[ŠPORT in PROSTI ČAS]Goriškecarinicev gibanjuV soboto, 18. februarja 2006, smose <strong>na</strong> pobudo <strong>na</strong>še bivše sodelavke,delavke Davčne uprave, udeležileturnirja »Bolj star – bolj nor« v odbojki.Kljub velikemu zanimanju inštevilnim interesentkam Carinskegaurada Nova Gorica se <strong>na</strong>s je zbralokomaj šest. Turnir je potekal v centruHit šport v Šempetru pri Gorici.Zbralo se je šest ekip: CU NovaGorica, DU Nova Gorica, ZZZS,Bolnišnica Šempeter, Elektro Primorskain rekreativke iz Vrtojbe.Zbor je bil ob devetih zjutraj. Vedelesmo, da <strong>na</strong>m bo težka predla,saj smo zadnjič igrale junija lani,<strong>na</strong> letnih igrah v Kopru.Najprej ogrevanje, <strong>na</strong>stavljanjefotografu Kostji, <strong>na</strong>to se je turnirzačel. Ni bilo enostavno, časaza počitek med igrami skoraj nibilo. Prelile smo dosti potu in stežavami premagovale <strong>na</strong>sprotneekipe. Zataknilo se <strong>na</strong>m je le priBolnišnici Šempeter. No ja, imeliso prednost dveh moških v ekipi.Čeprav jima je bilo prepovedanovsakršno dejanje, ki bi lahkoogrožalo življenja žensk <strong>na</strong>sprotnihekip, je bila sreča <strong>na</strong> njihovistrani. Osvojile smo drugo mesto.Ko je bilo tekem konec, smo si<strong>na</strong> račun lastnih prispevkov karv telovadnici privoščili obedek.Ostalo <strong>na</strong>m je še dovolj časa, dasmo si izmenjali mnenja, izkušnjein vsi smo se strinjali, da bo trebaturnir v kratkem ponoviti. Lepo jebilo videti zadovoljne ljudi. Nihčeni odšel brez <strong>na</strong>smeška <strong>na</strong> obrazu.Kristi<strong>na</strong> Jamšek, CU Nova GoricaUdeleženke turnirja »Bolj star – bolj nor«. Foto: Kostja PrinčičAleš Mencinger: carinikin Homo sapiens aquaticusFoto: Erik Stojanovič KocijančičOd leta 1992 je <strong>na</strong> carinski izpostaviKranj zaposlen kolega Aleš Mencinger– carinik, ki mu skoraj nikoli nezmanjka oziroma ne vzame sape,verjetno je tudi carinski delavec z <strong>na</strong>jdaljšosapo v <strong>Evropski</strong> skupnosti.Aleš se ukvarja s prostim potapljanjemali apneo, strokovno rečeno.Prosto potapljanje ima korenine vdavni preteklosti, ko so ljudje iskaliv morskih globi<strong>na</strong>h školjke in polže.Govorimo o športni dejavnosti, kizdružuje doživljanje lepot podvodnegasveta z doživljanjem samega sebe.Foto: Jure Žvan34 | CARINA.SI
[ŠPORT in PROSTI ČAS]Še pred nekaj leti bi bili da<strong>na</strong>šnji dosežkile sanje in za človeško vrsto nekajnedosegljivega. Zato se v šali uporabljaizraz Homo sapiens aquaticus, saj <strong>na</strong>jbi bila takšnih dosežkov zmož<strong>na</strong> le ta»nova človeška vrsta«. Da<strong>na</strong>šnji <strong>na</strong>jboljšitekmovalci dosegajo 100 m globine,200 m dolžine in skoraj 9 minutzadrževanje sape v mirovanju.Alešev prvi <strong>na</strong>stop <strong>na</strong> tekmovanju jebil <strong>na</strong> 2. državnem prvenstvu, ki sta gaorganizirala športno društvo SAPA-AIDA Slovenija ter športno potapljaškoin ribiško društvo PLK Koper.Potekalo je 21. maja 2005 v bazenuŽuster<strong>na</strong> pri Kopru, kjer je Aleš dosegelnov državni rekord s časom 6:18(šest minut in osem<strong>na</strong>jst sekund). Napodlagi tega rezultata je <strong>na</strong>stopil še <strong>na</strong>1. svetovnem prvenstvu v prostem potapljanjuza posameznike v disciplinistatič<strong>na</strong> apnea (zadrževanje sape vmirovanju <strong>na</strong> vodni gladini), kjer semeri čas od trenutka potopitve vsehdihalnih poti pod vodo do ponovnegavdiha. Doseženi izid 6:16 je zadoščalza uvrstitev <strong>na</strong> 16. mesto <strong>na</strong> svetu. Vprihodnosti mu je cilj <strong>na</strong>stopiti <strong>na</strong>svetovnem prvenstvu v Egiptu.Ob tej kratki predstavitvi bo mordakoga sedaj, ko se približuje poletničas, zamikalo, da bi se ustavil v športnitrgovini in si <strong>na</strong>kupil osnovno opremoza prosto potapljanje. Vsakomur, ki gazanima okolje, iz kateregaizhajamo, lahkosamo priporočim, <strong>na</strong>jposkusi. Ne bo mu žal.Z<strong>na</strong>šel se bo v svetu,ki ga bo vsrkalo vases svojo lepoto in tišino– v trenutku bo dalečod »ponorelega sveta«.Dardo Topolovecob izdatni pomočiAleša MencingerjaSrečanje izterjevalcevv PosavjuCarinski urad Brežice je bil ustanovljen 1. aprila 2004. Nauradu smo imeli veliko začetniških težav. Moje sodelovanjez ostalimi je bilo omejeno večinoma <strong>na</strong> telefonske pogovore,zato je bil skrajni čas, da se spoz<strong>na</strong>mo tudi osebno.V ta <strong>na</strong>men smo 18. novembra 2005organizirali srečanje izterjevalcev. Zbralismo se v vodovodnem stolpu v Brežicah,od tam pa smo se odpeljali <strong>na</strong> Bizeljsko.Naše potepanje smo pričeli z ogledometnološkega muzeja <strong>na</strong> Bizeljskem.Videli smo staro zbirko orodij, ur,kovancev, slik, čipk, lončenih izdelkov,celo kamenin, saj je bilo <strong>na</strong> temozemlju pred davnimi leti morje.Nato <strong>na</strong>s je pot popeljala v ne<strong>na</strong>vadenpeščeni svet, ki se lesketa v tisočerihkristalčkih rjavorumenega peska, v repnico.Repnice so z<strong>na</strong>menitost bizeljskedežele. Včasih so bila to skladišča repepod zemljo – v peščenem svetu. Sedajv teh podzemeljskih kleteh nimajo večspravljene repe, ampak so notri cisternez vinom, <strong>na</strong> stropih pa se lesketajokristalčki rjavorumenega peska. Takosmo si ogledali repnico in okušali pristnodomačo kapljico.Srečanje smo zaključili v gostilni vStari vasi <strong>na</strong> Bizeljskem. Postregli so<strong>na</strong>m z okusno večerjo in vinsko kapljico.Glede <strong>na</strong> to, da je bil čas po martinovem,<strong>na</strong>m je Turistično društvoBizeljsko prikazalo martinovanje.Kljub sproščenemu vzdušju smo premlevalirazne probleme, s katerimi sesrečujemo v službi. Nekaj smo jih rešiliše isti večer, druge pa bomo reševali<strong>na</strong> <strong>na</strong>slednjem srečanju.Avtorica teksta in fotografij:Doris Kosar, CU BrežiceMuzej <strong>na</strong> BizeljskemVstop v Vinotoč – repnico Najger v BrezoviciSkupinska slika v podzemeljskem svetuCARINA.SI | 35