov, 

novinarjev ter številnih drugih podjetij in posameznikov. 

Smo bili vsi ti ljudje, ki smo vsak po svojih močeh, 

predvsem pa s srcem prispevali k samostojnosti, kaj manj 

vredni samo zaradi tega, ker se nas ni nihče spomnil v 

svojih spominih? »Ne«, smo rekli na enem izmed srečanj. 

»Njim vsem pripada slava.« Tako je nastal uredniški 

odbor, sestavljen iz udeležencev osamosvojitvenih 

dogodkov iz različnih služb. Naša skupna želja je bila, da 

v zborniku kar najbolj verodostojno osvetlimo dogodke 

ob osamosvojitvi iz vseh zornih kotov in damo priznanje 

vsem, ki so v tem procesu sodelovali, ne glede na to, 

odkod so bili in kateri organizaciji so pripadali. 

sobotno popoldne, ko smo se v velikem številu zbrali 

na gradu Kromberk v idiličnem okolju hrastov in ob 

petju ptic. 

Udeležencev je bilo veliko, iz raznih služb, ki so 

sodelovale pri osamosvajanju. Iz carinskih vrst je bila 

udeležba na visoki ravni. Poleg sedanjega generalnega 

direktorja sta se predstavitve udeležila prvi direktor 

slovenske carine Franc Košir in Zvonko Poščić, nekdanji 

direktor jugoslovanske carinske uprave, ki je storil veliko 

dobrega pri našem osamosvajanju. Prišli so še vsi trije 

takratni upravniki primorskih carinarnic. 

Na slovesnosti na gradu Kromberk je bil med 

praporščaki tudi carinik. 

Zvrstili so se slavnostni govorniki, ki so knjigo pospremili 

s prav prisrčnimi nagovori. Med drugimi govorniki sta 

knjigi dala popotnico tudi podpredsednik državnega 

zbora dr. Vasja Klavora in obrambna ministrica dr. 

Ljubica Jelušič. 

Takoj po predstavitvi smo radovedno prelistali skoraj 

1000 strani obsegajoče gradivo. Vsi smo se strinjali, da 

je to tisto pravo, kar smo potrebovali. Sedaj jo imamo, 

knjigo, ki daje priznanje in slavo prav vsem, ne samo 

nekaterim. In to je bil osnovni namen te knjige. 

Zbornik »Njim vsem pripada slava« je izdal Goriški muzej. 

Gradivo je nastajalo slabi dve leti pod strogim vodenjem 

urednika Staneta Bačarja, zbirali so se spomini, 

primerjali opisi istih dogodkov iz različnih virov. Tako 

je prišel 9. maj 2009, ko smo knjigo le dočakali in jo 

vzeli v roke. S spoštovanjem do ljudi, ki so jo pisali, do 

ljudi, ki so v njej našli svoje mesto v spominih mnogih, 

ki so pripomogli k osamosvojitvi. Bilo je lepo sončno 

Za carino je pomembno, da je v zborniku zastopana 

enakovredno z vsemi drugimi službami. Mislim, da je 

to ena redkih publikacij, kjer je naša vloga opisana širše 

in lahko v njej vsakdo prebere, kaj se je takrat dogajalo 

v naših vrstah. 

Za pokušino kratek odlomek iz knjige »Njim vsem 

pripada slava«. 

25.06.1991, torek - Beograjski hladilnik se je spet pokvaril 

in odmrznil Odlok. S telefaksom so bile carinarnice 

CARINA.SI │ 39

[ZANIMIVOSTI] > > > > 

obveščene, da se zaradi neizvajanja dogovora, ki je 

bil sklenjen 20. junija v Beogradu, Odlok s 26. junijem 

opolnoči prične spet dosledno izvajati. 

Tega dne je bil v slovenski skupščini sprejet niz 

osamosvojitvenih zakonov. Slovenska država je torej 

prvič po državi Karantaniji postala spet samostojna. Za 

nas carinike je pomembno, da smo dobili prvi slovenski 

Zakon o carinski službi, ki je urejal naše delovanje v 

novi državi. 

Od leve proti desni: Vojko Krapež, Zoran Taljat, Rajko 

Skubic, Stanislav Mikuž, Zvonko Poščić, Franc Košir, 

Svito Vižintin, Jure Bačar in Jože Lipanje. 

Očitno je bilo zveznim oblastem vsega dovolj. Tega 

dne so se odločile poslati v Slovenijo toliko časa 

obljubljeno pomoč. Za »pomoč« so se odločili na celi 

fronti. Nalogo odpotovati na slovenske mejne prehode 

»varovati« jugoslovansko mejo sta dobili zvezna 

milica in zvezna carina. Enote JLA, stacionirane v 

Sloveniji in na Hrvaškem na meji s Slovenijo, pa so 

dobile tega dne popoldne ukaz, da zasedejo mejne 

prehode v Sloveniji in nudijo podporo zveznim 

enotam milice in carine. Delovali naj bi usklajeno, 

tako da bi nudili podporo pri namestitvi miličnikov in 

carinikov. Zato je tudi prišlo do zamika v delovanju 

vojaških enot. V ukazu naj bi pisalo, do kdaj morajo 

priti tanki na mejo, ne pa kdaj morajo oditi iz kasarn. 

Komandant reškega korpusa general Marjan Čad je 

ocenil, da mora to storiti 26. junija. Na Primorskem 

smo bili z »jugopomočjo« osrečeni torej »dan prej«. 

25. junija so dobili delavci Zvezne uprave Odločbe o 

razporeditvi na delovna mesta upravnikov carinarnic 

v Sloveniji. S seboj so imeli tudi odločbe o razrešitvi 

dotedanjih upravnikov carinarnic (te so bile izdane 

dan kasneje, 26. junija) in bianco odločbe o suspenzu 

delavcev, ki ne bodo lojalni beograjskim ukazom. V 

Novo Gorico je bil razporejen na mesto upravnika 

visok uradnik v ZCU Brane Knežević. 

26.06.1991, sreda - Tega dne smo dobili pismo 

predsednika IS RS Lojzeta Peterleta, poslano in 

napisano 25. junija. V tem pismu nas obvešča, da 

je z dnem objave Zakona o carinski službi (25.06.) 

carinska služba na območju Slovenije postala organ 

v sestavi Republiškega Sekretariata za finance. 

Zagotovil je sklenitev delovnega razmerja vsem 

delavcem, ki bodo na dan 26.06. v delovnem razmerju 

pri carinskih organih v Republiki Sloveniji. Na koncu 

je izrazil še zadovoljstvo ob vzpostavitvi Republiške 

carinske uprave in nam zaželel veliko uspehov in 

aktivno sodelovanje v okviru državne uprave RS. 

Na mejnih prehodih v Sloveniji so to dopoldne 

spustili jugoslovanske in izobesili slovenske zastave 

in postavili table Republika Slovenija, table SFRJ pa 

odstranili. Cariniki na slovenskih mejnih prehodih 

so simbole Zvezne carinske uprave nadomestili s 

priponko CARINA - REPUBLIKA SLOVENIJA. 

Direktorji (od leve proti desni): Rajko Skubic, sedanji 

generalni direktor slovenske carine, Zvonko Poščić, direktor 

jugoslovanske carinske uprave v času osamosvajanja 

Slovenije, in Franc Košir, prvi generalni direktor 

slovenske carine. 

Mag. Stanislav Mikuž, 

namestnik generalnega direktorja 


40 │ CARINA.SI

[ZANIMIVOSTI] 

Fotoaparat celjske mobilne enote na delu 

Potujemo po naši lepi deželi in vidimo ter doživimo 

res marsikaj. Pravijo, da slika pove več kot tisoč besed 

– najbrž res, zato ne bom dodala nič drugega. 

Pust na Gruškovju. 

Kako je nekaterim lepo … 

Kontrola goriva: rumeno-zelena. 

Za carino naredimo vse. 

Tester za droge: vijolična. 

Nebeško. 

Vanja Tajnšek, GCU 

Foto: arhiv RZT Celje 

CARINA.SI │ 41

[NAŠI SODELAVCI] > > > > 

Carinski inšpektor na NIVO-ju 

Gašper je po 13 letih uspešnega, zagnanega in vzornega 

dela v Carinskem uradu Celje (v izpostavah Rogatec in 

Celje) 1. januarja 2009 odšel novim izzivom naproti v 

gradbeno podjetje NIVO, d. d., Celje. Želimo mu lep(š)o 

prihodnost! 

Da ne bi bilo nesporazumov, dvomov ali celo napačnega 

razumevanja, je tu pojasnilo: 

Gašper Grat je iz Carinskega urada Celje odšel na NIVO, 

d. d., Celje. 

Ivan Šef, CU Celje 

Foto: Andrej Robnik 

Želja po znanju 

V Carinskem uradu Celje, Izpostavi Celje in Oddelku za 

nadzor, je bila med 23. marcem in 3. aprilom 2009 na 

usposabljanju Ana Kopčić, pripravnica iz Generalnega 

carinskega urada. V izpostavi smo jo seznanili z 

osnovnimi carinskimi postopki v blagovni izpostavi, 

v Oddelku za nadzor pa so ji predstavili delo carinske 

službe pri inšpekcijskem nadzoru, naknadnih kontrolah, 

upravnem in trošarinskem postopku, poreklu blaga, 

AEO in izterjavah. 

V kratkem času (8 dni v izpostavi in 2 dni v Oddelku za 

nadzor) smo nadobudno mladenkino glavo napolnjevali 

z mnogimi strokovnimi izrazi, kot so: tranzitni postopek, 

sprostitev blaga v prost promet, aktivno in pasivno 

oplemenitenje, začasni uvoz z delno ali popolno 

oprostitvijo pa začasni uvoz/izvoz po zvezku ATA, 

postopek SKP, uvrščanje blaga in uporaba pojasnil CT, 

uporaba TARIC-a, prepovedi in omejitve, protidamping, 

carinske poenostavitve ... Ana jih je pazljivo in natančno 

shranjevala v svoje sive celice. Takoj je bilo opaziti, da 

razume, kar smo ji povedali, da ve »za kaj gre« v carini. 

Vse se je odvijalo izredno mirno in sproščeno, predvsem 

pa spontano, tako je tudi ta zapis nastal spontano, čeprav 

sem pred pisanjem pomislil, da mi mogoče mnogi ne 

bodo zamerili (tisti mnogi, ki so tudi že bili v našem 

uradu na usposabljanju, pa o njih nismo nič zapisali). 

Tokratno pisanje mi je kar narekovala nevidna energija, 

ki jo je Ana prinesla v naše okolje. 

V Celju so pripravnico lepo sprejeli. 

Ani želimo vse dobro v carinski službi in v Carinskem 

uradu Celje si bomo vedno vzeli čas, če bo potrebovala 

kakšno pomoč iz »operative«. 

Ivan Šef, CU Celje 

Foto: Zlatko Lesjak 

42 │ CARINA.SI

[CARINSKA KRIŽANKA]

Predstavitev nove rentgenske naprave za preslikavo zabojnikov, luka Koper, 8. april 2009 


Rentgenska naprava za presvetlitev zabojnikov je mobilni 

sistem, ki ga slovenska carina uporablja v koprskem pristanišču. 

Z napravo bodo upravljali člani Oddelka za analizo 

in kontrole Carinskega urada Koper. 

Pred začetkom presvetlitve. 

Maksimalna presvetlitev je 300 mm debele 

jeklene plošče pri 24 m/min. 

Rentgenski žarki omogočajo pogled v notranjost zabojnika ali 

vozila, tako da se na zaslonu prikazuje visoko kakovostna slika. 

Vir sevanja, ki ga sistem uporablja, je linearni 

pospeševalnik z močjo 4 MeV. 

Novinarji so postopek preslikave opazovali 

najprej od daleč … 

… potem pa so si od blizu ogledali notranjost skenerja. 

Nakup nekaj manj kot 2 milijona evrov vredne naprave je 

sofinanciral evropski Urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Å tevilka 15, julij 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?