Aktualno: Na sonce le s primerno zaπËito / Kako ... - Naša lekarna

AKTUALNO
Z zaščitnimi kremami želimo kožo
zaščititi. Ali ji lahko z visokimi
zaščitnimi faktorji tudi škodujemo?
V desetih letih, odkar se ukvarjam z dermatologijo,
sem imel le en primer alergije na
kemični zaščitni faktor. Vsak dan pa se srečujem
z ljudmi, ki na svoji koži nosijo posledice
čezmernega sončenja. Veliko večji problem kot
zaščitni faktorji je pretirana izpostavljenost
soncu. Posledice uporabe krem z zaščitnimi
faktorji, če se po naključju pojavijo, tudi niso
dolgotrajne, posledice čezmernega izpostavljanja
soncu pa nosimo s seboj vse življenje.
Problem je lahko tudi v tem, da ljudje ne
izberejo pravilne podlage. Na morju je bolje
uporabljati vodoodporno podlago, ki se ne
spere. Za šport pa takšna ni najprimernejša,
ampak moramo takrat uporabiti bolj hidrofilno
podlago, npr. gel, losjon ali mleko. Ko
svojim bolnikom svetujem, kakšno zaščitno
sredstvo naj uporabljajo, jih najprej vprašam,
kaj počnejo v prostem času, in jim potem za
vsako dejavnost priporočam drugačnega. Pri
izbiri podlage je pomemben tudi tip kože. Pri
bolj mastni koži svetujem bolj hidrofilno
podlago, prav tako pri športnih aktivnostih.
Pri bolj suhi koži pa priporočam bolj mastno
podlago.
Kakšno je vaše oziroma stališče stroke
do solarijev? Vemo, da se v solarijih
uporabljajo samo uva-žarki, ki naj ne bi
bili tako nevarni. Kakšna je razlika med
uva- in uvb-žarki?
uva-žarki povzročajo staranje kože, uvbžarki
pa opekline ter produkcijo vitamina D.
uva-žarki so najprodornejši in prodirajo najgloblje
v kožo. Ne povzročajo opeklin, zato se
uporabljajo v solarijih. Nekateri kozmetični
centri v svojih oglasih trdijo, da se priporoča
obisk solarija zaradi vitamina D. To je zavajanje
ljudi in nima nobene zveze z znanstveno
resnico. Naj povem tudi to, da rjava barva na
koži prepreči oziroma zmanjša hitrost nastanka
vitamina D.
Dermatologi obisk solarijev odsvetujmo. V
Sloveniji na tem področju malo zaostajamo za
nekaterimi državami (Avstrija in Nemčija), ki so
že lani oz. predlani sprejele določene omejitve
glede solarijev. Pred solarijem mora biti napisano,
da gre za vstop na lastno odgovornost, da gre
za zdravju škodljivo dejavnost ter da se do 18.
leta starosti vstop v solarij ne svetuje. Takšna so
tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.
V Sloveniji se trudimo, da bi s takšnimi opozorili
pri solarijih dosegli podobno kot pri cigaretah
in mislim, da smo na dobri poti.
Kaj potem priporočate ljudem,
ki bi si vseeno želeli videz malo bolj
zagorele polti?
Popolnoma nenevarna je porjavitev s samoporjavitvenimi
kremami, ki se vežejo na
odmrli del kože in povzročijo reakcijo, ki se
navzven vidi kot rjava barva. Ne smemo pa si
domišljati, da gre tu za zaščito pred soncem.
Na morju lahko počnemo zelo veliko stvari in
ni nujno, da se sončimo. Ne vem, zakaj se dopust
na morju še vedno tako povezuje z ležanjem
na plaži.
V maju je Združenje slovenskih
dermatologov organiziralo dan boja
proti melanomu.
Nam lahko poveste kaj več o tem?
Evropsko združenje dermatovenerologov
v povezavi z nacionalnimi dermatološkimi
združenji organizira dan boja proti melanomu
že od leta 2000. Pri tem projektu nudi logistično
pomoč podjetje La Roche Posay. Letos
so se temu projektu pridružile tudi Slovenija,
Hrvaška in še nekatere druge države.
Namen projekta je ozaveščati ljudi o nevarnostih
te oblike kožnega raka, jim svetovati,
kako prepoznati spremembe na koži ter kdaj
in kam je treba iti na pregled. Kožnega raka je
vedno več, saj se vsakih deset let njegova pojavnost
podvoji.
Kaj bi za konec sporočili
našim bralcem?
Ni treba, da se poleti zapremo v votline.
Spremeniti pa moramo način razmišljanja in
vedenja na soncu. Zavedati se moramo, da je
sončenje lahko škodljivo. Ko to sprejmemo,
smo že ogromno naredili in bomo vedno znali
ukrepati. Majhna sprememba načina življenja
lahko za naše zdravje ogromno pomeni.
24 NA©A LEKARNA