Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto ...

evidiranje poklicnih meril in načel in pričakuje, da bo »v kratkem pripravljen poklicni kodeksRTVS, ki bo jasno opredelil tako pravice kot ravnanja programskih ustvarjalcev z etičnegavidika«. Odgovorili so tudi, da je priprava tega pomembnega dokumenta v sklepni fazi in daje pričakovati, »da ga bo programski svet lahko obravnaval in posredoval v javno razpravože na prvi naslednji seji, predvidoma v mesecu aprilu 2011«, kar pa se do časa pripravetega poročila ni uresničilo. S spletne strani Javnega zavoda je razvidno, da še vedno veljajoPoklicna merila in načela novinarske etike v programih RTVS, ki jih je sprejel Svet RTVSlovenija leta 2000, in Programski standardi, ki jih je sprejel Programski svet leta 2006.2.1.3 Zbiranje in združevanjeŠtevilo prejetih pobud na tem področju se je leta 2011 zmanjšalo. Prejeli smo le štiri nove.Med temi sta bili dve glede obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.O tem smo več pisali v poročilu za leto 2010. Pobudniki navajajo argumente, zaradi katerihse jim zastavlja vprašanje, ali je za predstavljanje in uveljavljanje določenih interesov resnujno z zakonom predpisati obvezno članstvo oziroma ali je mogoče te interese uveljavljatitudi drugače, prostovoljno. Pobudnike smo napotili, da predlagajo ponovno presojo priUstavnem sodišču RS (če imajo nove ustavnopravne argumente) ali predlagajo spremembozakona s pobudo ali peticijo, naslovljeno na poslance in delovna telesa Državnega zbora alina pristojno ministrstvo.Velik del poročila za leto 2010 na tem področju smo del namenili vprašanjem uresničevanjaustavne pravice do zbiranja in združevanja na javni površini. Ugotovili smo, da zakonskaureditev občini omogoča arbitrarno odločanje pri izdaji soglasja za javni shod na javnipovršini v njeni lasti. V zvezi s tem smo dali priporočilo, da naj se v Zakonu o javnih zbiranjihuredijo pogoji in postopek izdaje soglasja lastnika oziroma upravljavca za prireditve na javnihpovršinah, kadar je takšna nepremičnina v lasti ali upravljanju države ali občine.V odzivnem poročilu je vlada na to priporočilo odgovorila, da je bil leta 2010 sprejet Zakon odopolnitvi Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 59/10), ki je določil, da soglasje lastniceali lastnika oziroma upravljavke ali upravljavca zemljišča oziroma prostora ni potrebno, čese organizira shod na javni površini, ki ima značaj grajenega javnega dobra in je namenjenazbiranju ljudi in njeni prosti uporabi, izvedba shoda pa ni v nasprotju z njenim namenom.Ta določba velja samo za javne shode, in ne za javne prireditve. Soglasje občine torej nipotrebno v primerih, če je shod organiziran na javni površini, ki je tudi sicer namenjenasestajanju, zbiranju ljudi (trg), ali na drugem prostoru, namenjenem prosti uporabi ljudi innjihovemu zbiranju (npr. promenada). Le na takšnih površinah izvedba javnega shoda ni vnasprotju z namenom grajenega javnega dobra. Organiziranje javnega shoda in udeležbana njem je namreč politična pravica, zato je dopustno postavljati le minimalne ovire (kadarto zahteva varnost države, ali javna varnost, ali varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni),kar dopuščajo tudi druge pravne ureditve. Lokalna skupnost pa bo lahko odrekla soglasjele v primerih nedopustne rabe, ki bi nasprotovala namenu in pravnemu režimu na saminepremičnini. Navedena dopolnitev Zakona pa ne velja za organiziranje javnih shodov nagrajenem javnem dobru, kot so npr. tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki in lokalneceste, saj te površine niso namenjene prosti uporabi ljudi in njihovemu zbiranju, ampak sozgrajene za točno določen namen, zato bo soglasje lokalne skupnosti za te površine ševedno potrebno.2.1 USTAVNE PRAVICEMinistrstvo za notranje zadeve ob tem meni, da lokalne skupnosti tudi pri organiziranjujavnih prireditev, na katerih gre za zbiranje ljudi zaradi izvajanja kulturne, športne zabavne,izobraževalne, verske ali druge dejavnosti, s svojimi predpisi ne morejo postavljati omejitevuporabe površin, ki imajo status javnega dobra ali so javne površine, kot jih določa 2. členZakona o graditvi objektov, razen v primeru rabe, ki bi nasprotovala namenu in pravnemurežimu na sami nepremičnini, lahko pa določijo pogoje, ki zagotavljajo enakopravnoLetno poročilo Varuha za leto 2011 29