Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto ...

v mednarodnih mrežah in forumih, na katerih si institucije ombudsmani izmenjujemo izkušnje ininformacije ter pridobivamo mnenja sorodnih institucij. Pri tem smo ugotovili, da nekateri zakoni,ki so pomembni za uresničevanje človekovih pravic, niso prevedeni v angleščino (na primerZakon o duševnem zdravju), s tem pa so nedostopni za mednarodne primerjalne študije, ki jihizvaja FRA. Ugotovili smo tudi, da se nekatera ministrstva v preteklosti niso odzvala na povabilaza sodelovanje v takšnih raziskavah, kar pomeni, da smo zapravili možnost za objektivno(primerjalno) analizo nekaterih pomembnih zakonskih določil.Pomenljivo je tudi, da Slovenija še vedno ne upošteva nekaterih priporočil nadzornihorganov na podlagi ratificiranih konvencij Združenih narodov in Sveta Evrope. V ospredjuje neuresničena zakonska prepoved telesnega kaznovanja otrok (Konvencija o otrokovihpravicah), nedorečen ostaja nadzor nad izvajanjem Konvencije o pravicah invalidov, podobnoje glede Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope. Vendar je trebapoudariti, da je v februarju 2011 Državni zbor sprejel Deklaracijo RS o položaju narodnihskupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, na podlagi katere jeVlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah SvetaVlade RS za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Kakšnibodo učinki delovanja tega Sveta, bomo lahko videli že v letu 2012.V zvezi z mednarodnimi nadzornimi mehanizmi opažam, da se vsakokratna oblast premalozaveda, da se ugled Slovenije ne zmanjšuje le zaradi manj uspešnega gospodarstva in čedaljevečjega proračunskega primanjkljaja, temveč tudi zaradi opozoril in priporočil mednarodnihnadzornih mehanizmov in odločb sodišč. Tako na primer Evropski odbor za preprečevanjemučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT), Evropsko sodišče začlovekove pravice (ESČP), Odbor neodvisnih strokovnjakov Evropske socialne listine, Evropskikomisar za človekove pravice in drugi nadzorni mehanizmi po mednarodnih konvencijahugotavljajo kršitve pravic, zagotovljenih z mednarodnimi pogodbami, h katerim se je zavezala tudiSlovenija. Večinoma gre za nedorečenosti v pravnem redu ali za neučinkovito izvajanje z zakonizagotovljenih pravic. Pričakujem, da bo zakonodajalec storil vse, da bo Slovenija ratificirala žepodpisane pogodbe, zlasti tiste, ki so povezane s pravicami otrok, kot sta Konvencija o zaščitiotrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem ter Konvencija o pravici otrok dostikov. Podobno velja tudi glede odločitve Evropskega odbora za socialne pravice pri SvetuEvrope, da Slovenija najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih krši pravice, ki izvirajo izEvropske socialne listine. Vlada do zdaj ni resno pristopila k rešitvi nastalih razmer.1. UGOTOVITVE, MNENJA IN PREDLOGI VARUHINJEMnoge institucije za varstvo človekovih pravic (v Sloveniji je še vedno nimamo!) z raziskavamidokazujejo in opozarjajo, da sta učinkovita pravna pomoč in socialna pravičnost postalinedosegljivi za čedalje več ljudi. Enako ugotavlja Varuh pri svojem delu in v tudi v vseh svojihletnih poročilih. Zato posebej izpostavljam vprašanje, ki se smiselno navezuje na predhodna:kako bo država s svojimi mehanizmi čedalje več prizadetim ljudem omogočila pomoč in jihobvarovala pred trpljenjem, ki jih prinašajo novodobna revščina in z njo povezane težave.Videti je, da niti delovanje nevladnih humanitarnih organizacij, ki so močno povečale svojopomoč, ne zadošča več vsem potrebam socialno ogroženih ljudi.Zaposleni pri Varuhu smo vsak dan v stiku s pobudniki, v tistem neposrednem človeškemstiku, ko zremo v obupane obraze in poslušamo zgodbe, ki se ne bi smele zgoditi oziromadogajati. V teh zgodbah se kažejo predvsem nemoč posameznikov, njihova socialna stiskain prošnja za konkretno materialno ali pravno pomoč. Varuh ima strokovno znanje, nima pane sredstev ne pooblastil za dajanje materialne pomoči, zato lahko le svetujemo, kam najse obrnejo. A tam so že bili, nam povedo. »Vi ste moje zadnje upanje,« je čedalje pogostejeizrečena ali zapisana misel. Tako nastajajo zgodbe, podobne, kot jih predstavljajo mediji,zgodbe, ki so postale del varovanja človekovih pravic, zato naj njihova sporočila ostanejozapisana tudi v našem letnem poročilu.Letno poročilo Varuha za leto 2011 11