Mentorstvoin mentorski slogiIzkušnja ni nekaj,kar se vam zgodi,ampak je predvsem to,kar vi storite s tistim,kar se vam zgodi.Aldous HuxleyVsakdo med <strong>na</strong>mi ima že izkušnjez mentorstvom, bodisi da smo bilimentorji sodelavcu začetniku ali pasmo bili sami v vlogi mentoriranca,torej deležni mentorstva.Foto: Mitja DelakordaSpomini<strong>na</strong> preteklostKdor misli, da je vse staro slabo inneuporabno oziroma je samo novotudi dobro in uporabno, se moti.»Živ dokaz« za to trditev je mogočevideti v Izpostavi Celje, kjer <strong>na</strong>medino stara OLYMPIA lahko izpišecertifikat TIR. Če te starinene bi imeli, kako bi strankam obrazložili,da pri <strong>na</strong>s ni mogoče izdaticertifikata drugače …Sicer pa, občasno je prav prijetnoslišati po pisarni glasove preteklosti:tok, tok … tok, tok.Ivan Šef, Izpostava CeljePomislite <strong>na</strong> dogodek iz preteklosti, kije povezan z mentorstvom, <strong>na</strong> lastnoizkušnjo, ko ste prevzeli mentorskovlogo ali pa <strong>na</strong> mentorje, ki so vasoblikovali <strong>na</strong> poti osebne ali poklicnerasti. Kaj vam je ostalo v spominu?Kakš<strong>na</strong> izkušnja je to bila?Biti dober mentor ni lahko, zato bi semorali za to vlogo posebej usposabljati.Žal so razmere pogosto take, da smo vvlogo mentorja potisnjeni.Mentorstvo je proces medsebojnegaučenja, pri katerem lahko pridobitaoba vplete<strong>na</strong>: mentor in mentoriranec.Oba sta tudi odgovor<strong>na</strong> za uspešnostmentorstva. Zato morata biti vlogimentorja in mentoriranca že <strong>na</strong> začetkujasno opredeljeni. Prav tako jedobro <strong>na</strong> začetku opredeliti program,cilje in <strong>na</strong>loge posameznika. V procesumentorstva ne moremo govoriti o vlogah<strong>na</strong> različnih ravneh, temveč o dvehe<strong>na</strong>kovrednih sodelavcih, pri čemerse mora mentor prilagajati svojemuvarovancu. Nekatere lahko vodi svobodneje,druge pa mora usmerjati <strong>na</strong>tančneje.To je odvisno od osebnosti,<strong>na</strong>log, izkušenj in ciljev mentoriranca.Povedano drugače: različnim <strong>na</strong>logamin posameznikom je treba prilagajatikomunikacijo in mentorske sloge. Obstajaveliko različnih slogov mentoriranja,vendar veči<strong>na</strong> mentorjev uporabljapredvsem enega ali dva, ki sta <strong>na</strong>jbolj vskladu z njihovo osebnostjo in prepričanji.Pomembno je, da se zavedajo,kateri slog <strong>na</strong>jpogosteje uporabljajo,katere so njegove prednosti in slabosti,ter z<strong>na</strong>jo preiti <strong>na</strong> drug slog.In kakšne mentorske sloge poz<strong>na</strong>mo?Kakšne so z<strong>na</strong>čilnosti posameznih slogov?Ležerni mentor daje mentorirancuveliko časa in pusti, da se stvari zgodijopo <strong>na</strong>ravno poti, torej da mentoriranecsam uvidi probleme. Ogiba se čustvenemuodzivanju, <strong>na</strong>glici in pritisku. Čementoriranec ne dela dobro, ostanemiren. Distancira se od problemovmentoriranca. Mentor, ki uporablja slogaktivnega poslušalca, sprašuje, kadar mukaj ni jasno. Mentorirancu prepušča velikoprostora in mu pokaže, da ga razume.Pri podajanju svojega mnenja je zadržan.Razumevanje mentoriranca preverjatako, da povzema povedano. Odprt jeza rešitve mentoriranca, čeprav <strong>na</strong> začetku<strong>na</strong>d njimi ni <strong>na</strong>vdušen. Svetovalecdaje predloge, ideje, kako dobro rešitiprobleme. Svetuje kot objektivni zu<strong>na</strong>njiopazovalec. Mentorirancu daje <strong>na</strong>svete,ki temeljijo <strong>na</strong> strokovnem z<strong>na</strong>nju. Podajaveč različnih možnosti, o katerih lahkomentoriranec razmišlja in med njimi izbira.Predpisovalec prevzema odgovornostza reševanje težav mentoriranca, ponujamu <strong>na</strong>vodila za reševanje in vztraja, da jihupošteva. Zahteva izboljšave in po potrebiomenja sankcije. Sodelavec išče skupnopredstavo o tem, kaj <strong>na</strong>j bi mentoriranecdosegel. Vključuje ga v reševanje problemov,spoštuje njegovo mnenje. Pri delu seosredotoči <strong>na</strong> sodelovanje in meni, da soprispevki obeh e<strong>na</strong>kovredni.Ire<strong>na</strong> Morel, GCUFoto: PhotoDisc12 | CARINA.SI
[IZ STROKE]Projekt sodelovanjacarinskih služb <strong>Slovenije</strong> inHrvaške <strong>na</strong> mejnih prehodihmed državamaV prejšnji številki smo <strong>na</strong>pisali nekoliko več o pripravah<strong>na</strong> dogovor o sodelovanju med carinskima službama<strong>Republike</strong> <strong>Slovenije</strong> in <strong>Republike</strong> Hrvaške. Spoz<strong>na</strong>li smo,<strong>na</strong> kaj se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša dogovor in kaj vse bo prinesel novegav <strong>na</strong>še delo. V tej številki se bomo dotaknili trenutnegastanja in predstavili rezultate poskusne izmenjavepodatkov, ki poteka <strong>na</strong> mejnem prehodu Obrežje-Brega<strong>na</strong>.Foto: arhiv GCUV decembru, januarju, februarju in marcu poteka <strong>na</strong> mejnemprehodu Obrežje-Brega<strong>na</strong> preizkušanje celotnega sistema,ki v grobem sestoji iz dveh delov: potrjevanja blagov nihdokumentov (CMR) pri izstopu iz države in elektronskeizmenjave podatkov.Pri prvem opravilu mora carinik primerjati vse carinskedokumente, <strong>na</strong> podlagi katerih blago izstopa, in potrditiCMR (ali drug dokument o blagu), ki ga <strong>na</strong>to voznik predložizaradi uvedbe blaga v carinski postopek pri vstopu vHrvaško. Pri tem je <strong>na</strong>jpomembneje, da carinik <strong>na</strong> izstopures primerja izstopne carinske dokumente (vrsta blaga,bruto masa, število CMR-jev, registrske oz<strong>na</strong>ke vozila …)s podatki <strong>na</strong> CMR-ju. Potrditev CMR-ja pomeni, da je iz<strong>Slovenije</strong> res izstopilo blago, ki je <strong>na</strong>vedeno <strong>na</strong> CMR-ju. Čeje CMR-jev več, jih carinik oz<strong>na</strong>či z številkami 1/3, 2/3, 3/3(primer, ko so v vozilu trije CMR-ji). V času poskusnegapotrjevanja se je pokazalo, da cariniki opravljajo svoje delozadovoljivo in <strong>na</strong> področju izmenjave oziroma potrjevanjaCMR-jev ni posebnih težav niti v smeri proti Hrvaški niti vsmeri proti Sloveniji.In kakš<strong>na</strong> je vloga carinika pri vstopu v Slovenijo glede uporabetega sistema? Carinik mora <strong>na</strong>tančno preveriti, ali seCMR-ji, ki jih je potrdila hrvaška cari<strong>na</strong> ob izstopu iz Hrvaške,ujemajo s podatki <strong>na</strong> vloženih dokumentih. Skratka, tazelo enostavni sistem medsebojnega sodelovanja omogoča,da se <strong>na</strong> obeh straneh meje prijavlja v carinske postopke istoblago. Sistem preprečuje številne možne zlorabe, ki bi jihsicer lahko izvajali prevozniki in lastniki blaga. Istočasnose skrajša čas za preverjanja blaga, saj sistem onemogočarazlične možnosti carinskih goljufij. Seveda je delovanjesistema zelo odvisno od <strong>na</strong>tančnosti carinikov, ki morajobiti pri tem delu res <strong>na</strong>tančni in potrjevati samo poprejusklajene in preverjene dokumente.Foto: arhiv CU BrežiceCARINA.SI | 13