Aktualno: Na sonce le s primerno zaπËito / Kako ... - Naša lekarna

AKTUALNO
V zadnjem času se ne govori več o
sončenju, ampak o zaščiti pred sončnimi
žarki. V čem je razlika in zakaj naj se
beseda sončenje ne bi uporabljala več?
Sončenje se povezuje z načinom življenja, ki
ga veliko ljudi v času dopusta še vedno doživlja
kot nekaj obveznega. Včasih so pri določenih
bolezenskih stanjih sončenje svetovali tudi
zdravniki. V zadnjih letih pa se dermatologi
srečujemo s posledicami takšnega načina življenja.
K nam prihaja vedno več bolnikov, ki
trpijo za posledicami pretiranega izpostavljanja
soncu. Zato se zavzemamo, da bi se namesto
besede sončenje uporabljala zaščita pred
soncem. Tudi pri označevanju preparatov: namesto
krema za sončenje bi bilo primerneje
uporabiti izraz krema za zaščito pred soncem.
To je sprememba mišljenja, ki jo bomo morali
vsi sprejeti, ker sončenje ni več povezano z
zdravim načinom življenja. Dermatologi absolutno
odsvetujemo t. i. zavedno sončenje z namenom
porjavitve. Zavedati se moramo, da velik
del sončnih žarkov dobimo z nezavednim
oz. nenamernim sončenjem. Gre za izpostavljenost
soncu pri dnevnih aktivnostih, kot so
šport, vrtnarjenje, gibanje na prostem …, ki ga
skoraj nikoli ne dojemamo kot izpostavljanje
soncu oziroma kot sončenje.
Zakaj so sončni žarki tako nevarni?
Kakšne so posledice čezmernega
izpostavljanja soncu?
Sončni žarki imajo spekter vidne, infrardeče
in uv-svetlobe. Za zdravje naše kože je najnevarnejša
uv-svetloba. Čezmerno sončenje je
vsako sončenje, ki vodi v nastanek kroničnih in
akutnih posledic. Akutne posledice poznamo
vsi. To so opekline in razne reakcije na koži.
Kronične posledice pa nastanejo z leti zaradi
ponavljajočega se čezmernega izpostavljanja
sončnim žarkom. To je predvsem prezgodnje
staranje kože, ki se lahko vidi že okoli tridesetega
leta ali pa že prej, odvisno od tipa kože. Pojavijo
se drobne gubice okoli oči, razne lise po
obrazu in izpostavljenih delih telesa. Zmanjša
se tvorba kolagena in poveča delež elastina v
koži, kar vidimo kot rumenkasto obarvanje
kože, in stanjšana koža, predvsem na vratu. Te
spremembe so za nekatere zelo moteče, zato
pridejo na posvet k dermatologu.
Vemo, da je sonce nujno potrebno
pri nastajanju vitamina D v koži.
Dermatologi pa izpostavljanje soncu
odsvetujete. Ali dobimo dovolj vitamina
D, če se tako “skrivamo” pred soncem?
To je najpogostejši argument tistih, ki zagovarjajo
sončenje. Zato da bi pridobili vitamin
D, sončenje pri zdravi, aktivni populaciji
ni potrebno. Čas in površina telesa, ki sta potrebna
za pridobivanje vitamina D, sta zelo
majhna. Dovolj je izpostavljenost kože hrbtišča
rok ali obraza, in sicer pri svetlih tipih
kože okoli pet minut, pri temnih fototipih pa
deset minut. V tem času na koži ne pride do
posledic, ki bi vodile v kronično ali akutno
okvaro kože. Količine vitamina D ne moremo
povečati s podaljšanjem tega časa. Sončenje
zaradi tega vitamina torej ni potrebno. V Sloveniji
lahko vitamin D dobimo samo takrat,
ko je sonce približno 45 stopinj nad zemeljsko
površino, to je od maja do septembra. Pozimi
vitamin D dobimo s hrano in prehranskimi
dodatki, vendar ga je v hrani zelo malo. Največ
ga vsebujejo severnomorske ribe. Vendar si ne
predstavljam, da bi dnevno zaužili vsaj 200
gramov tune, polenovk ali drugih severnomorskih
rib. Druge rešitve, kot so prehranski
nadomestki, torej ni. Zaradi pomanjkanja vitamina
D so bolj ogroženi nepokretni bolniki,
20 NA©A LEKARNA