Priprave Republike Slovenije na predsedovanje Evropski uniji Vse ...

[CARINA 2007]V pilotnem projektu o pooblaščenem gospodarskem subjektu sodelujete kotpredstavnik gospodarstva. Ali se vam zdi takšne vrste sodelovanje med carino ingospodarstvom smiselno?Matjaž Ključevšek, Gorenje, VelenjeV Gorenju smo ponosni na to, da smo bili kot edino slovensko podjetje izbraniza projekt o pooblaščenem gospodarskem subjektu. Sodelovanje med carinskimioblastmi in gospodarstvom je izrednega pomena, saj je carina tista, ki predpisuje,gospodarstveniki pa moramo sprejeta pravila upoštevati pri svojem poslovanju.Ustvarjalna komunikacija je še posebej dobrodošla pri projektih, kot je pooblaščenigospodarski subjekt, kjer lahko soočimo mnenja in s skupnimi močmi poiščemonajboljše rešitve. Čeprav projekt še ni zaključen, smo prepričani v njegov uspeh.Lani ste bili udeleženi v projektni skupini za naknadno preverjanje na področju porekla,letos pa ste vključeni v koordinacijsko skupino o nadzornem načrtu za preferencialnoureditev. Ali lahko na kratko opišete, kako izgleda delo v takšnih skupinah?Leopold Cankar, udeleženec vkoordinacijski skupini o nadzornemnačrtu za preferencialno ureditevCilj projektne skupine za naknadno preverjanje na področju porekla je bil ugotovitistanje na tem področju po posameznih državah članicah in uveljaviti najboljšoprakso v Evropski uniji. Udeleženci smo se razdelili v skupine in obdelali posameznefaze preverjanja v posameznih državah, nato pa uskladili skupni predlogpostopka naknadnega preverjanja. Sklepi so bili poslani Sekciji za poreklo priOdboru za carinski zakonik. Tudi v koordinacijski skupini o nadzornem načrtuza preferencialno ureditev je način dela podoben. Po razdelitvi nalog zberemo podatkein jih pošljemo koordinatorju. Države članice smo obveščene o vseh zbranihpodatkih in predvidenih ukrepih Komisije, kar mora potrditi še Sekcija za poreklopri Odboru za carinski zakonik. Eden izmed ciljev koordinacijske skupine je sodelovanjez izmenjavo podatkov med državami članicami Evropske unije.Sodelovala sta v primerjalni analizi o elektronskem podpisu, skupaj s predstavnikiČeške, Slovaške in Španije. Primerjalna analiza naj bi med drugim pomenila primerjavodobrih praks. Kaj je bil glavni namen dejavnosti, v kateri sta sodelovala vidva?Selena Rauter Razboršek in JožeŽeleznikar, udeleženca primerjalneanalize o elektronskem podpisuGlavni namen te dejavnosti, ki jo je vodila Češka, je bil oblikovati priporočila gledenajboljše prakse pri uporabi elektronskega podpisa s strani carine. Vsaka sodelujočadržava je morala pripraviti v svoji državi en delovni obisk, na katerem so bilepredstavljene nacionalne rešitve. V Ljubljani smo imeli takšen delovni sestanek konecseptembra 2005, zaključni sestanek pa je bil marca 2006 v Pragi. CURS se jevključila v to primerjalno analizo predvsem zato, da bi pri uvajanju elektronskegapodpisa v svoje carinske postopke izkoristila pridobljeno znanje in dobro praksoostalih držav. Na podlagi izkušenj, pridobljenih na teh srečanjih, smo tako že začelis projektom uvedbe brezpapirnega poslovanja v poenostavljenih postopkih.Anketo pripravila: Anita GašparinCARINA.SI | 9