odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

Z A N A Š E Z D R A V J E
Zakaj nismo motivirani
za vzdrževanje temeljite ustne higiene
Morda se vam zdi postavljeno vprašanje nesmisel, saj si vendar vsak dan vsaj zjutraj in zvečer očistite zobe.
A številke pravijo drugače. Po raziskavah, ki so bile opravljene v Sloveniji, ima 95 odstotkov ljudi eno od oblik
vnetja obzobnih tkiv. Tudi drugod po svetu številke niso veliko drugačne. Zato ni čudno, da vnetje obzobnih
tkiv velja za najbolj razširjeno kronično bolezen.
Nataša Sinovec, KOORDINATORKA AKCIJE ZDRAVE DLESNI
SE ZAVEDAMO SKRB ZBUJAJOČIH DEJSTEV?
Veliko je bilo že napisanega o povezavi ustnega in sistemskega
zdravja, o tem, da so ljudje s kroničnim vnetjem
obzobnih tkiv veliko bolj izpostavljeni tveganju za
srčni infarkt, možgansko kap, oslabitev imunskega sistema
in pljučne bolezni. Pri nosečnicah s takim stanjem je
na primer tveganje za prezgodnji porod kar sedemkrat
večje kot pri ženskah z zdravimi obzobnimi tkivi, ravno
tako bolezen lahko vpliva na nižjo porodno težo novorojenca.
Tudi to, da se vnetje dlesni kot začetna stopnja bolezni
lahko razvije v napredovale oblike vnetja obzobnih
tkiv, ki nazadnje lahko privede do izpada zob, je bilo že
velikokrat omenjeno in do podrobnosti razloženo. Vse
skupaj so skrb zbujajoča dejstva, ki pa se jih večina posameznikov,
kot kažejo raziskave, ne zaveda, jih ne
pozna ali pa jih to preprosto nič skrbi.
BISTVO PROBLEMA
Vesela novica je, da vnetje obzobnih tkiv lahko zelo
preprosto preprečimo oziroma v začetni fazi, ko je vneta
samo dlesen, odpravimo. Glavni vzrok za vnetje obzobnih
tkiv so namreč mehke zobne obloge ali zobni plak, ki
se nenehno tvori v ustih. Če odpravimo vzrok – mehke
zobne obloge –, preprečimo vnetje. Rešitev za večino
težav je torej redna in temeljita ustna higiena. Že pred
približno 200 leti so takratni zobozdravniki opozarjali,
da je treba zobe čistiti s ščetko in posebnim čistilnim
praškom, da bi se izognili gnilim zobem in krvavenju dlesni.
Na tej točki se zato postavlja zanimivo vprašanje. Če
je rešitev tako zelo zapletenega problema tako zelo preprosta,
kako to, da je parodontalna bolezen oziroma vnetje
obzobnih tkiv prisotno pri tako velikem številu ljudi?
DALEČ OD OČI, LE STRELJAJ OD SRCA
Ustna votlina ni tako zelo izpostavljena očem drugih
kot preostali deli našega obraza in telesa. Recimo, da je,
razen tistih nekaj zob, ki jih pokažemo ob nasmehu,
daleč od oči. In ker je tako, motivacija za skrbno ustno
higieno ni ravno velika. Na primer ličenje, pričeska, izbiranje
oblačil, ki bodo naše telo pokazala v najlepši luči,
skrb za oblikovanje svojega telesa s takšno ali drugačno
dieto ali vadbo so čisto druga zgodba. To so stvari, za
katere veliko ljudem ni težko porabiti svojega časa. Razumljivo.
Motivirani so z rezultati, ki so v večini primerov
hitro in dobro vidni. Lahko izboljšamo tudi motiviranost
za ustno higieno? Včasih pomaga kakšna »igračka«. Na
primer kakšen pripomoček za čiščenje zob, kot je sonična
zobna ščetka. S svojim načinom delovanja uporabnika
spodbuja, da si zobe čisti določen čas in enakomerno.
Tudi svež občutek v ustih in gladkost zob spodbujata k
redni uporabi. A včasih tudi to ni dovolj.
Včasih pomaga kakšna informacija. Ali ste vedeli, da če
so vnetni procesi v obzobnih tkivih kar naprej prisotni,
sčasoma povzročijo rano, skrito v obzobnih žepih? Taka
rana je ob seštevku vseh ranjenih površin ob zobeh lahko
velika tudi kot dlan in so to na široko odprta vrata bakterijam,
ki lahko s krvjo brez težav pridejo do ožilja in srca.
Od tod do bolniške postelje je le še streljaj.
ODVEČNA VLJUDNOST
Eden od znakov vnetja obzobnih tkiv, pa tudi zobne gnilobe,
je slab zadah. To ni slab zadah, ki ga občutimo zjutraj,
ko se zbudimo, temveč zadah, ki nas spremlja tudi
potem, ko smo si očistili zobe. Z zobnimi kremami z mo-
26
D E C E M B E R 2 0 1 0