Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto ...

velja splošno pravilo, da se lahko zbirajo le tisti podatki, ki so potrebni za dosego namenapomoči oziroma svetovanja učencem, torej vsi podatki, ki bi govorili o primerni skrbi zaotroke oziroma bi kazali na njihovo ogroženost.Pobudniku smo pojasnili, da Varuh na podlagi svojih pooblastil ne more podati končne sodbeo kršitvi temeljnih pravic. Napotili smo ga na možnost, da od upravljavca osebnih podatkovzahteva izbris ali popravek osebnih podatkov, ki so nepopolni, netočni, neposodobljeni alizbrani v nasprotju z zakonom (torej tudi preveč obsežni glede na namen). Če pa osnovnašola ne bi ugodila pobudnikovemu ugovoru, smo mu pojasnili možnost za sodno varstvopravic. Le v takem postopku in ob presoji vseh okoliščin posameznega primera se lahkougotovi, ali so bili zbrani osebni podatki primerni po obsegu in glede na namen ter obdelaniv skladu z zakonom.Varuh je pri obravnavi te pobude zaznal tako vsebinske (za nekatere podatke iz poročil nibil razviden namen zbiranja) kot tudi postopkovne napake (poročila so oblikovali pedagoškidelavci), ki bi lahko bile sistemske narave. Osnovni šoli smo zato predlagali, da zbirkepodatkov v prihodnje vodi z večjo skrbnostjo, zlasti na način, da ta dejanja v okvirih 95. členaZOsn izvaja šolska svetovalna služba. Varuh meni, da bi takšen način obdelave osebnihpodatkov lahko preprečil preveč obsežno zbiranje osebnih podatkov. Osnovna šola se jezahvalila za naše posredovanje in nam zagotovila, da bo upoštevala Varuhov predlog.Minister zahteval podatke o članstvu v civilnih pobudahVaruh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel pobudo zaposlenega na Ministrstvu za okoljein prostor (MOP), ki nas je seznanil, da so nekateri zaposleni dobili zahtevo ministra, najposredujejo informacijo glede njihovega morebitnega članstva v civilnih pobudah. Presodilismo, da bi bila pobuda lahko utemeljena z vidika varstva zasebnosti in osebnih podatkov,zato smo na MOP naslovili poizvedbo z vprašanji o pravni podlagi za zbiranje podatkov očlanstvu zaposlenih v civilnih pobudah ter o namenu zbiranja teh podatkov.Varuh je ugotovil, da zbiranje podatkov o članstvu zaposlenih v civilnih pobudah pomeninesorazmeren in nedopusten poseg v varstvo zasebnosti in osebnih podatkov zaposlenih.Na podlagi teh ugotovitev je Varuh ministru predlagal, naj sporno naročilo zaposlenimprekliče, uniči morebitne evidence že pridobljenih podatkov o članstvu zaposlenih v civilnihpobudah in se morebitnim konfliktom interesov zaposlenih poskuša izogniti z milejšimukrepom. Predlagali smo, da ministrstvo na zaposlene naslovi opozorilo na sedmi odstavek100. člena ZJU, ki določa, da mora »uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem binjegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalogoziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, otem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu znjegovimi navodili«. Minister se je šele po urgenci odzval na naše mnenje in predloge, a jezagotovil, da jih bo v celoti upošteval.2.1 USTAVNE PRAVICEZahteva za presojo ustavnosti 46. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcijeVaruh človekovih pravic RS je že leta 2010 obravnaval več pobud, v katerih so pobudnikiizražali svoje nestrinjanje z določbo prvega odstavka 46. člena Zakona o integriteti inpreprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 45/2010, v nadaljevanju ZIntPK). Na podlagi te določbeso javno dostopni tudi podatki o dohodkih in premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javnanaročila. Varuh je presodil, da je določba prvega odstavka 46. člena ZIntPK prevelik posegv zasebnost in varstvo osebnih podatkov pobudnikov, zato je na Ustavno sodišče RS vložilzahtevo za presojo ustavnosti te določbe. Varuh meni, da teža posledic, ki jo ima poseg vzasebnost, kot ga predvideva prvi odstavek 46. člena ZIntPK, ne odtehta zasledovanih ciljevzakonodajalca. V zahtevi smo navedli, da osebe, odgovorne za javna naročila, niso javneLetno poročilo Varuha za leto 2011 37