Priprave Republike Slovenije na predsedovanje Evropski uniji Vse ...

[IZ STROKE]spremembam v državah srednje in vzhodne Evrope porazpadu Sovjetske zveze in socialističnega sistema. Takratje nastalo s prostotrgovinskimi sporazumi veliko prostotrgovinskihcon, ki pa niso imele nikakršnih povezav. Zatoje Ministrski svet Evropske unije leta 1993 pozval države kpreučitvi različnih pravil o poreklu blaga in njihovem vplivuna tokove preferencialne trgovine med državami Evropskeunije, državami EFTE ter srednje- in vzhodnoevropskimidržavami. Na podlagi ugotovitev je bila leta 1994 odobrenastrategija poenotenja pravil o poreklu, da se tako okrepigospodarsko sodelovanje med evropskimi državami in seodpravijo pomanjkljivosti različnih prostotrgovinskih con.Sistem uporabe enotnih pravil o poreklu ter diagonalnokumuliranje materialov s poreklom iz različnih evropskihdržav v proizvodnji končnega izdelka so poimenovali panevropskakumulacija porekla blaga. Šele z uresničitvijosistema panevropske kumulacije leta 1997 se je Evropaod Lizbone do Pariza, Berna, Helsinkov, Varšave in Sofijena gospodarskem področju prvič združila v enotnoprostotrgovinsko cono. Tudi Slovenija je izpolnila pogojeza panevropsko kumulacijo in začela izvajati pomembnodoločbo protokola o poreklu blaga, to je diagonalno kumulacijo.Za Slovenijo se je odprl trg, na katerem živi blizu 500milijonov ljudi, saj nad 80 % slovenske trgovinske menjavepoteka z državami znotraj sistema panevropske kumulacije,kar se je z vstopom Slovenije v EU le še poglobilo.Dejstvo je, da je Evropska unija v preteklih desetletjih žezdavnaj presegla svoj prvotni cilj, ki je bil vzpostaviti mir indemokracijo ter preprečevati nove vojne v Evropi. Določilaje nov cilj: vzpostaviti konkurenčnost in blaginjo na enotnemtrgu ter ustvariti gospodarsko silo, ki se bo lahko kosala zZDA in Japonsko. Poleg treh osnovnih ciljev, strateškega(do leta 2010 postati najbolj konkurenčno in dinamičnogospodarstvo na svetu), organizacijskega (razrešiti vprašanjaevropskega vodenja in upravljanja) in političnega (doseči soglasjeo obsegu in hitrosti evropske širitve), je cilj Evropskeunije tudi oblikovanje velikega trga s sistemom diagonalnekumulacije porekla blaga in širše gospodarsko sodelovanje zmediteranskimi državami. Ob tem je izražena težnja po zaščitipred vdorom izdelkov z ameriškega in azijskih trgov.Namen strategije širitve diagonalne kumulacije poreklaje povečati učinkovitost prostotrgovinskih sporazumov inzagotoviti, da bodo lahko ekonomski uporabniki v celotiizrabili ugodnosti teh sporazumov, ki jih je mogoče zaznatipri racionalizaciji in poenostavitvi pravil o poreklu. Tudiustvarjanje povezav med različnimi sporazumi s pomočjokumulacije pravil pomeni za ekonomske uporabnike koristv številnih pogledih. Nadaljnja integracija trgovinskih območijs harmonizacijo pravil o poreklu in širitvijo diagonalnekumulacije tako igra ključno vlogo v preoblikovalnemprocesu, ki je potreben v Evropi.Zakaj širitev prav v Sredozemlje? Evropska unija je uveljavljenakot ena največjih trgovinskih regij na svetu in prispeva36 % svetovnega izvoza. Prepričljiva gospodarska rast poletu 1960, ki je bila povprečno 2,6 %, je pripomogla, da seje BDP na prebivalca leta 1999 potrojil na 22.500 USD.V preteklih letih je Evropska unija izrazito povečala svojeinvesticije, največ kapitala je vložila v Severno Ameriko,drugi največji prejemniki kapitala so evropske države, vključenev sistem panevropske kumulacije porekla blaga, v enakemobdobju je EU svoje investicije na Kitajskem povečalaza deset, prav tako pa intenzivno investirala v Braziliji. Vprimerjavi s temi podatki je obseg investicij v sredozemskihdržavah stagniral ali celo upadel.Zakaj torej države Evropske unije ne investirajo v sredozemskedržave? Maroko je lokacijsko veliko bližje Španiji kotKitajska, a so španske investicije na Kitajskem občutno večjekot v Maroku. Podobno je s trgovinskimi tokovi. Zaznati jesicer porast trgovine s sredozemskimi državami, vendar tanikakor ni primerljiv z naraščanjem trgovine med samimievropskimi državami ali recimo med EU in Rusijo, ki splohnima prostotrgovinskega sporazuma z EU. Prav tako je v upadanjutrgovina med mediteranskimi državami, medtem ko semed evropskimi državami povečuje. Študija, ki je proučevalastrukturo trgovine in investicij ter doseženo makroekonomskostabilnost v državah, ugotavlja, da je velika ovira pri trgovanjus sredozemskimi državami neskladnost pravil o poreklu.Evropska unija je torej prepričana, da je jasna strategija poenotenjapravil o poreklu blaga v Evropi potrebna zaradi večje učinkovitostipreferencialnih trgovinskih sporazumov, spodbujanjaindustrijskega razvoja in pospeševanja gospodarskega sodelovanjav tem delu sveta. Cilj oblikovanja velikega evropskegatrga vključuje poleg držav vzhodne Evrope tudi sredozemskedržave in Turčijo; dejstvo namreč je, da je razširjena Evropa(vključno z vzhodno Evropo, Turčijo in Sredozemljem) obvse večji konkurenci Severne Amerike, Japonske, Kitajske inDaljnega vzhoda s čim večjim obsegom sistema kumulacijerealen izziv, ki daje možnost za uspešno konkuriranje.Evropska unija je s sredozemskimi državami (države Mashreq:Sirija, Jordanija, Libanon, Egipt; države Magreb: Tunizija,Maroko, Alžirija, Izrael) v preteklosti sicer sklenilaže devet prostotrgovinskih sporazumov, kot del teh pa osemrazličnih protokolov o poreklu oziroma različnih pravil oporeklu. Zato je bila na ministrski konferenci evropskih inmediteranskih držav, ki je potekala 29. maja 2001 v Bruslju,CARINA.SI | 15